HolSdbl. k. k. HofbiblioOiek, Wicn St. 35. V Gorici, 26. avgusta 1881. „Soc"a" izbaja vsak petek in «e]j» spoSto prejemana ali v Gorici na dom pogiljAna: Vse leto.....f. 4.r>0 Pol leta.....,. ^.30 Cetvrt leta ...... l.^o Pri oxnaniHh iu-i»rar tako j :i ..^0-lant'cah" se placuje za mivailnu tri*top» no vrsto: 8 kr. e> se tiska I krat 1 ti n » r< 2 „ 6 „ „ r, „ 3 ,. Z"a veLe Srk*1 po prostoru. Tedaj %I Posamezne Stevilke se dobivajo B& 10 soldov v Gorici v tobakarnici v go-\ sposki til id Mixo „treh kron". in , na atarem trgu.—V Tratu v tobakarnici ,,V'u dolla cusorma 3". Dopisi naj rc blagovoljno poSHjajo urodnistvu ..Sofie" v Gorici vHUarijanski tiskarni, naroSnina pa opravniStTU„Sofie" na Korenji v Sticaa - Yi-MSi it. 10 II, nadstr. Rokopisi se ne vraCajo; oopigi naf se blagovoljno fraukujejo, — Delalcem in drugim nepremoinira ao narofiuina ziiiift, akose oglaie pri uredni&tvu, Porodilo 0 javnew zboru, katerega je sktical gosp, drl poslanec dr. Josip Tonkli dne 24. t. m. v Gorico v pola-gauje rafiuna 0 svojem delovnnji v drl. zboru. Danes ob 11. uri predpoludno zbralo se je v dvorani gori§ke slov. titalnice nad 150 voltlcev, zu-panov, podzupanov, uciteljev, duhovnov* in driigik ve-Ijavnih imoi iz okrajnega glavarstva GoriSkega, Sc-zanskega iu Tulminskega. Kot vladni komisar udelezil se je teaa zbora p. n. goip. dvoroi svetovalec baron Franjo Rechbacb. Na predlog dekana kanalakega g. Vidica proglasil w je z vsklikom za predseduika zbo-rti gospod zupan fiemiski Franjo Leban. Predsednik odpre zborovanje in dabesedo gosp. dri. poslancu dr. Tonkli-ju, iu ta prebere naslcduje porocilo: „ Slovenski mozje, slavna gospoda i Sprejmite pred vsetn moj presrcen pozdrav in inojo topio zahvalo, da ste se na moj klic seSli v tako lepem Itevilu in mi 8 tem skazali neznsluz>no Cast. Ravno daiics je prollo leto, od kar sem ua tem mestu k Vam govoril in Vain razvijal svoj program kot kandidat za casino pa telko ntesto drzavuega poslanca, in obljtibil, da se bom po tfstein programu ravnal in Vam pokladal vsako leto racuo o svojem dclovanji v dr/aviuin zboru, Evo, danes ipolnjujcm \;\m stoi jcao obljubo, V svojem programu sera bil obljubil, da bom podpiral vsako nam prijazno ministerstvo, du bom na to delul, da dose2emo tudi mi Sioveoci uarodno ena-kopravnost in steer v uradih in §olab, in da se bom potczal za ne pravice svojega naroda na duSevnem «a materijalnem polji. Potrudii sem se tudi zares vestno in rcsao, da bi spolnjeval storjene obljube. Ko je bil dr2avni zbor dne 30. uovembra 1880 k zborcvanju sklican, je biia moja prva skrb poizvedeti, ali je sedanje ministerstvo pod vodstvoui grofa Taaffe-ia. res nam prijazno, in ali uamtrava ono resno tudi nam narodno enakopravnost podeiiti. V ta namen sem stopil v dotiko z merodaj-nimt krogi in preprical sem se, da je sedanja vladaz resno in preudarjeno voljo izvolilo si za geslo: s t o-ritfmir in spray* meduarodi in podeliti vsem narodoni. toraj tudi slovenskemu, narodno ena-kopra?nost. Na to sem koj sklenil, to vlado podpirati, in v ta namen stopil sem ˇ klub desne srede, ki je pod vodstvom slavnega in mnogozasiulnega grofa Hohenwarta. Po?darjal sem v tem klubu it v prvi seji potrebe naiega naroda na duievnem in materijalnem polji in prosit ta slavni zbor za njegovo zdatno podporo, katero mi je ta tudi obljubil. S pomocjo tega kluba sem bil izvoljen v teku leta v pet naj?aliiej§ih odseko? drlatnega zbora, v katerih sem po svoji moci in po priiiki vselej zago-varjal vsakovrstne interese svojih volilcev, d% sloven-skega naroda celega, in moji dotiini govori v jezi-kovnem odseku so Vam itak znani po casopisih. Tudi v celi zbornici sem se boril neustraSljivo, ne gled6 na desno ne na levo za Vase interese, ka-kor ste titali ? razoih Casopisih. Gled6 closege narodne enakopravnosti v uradih in v §olah sem podal gosp. predsedniktt rainisterstva program, kateri Vam je tudi znan iz mojih govorov v drl. zbornici. Kar se tide materijalnih vspehov za svoje vo-like, smem omenjati prav zdatnih podpor, dovoljenih od dr^avnega zbora skiadovnim cestam vTolrainskem okrajnem glavarstvu in pa zneska dovoljenega za pre-lozenje driavne eeste pri Plavi. Omenjati moram posebno moje obna§a«je na-sproti naSrtu postave o preustrojenji hi§nega davka, o postavi glede odlofienja glavne vsote zeralji§6nega davka in gled6 predloga gosp. Lienbacherja za polaj-§anje doUnosti obiskovanja ljudske Sole. Pri WSuera dpvku sem se dal voditi od naCela, da se ima ta davek razdeliti v primeri premoSnosti, da toraj premo2ni§i dr^avljani, kateri Unajo lepa in ob§irna poslopja, la^je pla5ujejo viSi davek nego mali ^osestQiki, kateri imajo hrame le za potrebo in ne za kint; zatoraj bi po postavi, sprejeti od poslanske zbornice, mali posestniki in bajtarji primeruo nizek hiini davek plaftevali. ZemtjiSCni davek sloni na eistih dohodkih zem-I'l'M. Da bi se eisti dohodek zemljiM poizvedel, bile so ustanovljene od postave leta 1809. posebue avto-noinne komisije, katere koneLno o Cistern dohodku zemljiSC sklcpajo. Na te komisije nima po postavi u-pliva niti ministerstvo, niti drlavni zbor. Ker ni zamogla poslanska zbornica uplivati na izdelke centralue komisije, je skrbela za to, da m glavna vsota zemljisCnega davka ne povi§a, in odlo-Cila je za 15 let letno vsoto 871/^ milijonov gl. let* nega davka. Da bi se pa tistim d^elelam, ki so pre* oblo2on« vsled novo conitve zemljiifi, breme zlajSalo, se je sklenila postava, po kateri bodo placevali pre-oblo2eni posestniki vsoto, ki presega davek leta 1880 le po desetinab, /acensi v letu 1881 z eno desetiuo, kateia se skozi deset let pomnozl leto za letu in za eno desctino, in pa druga postava, s katero so bili podalj&ini obroki za vlo^onjo reklamacij proti eenitvi in uvratilvi zemljiM do 16. junija 1881. Ravno po rektamacijah se bodo dale maraikako krivico popra-viti, ker je ministerstvo zaukazalo doticnim komisi-jam, da se imajo na rcklanmcfjo vestno ozlrati. Ve-Cjoga olajSanja ni bilo dosefii. Pa tudi to polajilanje je zdatno, ako se pomisli, da so naraeravali ustavo-verci, dokler so bili na krmiln glavno vsoto zemlji§L-nega davka poviiali na 44 mftyjooov gld. na leto. Lienbacherjev predlog je nameraval dosetii po-lajAaujrt do!2nosti obiskavanja ljudske Sole v tistih de2e!aht kjer morajo otroei vsled dr^avne postave od leta 1869 od konCanega 6. do dovr§enega 14. leta starosti ljudsko §olo obiskavati. Predlog se je glasil, do imajo star§i pravico zahtevati, da se njihovi otroei po koncanem 12. letu starosti imajo oprostiti dol^no-sti vsakdanjega obiskavanja ljudske Sole, in da imajo v 13. in 14. letu starosti obiskavati le nadaljevalne tecaje, ce dokazcjo, da so v citanji, pisanji in racun-stvu in pa v veronauku zadosta izurjeni. Ker je pri nas itak vsled posebnega sklepa de2. Solskega sveta dolinost vsakdanjega obiskavanja ljudske Sole na 6 let skreena, podpiral sem tudi jez Lien-bacherjev predlog, ker sera preprican, da s tem se omiki in i/obrazovanju nid ne Skoduje, de^elam in stariem otrok pa veliko koristi. Naj ornenjam tudi postave za zatiranje oderu-Itva in pa odgovora ministra grofa Taaffe-ja, v kate-rem je razvil program, po katerem uamerava sedanja vlada pomagati kmedkemu stanu zoper obozanje, in kateri odgovor je vzrocila posebna interpelacija des-nega kluba, podana po naeelniku grofu Hohenwartu, in prepriCali s", boste, da je desnica in sedanja vecina drl. zbornice, kateri tudi jaz pripadam, storila, kar je bilo v njeni mofii v pospesitev materijalnih intere-sov svojih volilcev. Poslanska zbornica je v pretekli sesiji prav mar-Ijivo delala in veliko postavnih predlegov izvr§ila, kateri pa §e Cakajo izvr§itve v gosposki zbornici, o kateri se ne da trditi, da bi se bila z delalnostjo posebno jobnesla. Ceravno smo bili vsi slovenski poslanci v drz\ zboru slozni in edini, in smo odlocno terjali v zbornici, po spomenicah In privatno od ministrov vpeljanje narodne enakopravnosti v Solan in uradih, in nas je v tem podpirala cela desnica, smo vendar v tem ozi ru le mato dosegli. Tega ni zakrivila slaba volja mi-nisterstva — izvzem§i gosp. ministra za bogocastje ia nauk, kateri je sicer poln sladkih besed in obljub, ali brez dejanj — marved so tega krive razmere, v katerih iivimo. Pred vsem nam nasprotniki vselej ugovarjajo, da na§ jezik ni Se dosegel tiste stopinje razvitka in napredka, da bi bil sposoben za preda-vanje vseh znanosti in ved na srednjih Solan, in na u&teljskih izobrafcevaliScih, in da niraamo dovolj knjig v slovenskem jeziku tiskanih; najvefie zapreke pa de-lajo nam osebe, ki so na Celu Solskih svetov in v mi-nisterstvu nauka, Ker tem ne gre v glavo, da bi se do sedaj sistematiCno zatirani in zanifievani slovenski jezik mogel vpeljati kot uCni jezik v sredoje Sole; najbujai sovrft?uiki temu so ua uatavovei'ski Neracim nemCurski Sloveuci, na katere oni kot na zvedence kazejo. Vendar pa smem trditi, da se stvari na bolje obraeajo, in da smemo upati, da bodomo pod Taaffe-ji'vo vlado polagoma narodno enakopravnost, za katero bijemo hud boj U 20 let. dosegli. Vpraiati bi me vtegnili, ali menim, da je Taaf-fejeva vlada na trdnetn, in da se Se nadalje ohranl V Na to Vam koj odgovarjam. Minister grof Taaffe je dobil od nalega vite-Skega vladarja, proHvetlcga ceaarja, cesar ljubezen eua-ko gori za vso narode, njegovemu modreiwi vladanju izroCene, nalogo, storitl mir iu spravo mod narodl. Grof Taaffe se naslanja pri izvrfievanjt tega telkega posla na veCino drtaiega zbora, na desnico, Desnlea diiavnega zbora podpira in lioce podpirati Taaffeja, in je sedaj trduo zdru^ena, in ne bo se dala raz« ruwiti. Pa drlavni zbor ima tudi gosposko zbornico, in v tej ne veje tako prijazen voter grofu Taaffeja ka-kor v poslanski zbornici; zatoraj mora btti njegova prva skrb, da ponmo^.t gosposko zbornico za toliko uovih udov, da si zadobi tudi v tej zbornici vcCino. Ako on to dosele, je njegov obstoj utrjen glede dr* ^avnega zbora. Obstoju sedanjega mioisterstva pa bi /iiale pretiti nevarnosti §e od dveh strani, to je od Translajtanije in od netnSkega cesarstva; all od teh strani se on nima bati biti podkopan, ker minister Taaffe in desnica poslanske zbornice prizuavata od-kritosrCoo obstoj dualizma, in ravno tako zvezo nase driave z nemSkem ccsarstvom. Uoi pa, kateri vodi nemSko cesarstvo, je le davno pregledal, spoznal in preracanil, da je ta zveza bolj trdna iu bolj komttia, ako vlada v Avstriji ministerstvo, ki se naslanja na veCino narodov avatrij-skih, kot da bi vladalo ministerstvo, ki pritiska Slo-vane na zid in se naslanja le na uemSko-ustavoversko stranko. Ker toraj minister Taaffe se nima bati podko-pavanja od zunaj, se naslanja na ogromno vecino av-strijskih narodov in u2iva popolno zaupanja presvet-iega cesarja, ni dvomiti, da se bo Se nadalje vzdrlal in izvrSil teSko pa castno nalogo, in storil mir in spravo med avstrijskimi narodi in tako utrdil in ukre-pil naSo ljubo Avstrijo, da se bode urosnicil pregovor: Austria erit in orbe ultima. Kazlozii sem Vam, castita gospoda moje delo-vanje kot drzavni poslanec in pricakujem od vas z mirno vestjo razsodbe." Ko konca drlavni poslanec svoje porocilo, zado-nijo glasni 2ivijo klici. Predsednik odpre razpravo o porocllu in da be-sedo Martinu MakaroviC-u, posestniku in volilcu z Vr-ha pri Kanalu. Ta prebcre naslednji predlog: „Spo§tovani mozje voliki, castita gospoda 1 SHSali smo zdaj iz ust g. dr^avnega poslanca, kaj in koliko je delal za svoj volilni okraj in sploh za naSo GoriSko de2elo. — SliSaii in brail smo pa Le prej, da je tcmu tako in le gola resnica, kar je g. dri. poslanec zamogel oCitae povedati.—^Vemo pa tudi po drugih zanesljivih virih, da je g. dri. poslanec §e veliko veC delal tajno in to z naj boljSim vspehom, kar se pa ne da tukaj o5itno razpravljati. Moje prepricanje je, in gotovo vseh volilcev, da do sedaj se je g. dr. Tonkli najkrepkejSe, najpogum-niSe in najbolj ocitoo potegnil za pravice naSega naroda in potrebe svojih volilcev. —Opravicll je popol-uoma nade naSe, katere smo va-nj stavili; nesa-mo opravidil je to, arapak tudi prekosil. Pac gotovo zasluft g. driS. poslanec dr. Tonkli nase popolno zau-panje in srCno zahvalo. Zato stavim naslednji predlog: Danes tukaj zbrani volilci dr2. poslanca za Se-zauski, GoriSki in Tolminski politiCni (okraj izrekamo I svojemu drL. poslancu, velecenjemu g. dr. J. Tonkliju 1 javno in iskreno svojo zahvalo, 1) da je tako krepko 1 zagovarjal naSe narodne pravice, 2) da je tako po-• gomno se potegoval za naSe gmotne potrebe in te2-nje; 3) ma eestitamo, da se mu je posrecilo toliko ' tit?oCev pridobiti za ceste u& ^oiiij^Qi; ia 4) ma na, poslrd izrazimo ic damo svoje popclno zaupa- . " Tadi ta predlog spremlja se z mnogirai zivijo- j k>ci. - Na to poptime besedo gosp. Grca, vikarij v Ce-povanu, ia podpira, v daljSem temeljitern govora pied- j lug volilca Makarovica. % | Ker se ni oglasil noben drag govoraik, je dtl predsednik glasovati o Makarovicevem predlogu, katerl • je bil sprejet enoglasno in z gromovitimi iitfjo-kKci. j Na to popraSa predsednik, all ima kateri iz yo- I lilcev izraziti in izrottti dr2. poslancu kakft posebno j ieljo. I Volilec MakarovK prime za besedo in izraza ze- j ljo, naj bi gov^ga naslednika na dnev-I ni red v eni prih. sej. G. Vil. pi. Ritfer je bil zadrzan, da ni mogel 1 biti danes navzoft. I Seja se sklene ob UV* uri* ( Ker je zadouii* slefilo poslancrv zbrauih, odprc I se drugs seja takojob ll3/4 predpeludne. Predsednik priobef nasledoje spise: I a) Od nameatnije v Trstu z dopisoni od 26. avg. j tek 1., naj dei. odbor izrazi svoje uinenje o prenrav-I navi administrativnih oblastntj, oziroma o ustanovitvi I okrajnih zastopov; b) od r. k. namestnije v Trstu, ki pozivlja z dopi-I som od 15. t. m., naj dez. zbor izvoli 4 ude in 4 na-j mestnike v komisijo za pregledovanje ugovorov za stran uravnave zemljiSkega davka; I c) od iste c. kr. namestnije, ki vabi z dopisom od I 1. jun. t. I., nitj dtv2. zbor razodene, kakd m6ni, naj I bi se morda prenaredtla doinovinska pustava od 3. dec. 1863. I Ti spisi pridejo v eni prih. sej na dnevni red. I Potem naznani predsednik okoli 30 petkij, Mere I se izroce odsekom, ko se izvoli. I Po pristopu na dnevni n»d poroCa del. odboruik I dr. Abrnm o volitvi poslanea Tolmitiskih kuieCkih ob-I cin. Voiitev g. Jos. Devetaka se potrdi. I Po predlogn poslancu Dottori-ja se izvole 3 od- I seki po 7 udov. I V finanLni odsek so izvoljeni: I Vil. pi. Ritter, predsednik, — Gnsser Ivan, — I dr. Josip Tonkli — Bel Torre Josip, —• Jonko Ma-I tija, — PovSe Franc, — KocijanCifi Andrej. I V pravni odsek: I Nj. Ekscelenca grof F. CoroQini, predsednik, — I dr. Josip Abram, — Del Torre Josip, — dr. Josip I Deperis, — Josip Devetak, — Pagliaruzzi Isidor, — I Leopold grof Strassoldo. I V pcticijski odsek: I Dottori Anton, predsednik, — dr. Josip Abram, I — Benardelli Nicolo, — Faganel Josip, — KovaciS I Ignac, — dr. Josip Manrovie\ — MoboriiS Franc. I Porocevalce si h<®e imenovati vsrk odsek pu- I sebe. I PosIednjiC oddd poslanec dr. Deperts v imenu I de2. odbora raSuuske sklepe za 1. 2880 in pravdarke I za 1. 1882 vseh zalogov, katere oskrbljuje dezela; I zbor jih izroci finan5. odseku v obravnavo. I Seja se potem sklene ob 1/2 ure popot in na- I pove se prib. sejaza v ponedeljek 29. t. m. ob 5. uri I popol. (Dnevni red se Se le objavi). Dopisi. Iz gor&ke okolice, 22. avg. (izv. dop.) Bozja pot v Mirnu na Gradu je po Gorilkem dobro znana. Glavni praznik je na kvatranco jeaensko; takrat pride ljudstva brez Steviia ne samo z GoriSkega, Sloven-cev in Furlanov, ampak tndi od Trsta in Vipave. Kakor na romarskih krajih uavadno, takd pride tudi na Grad veliko Stevilo romarjev, kteri 2el§ opm-viti sv. spoved in prejeti sv. obbajilo, in to Steviio je kako leto, posebno ako je oni praznik vreme ugo-dno, prav veliko. Treba toiaj da se dovolj duhovnov tjekaj poklice, ne samo za aslstenctjo pri vel. masi, ampak tudi, da spovedujejo in sicer v veler pred pra-znikom, kakor tudi na praznik od ranega jutra naprej. Potem bodo ljudje imeli ta kraj za romarskt, ako bodo tudi poslnzeni, kakor so poslufeni ni dru-zih romarskih krajih. Pretekla leta je bila v tem ob-ziru velika ponianjkljivost; ljudi za spoved je bilo veliko, spovednikov pa malo, in Se ti so priSli Se-le potem, ko so doma, kjer sMbujejo, odmaSevali. — Po taki pott se romarji ne vabijo na to boljo pot, ampak od nje odvracajo. Letos je upati, da se v tem veliko poboljSa. Nekaj druzega tudi ne sme ostati neomenjeno Navado imajo romarji, ki pridejo na Grad, dajati po 1 gl. 5 kr., Ce se ne motim, v „zlate bukve*. Ti do-neski so namenjeni za dodelanje in olepSanje nove cerkve na Gradu, ima se pa za vse take dobrotnike, ne vera koliko in kdaj, tako iraenovauih „ve6nihma§" ustanoviti. Te dobrotnike vpisuje in denar prejemlje gradenski cerkvenik, kar marsikterim, T" imajo oci, da vidijo, ne more biti po volji. Cerkve».i. naj dela svoj posel, ga ima dovolj, posebno tiste dni; za vpi-sovanje dobrotnikov pa in prejemanje denarja naj bi bil en duhoven postavljen in to enkrat za vselej. — Ce je ranjxi g. zupnik imel gradenskega cerkvenika za nkapotau pri zidanji nove cerkve, pri raSunib, pri prejemanji milodarov, naj bode tudi on odgovoren, se-daj pa 39 to ne sme flikakor dalje trpeti,, Spomiuja se Se gotovo vsak, ki je bil kdaj na receno kvaternico na Gradu ali v Mirnu, koliko vese-lic da napravijo Miriufiani po Mirnu. Komaj pridejo romarji dolj z Grada na dizavuo cesto, ustavi jihpr-vo plesiSce, gredd malo uaprej, ustavi jih drugo in tretje in Se vec\ Na nobeno strao se ne nioreS ugni-ti, mimo ali Lez plesisce moras iti. Piskanja, cvilje-nja ic bobnanja je, kakor da bi imelo biti konec sve-ta. Na tuj boiji poti se romarjem tako godi, kakor se je Mojzesu, ko je, prejemSi deset bozjih zapovedij iz bozjih rok, priSel z gore in videl izraelsko ljudstvo malikom se uklaujati, prepevati in plesati.—Ako me-nijo Mirnicani s plesi veL romarjev tjekaj privabitir se jako motijo. Pravih romarjev pies ne vabi, ampak odvraca, ker dobro vodo; da se boija pot in pies ztlru-iiti ne dasta; kakor kaj enacega po druzih znanih romarskih krajih tudi nikdar najti ni. Pies vabi le plesa zeljno mladino, od te pa ne dobi ne le cerkcr na Gradu nobene pomoft, ampak tudi Mirni-2ani ne prevefi dobicka; 1. romarji pa je gotovo, da bodo cerkev in Mhincani zadovoljni. Kakor se sliSi, so mirenski molje sprevideli, da imeuovaiti plcsi nu cestah in juvuih prostorih ne roo-rejo povifievati gradenskega shoda na kvatranco, spo-znali so pa tudi, da so taki plesi eplob, naj bodo ke-dar hocejo, otrokom in nedorasli mtadini preveL po-hujSljivi. Zato so v obc. soji 18. t. ni. na predlog vrlega L, g. Mibaela Vuga, koop. in ob6. odbornika, sklenili, v prihodoje plesa na cestah in javnih prostorih, naj bo na kvatranco ali kteri drugi krat, ne veS dovoliti. Slavno mirensko stare§instvo zaslu^i za ta sklep javno pohvaio, in naj bode v zgled in posnemanje tudi drugim obcinam in obfi. zastopnikom, kteri dovolj ujejo plesisca staviti najrajSe kam prav poleg cerkva. S pod Cavna, 12. avg. Mnogokrat mi je mi-sel priSIa v „Soeetf kaj pisati; ker veselega noCe priti nid na vrsto, naj nekaj pregovorim 0 obSirnih zlegih, *) Mnogi se cudijo nail veiikimi hudobijami ki se dana^nje dni vr§6, i kaka mlafinost in nemarnost za vse dobro naSe slov. ljudstvo objema. Ali kdor t ver-nihi srcem premisli, kaj se je ze vse po Casnikih pi-salo, in kako se govori po gostilnah, krgmah, po po-tih in cestah, se ne bo niti ftudil — nego hvalil bode mllost Bo^jo, da siuo Se zivi. Kdo ne ve, kako so oholi puhloglavci tudi pri nas najvredniSe rodoljube blatali, zani6'vuli'.' 8e uaSim jjNovicam*, '*i so svetla luc Slovencem, ki so se sta« novittio svojega programa dr2ale, so ze nekteri mo-drijani mraCnost podtikali. Kako so pa taki, modri-jahi LC. gg. duhovne cislali? Duhovnom bi bili isti modtijani pot zabranili Se v Solska svetovalstva. Hva-la Bogu, da se spoznanje disti - Ali hnde napake so vendar Se med nami. Koliko krat se je v novejSi dobi opevalo pri kupicah vi-na: „Slozno, slo2no, brafio railo — po slavi slavuej;** pa kje vidimo danes kaj vec sloge, ko pred 10. leti (razun drz. zbora?) Kako strankarstvo pri vo-litvah? Kako hiranje in umiranje potrebnih bralnic in cltainic? Kaka siojegtavaost nekih novejSih pisa-teljev „da berimo, kakor piSeDio", karjezikbolj otem-njuje, da ima ljudstvo manj veselja bravca posluSati? Ako najbolj oimkani sosednji narodi drugafii govore ko piSejo, C-esa se imamo Slovenci sramovati ? -— A Cemu tndi toliko casitskov, dajim ni^ivetiin neumre-ti? Nainestn en ga pol. dnevnika sta dva. Eden le* poznanski bi tudi t idostoval itd. Citalci, pralci naj bi se mnozili 1 Simla zdihnimo vsi: Pomozi Bog nam k zloznosti t Nifi bolje ni v gmotnem oziru. Tisti, ki se mi* slijo uobre gispodarje, gledajo le zase. Sembrano malo jih brrga, druzba kmetijska, sloga in napredek obSnt. SlabSt gospodarji pa Se zase oe gledajo, kajti v svoji drzni oSabnosti zapravftajo, da je joj. Sleher* ni kraet hoce biti gospod, vsaka sirotica gospica. Kdo pameten more z veseljem giedati mlade decke tobak puSiti i deklice toliko liSpati se?—Potem pa vse na davke in slabe letine kriCi.— Neki vrli rodoljcbi se po vsi moCi trudijo, kme-ta reSiti propada, ali vse posojilnice bodo le malo po-magale. Naj gotovejSi poinoCek kmeta reSiti in ohra-niti je — poleg marljivosti poui^nost. Kakor je na-pnh vir vseh zlegov, tako je poniznostLsidro ohranje-nja in blazenja. Kjerkoli stroSki pretehtujejo dohod-ke, mora nastopiti krah (polom.) Duhovntki in verniki! vsi pomagajmo po mogo-Losti poboljiati ljudi. A z boljSimi ljudmi pridejo boljSi gasi. Da bi se zgodilo I _____________ Ljudoljub. Srpenica, 23. avg. Gospoda dopisnika iz Soce v 33. Stev. „SoLe* je dopisnik z BovSkega v 34. Stev. Soee glede Treatarske slovesnosti dobro zAvrnil^ in upam, da bode ouej pravdi konec. Ali kar je mene primoralo, da moram tudi jaz njegovemu dopisu v 33. Stev. BSoee* oporekati,je njegovo porocilo glede seje bovSkega cestnega odbora, s kterim poro&lom je posebno Srpenicane napadal. *) Castitemu kme8kemu atardoka damo radi prostor, da po Iaatnih sku§njftli itraii ivoje nazorc ia svoje fiatjonie. G. dopisoik pi§e: nCestni odbor je imel v Bov-cu dne 6. t. ifl. sejo, pri kterej je bilo tudi govorje-oje o tukajsnji cesri, proti kteri (contra) so mcnda DajhujSi nasprotniki Sipenicani". G. dopisnik. stc sla-bo poduceni, ako mislite, da so sami Srpeuidani Vasl nasptotniki. Treba je, da V»m na kratkem vs«» razja-snim glede Vase teste, da m> bodete Srpen&uiov po svetu Lruili. Vi, g. dopisoik, mislite, ker je v seji 6. t ta. samo edeu u«I, in ta j« Srpenican, uas vrli go-spod zupan, VasVj eesti nasprotoval, da uima Vasa cesta hujsega nasprotuika od Srpenicunov. Mot.it.rt se gosppdl Kolikor Vam Srpeiiieaui nasprotujejo, tuliko nicve64u nic matt] so Vaseinu podvzetju naspi'otne-tudi druge otrfine, zlasti pa Tniova in Zaga, kteri dve obcini niioati nobencga zastopnika v cestnetn od-boru. (Za to je u2e skrbei sedanji g. naceluik pri volitvi novega odbora). Da so posebno tri obcine Tr-novska, Srpeniika in Zagarska Va§ej cesti iiasyrotue, se mkakor ne godi brez vzroka. Mite, g. dopisuik, preverjeui, da nasprotniki Vase ceste jo Vuin vsi pri-voleJjo; pa tie le privosiijo, ampak tudi radi bi jo Vam doziJati pouiagali in vse ntroske za dozidauje z Varai pokrivali in prenalali. Ali kdo bode mogel Va-lo eesto potem zdrLevati? Kdor poztia Vase kraje, zlasti pa pot od Kala do Soce, bode Vam zme-rom nasprotoval; kajti uze po vsakem malein deSevji bode tued Kalom in Soco vsakrat obilo dela. Kaj pa se le po zitni, kadar bodo plazovi grnieli in ob casu dolzega in budega dezevja, koliko ne bode cesta tr-pela? Saj ste sami prepricani, da veckrat o takem vreraenu ae bode na mnogem kraji §e sledu vec od ceste, ako bi he dozidala. Patuetni in razumnt mozjc, ki poznajo vse razmere, pravijo, da za oskrbljevanje Vase ceste ne bode zadosti 10% na leto, G. dopis-nik I mi mm preubogj, da bi mogli vsako leto to-liko za VaSo cesto doplaievati. Tedaj le zarad oskr-bljevaoja mud Vam nasprotni in zavoljo tega je tudi nas vrli g. zupan v seji 6, t. in. edini nasprotno gla-soval. Pa ne le Trnovci, SrpeniCant in Zagaiji, &mmk tudi C( z - SoLani bi bili Vast uasprotniki, pa oni si, driijo tega: ,,1)0, ut des", ali; mi vam ceato, vi pa nam — moat. — Najbolje moram mimo grede pa obialovati Lo-fane, da je ujib zastopnik cestncga iidbora tako vuet za to cesto, mo id a iz posebne ljubezni do na6elnika ceitnega odbora, ali kaj? G. dopianik pravi kone^no v svojem porofiilu: flNaj pristavim danes samo to, da se mi Socani te-mil pun tanju nikakor ne udatno, tern manje, ker je aara preduednik cestnemu odbom na nasej strani." Temu se nid ne (udim, kajti g. predsednik, h kterega bogatiji je tudi veliko pripomogla Va§a dolina, se bode rajt vuzil, kot hodil do svojih podloznib. — sed sa> picnti sat. — Konedno, gospod dopisnik, nam Srpe-nifanoin jc silno neljubo, zlasti, ker Vas dobro poz-namo, da rabite take izraze „temu puntanju.4* Jaz misliiu, ako se kdo poteguje za svoje pravtee, se ne pravi to puntati.*) ^^^^^^ Srpenican. Politi^ni pregled. Cesarjetr rojstni dan so po vseh po-krajinah obhajali sveCano, tudi y novi Avstriji, kakor tudi na znnanjih dvorih, n. pr. na nem-ikem in raskem dvoru. Knez Milan je v Isclilu osebno voidil cesarju. Cesar nas je kneza na mnogo strani te dm zeld 6astil. Povabil ga je k cesarski mizi, ga je obiskal in se z njim dolgo pogovarjal. Tndi minister Haymerlu se je 1V^ tiro pogovarjal s knezom, gotovo v politifinih zadevah. V Bostii in Hercegovini niso stvarl ie takd uredjene, kakor bi bilo ljudstvom v sreco. Pritolujejo sej da se Memci in Magyari prevec vsiljujejo, ki po tuje obdujejo z ljudstvom. Iz vsega se vidi, da bi te dve pokrajini Magyari radi prldobili in v obee svoje kraljestvo razSirili* Zato je poslai zdaj njih min. Szlavy bar. Lappenua-o zarad pravnih zadev v posedeui deieli; ta Lapenna pa je veiik uasprotnik Slovanom. Magyari hocejo kakor nemski nacijo-nalei Slovane zatreti; zatd pa tu pa tam kride*, kakor da bi bil ze Bus v njih dezeli. Zato la-iejo, kakor da bi bil ze Bus z denarjem pod-piral avstrijske Slovane po Ogerskem. Magyari zatirajo tudi Kumune; zat6 kr'M, kakor bi ru-muuski Bumunci meje nase prestapljali. Magyari bi radi sovraitvo vzbudili med Busijo in Avstrijo, da bi toliko Me Slovane zatirali. Ustavoverci in Magyari se vesele pomno-zene zveze z Ttalijo, da bi potem Nemci, Ma- *) Upamo, da g. dopisnik je ni tako hudo misliL Jeer je aamo UkaUn, njemu gkdok isra« rabil. Ur. gyari in na§i italianissimi po svoje in po staro-davni navadi Slovane kr&U in unieevali. Ob vsaki priliki take namere zapazis. Magyari so sklenili, da naj bo po vseh nemagyarskili krajih v ljudski soli jezik magyarski o b 1 i g a t e n pred-met. Vse, kakor Nemci pri nas! V P.ragi so za novo glediSCe nabrali 2e okoli pol mil. gold. Po vseh mestih in vaseh, priknezih in bera6ih nabirajo darove. Judovski iisti na Bunaji bi radi zopet drazili Cehe inNemce, ki bi se kot ljudstva radi porazumeli. V Petersburgu dobijo Poljaki svoje giediSee, ker Busi niso ve6 nasprotni enakoprav-nosti tudi za Poljake. V Moskvi bo neki pravoslavni kon-cil, h kteremu se povabijo tudi katoli&ki duhov-niki vseh slovanskih dc^el. AngleSka ima v Penjerjih najhujle na-sprotnikc, ki jo hoiejo v vseh njenih delih raz-dejati in njeno vojuo brodovje razruSiti z dina-mitom. Po eelem Francoskem so bile te dni volitvp. Volitev je bilo 547, izvoljeuih pa 483, na 64 krajih je treba le enkrafc volitt Med novirai poslanci so 403 republikanci, inmedtemi vefiina zmernih republikancev. Monarhistov je samo 38 in bonapartistov v vsem 42. Gambetta jc komaj prodrl, ali vendar na 2 krajih, kjer so najliujsi radlkalci. Pravijo, da stopi on zdaj na c-elo novemu ministerstvu. Na Spanjskem so bile tudi ob&e volitve, in je ministerstvo dobilo ogromno vefiino (301) prista§ev. V T u n e z i j i so mohamedaiii razjarjeni proti Evropejcem. Francoski vojaki bolehajo in umirajo, Nemiri se ponavljnjo. Domade stvari. G. pi. Bosizio, glavar se^anski, odide, kakor smo pnvatno sli§ali, v K o p e r. llodoljubi, ki umejo naie stanje, ne bodo tugovali po njem. Predaednifitvo c. kr. kmetijskega druStva vabi ude k obCnemu zboru, kateri se snide dne 29 avgusta t l, ob 10. uri prodpoludne v druStveni pisarni. Dnevni red. 1. Predlog o pogodbi, katera se ima skleniti med dezelnim odborom in c. kr. kraetijskim dru§tvom. 2. Volitev podpredsednika, vsled odpovedi gospo-da pi. Viljema Bitter. Dva popotna uditelja, 1 za Istro in 1 za Gorisko vzame vsled dolocbe kmetijskega micisterstva ti2. vladu v slu2bo. Poducevati morataznati v obeh dezelnih jezikih in v vseh predmetih, ki se poduCu-jejo n. pr. na nasi kmet. soli. Hodila bosta po do-loibah tti. vladc po raznih krajih in vaseh pnduce-vat, vsaj 30 krat v letu. PlaCa 1000 gl. in 500 gl. za pott. Prvo leto samo za poskusnjo. Prosnje w oddajo namestnistvu v Trst do 10. sept. t. 1. Ob povodnji oni teden je bila Sofia tako na» rastla, zlasti blizu Stratic, kakor neki ze 30 let ne toliko. Veterancev z Goriikt^ga in Trlaskega se je bilo v nedeijo zbralc veliko Stevilo k patriotski sve* Canosti v Gradiski. Veselica je bila velikanska in lepa; ljudstva se je bilo neki zb alo okoli devet tisoC Stevilo. Predsednik veteranom g. major Catioelli je bil poslai v ime-nii veterancev cesarjevicu voSfila za rojstni dan. Od" govor je doael takoj kot prijazna zahvala. PreskuSnja na slovenski kmetijski Soli v Go-rici bila je sv. Jerneja dau. DoSlo je dopoludne in popoludne razmerno obilo poslitsalcev in izvedencev, zlasti tudi kmcckih posestnikov. Med drugimi dei. poslanci prisel jo bil tudi eks. grof France Coronini. Predmeti, iz kterih so se uCenci izpraSevali, bili so razlicni, kaker: zivinozdravstvo, vrtoarstvo, trav-nikoslovje, Cebeloreja, sadjereja, praktifino merstvo, kmetijsko knjigovodstvo in javna pisma. Poslednja smo videli, da niso samo skrbno in fiedno izdclana, ampak v zgledih zares mnogo vrstna in praktiCna. Vsak udenec je dobil praSanja iz naStetih predmetov. Kakor pri preskuSnji za prvo poluletje, odgovarjali so ucenci tudi ob tej priliki gladko, in z obilim zna-njem in z razumom. Poslusalci so ^e osebno prepri-cali, da uCenci te sole raorajo postati narodu v srefio. Na kmetijskera polji se zuajo is vsakdanjih praktiCnih vaj izvrstno kretati. Tu ne ka^ejo samo svojega teo-retifiaega znnnja, ampak tudi sposobaost is moC za delo teloHovoi Tak6 postajajo Cvrsti na duhu in se utrjujejo telebno. Le naravuo je, da so preskuSnje dobro pre-stab. DovrSilo je letos kmetijsko Solo Sest uJSencev, uamreC Pcfienko in Pavlica, o„ba iz Bifenberga, Lo-vrenCid iz Stanjela, MuSifi iz Smartnega in Ipavic iz Vedrijana (poslednja oba iz Brd). Dva sta dodelala preSkusnjo izvrstno, dva s prav dobiim in dva z do-bnm vspi-bom. Zelimo jim euako srefinih vspehov v slovenski domoviiu; naj % ljubeznijo zanjo delujejo kiikor se jim je od narodnih uditeljev z ^ubezmjjo v-sajitl iiaioiiui dnh pri podu&jvanji, Naj jim ostanejo ufiitelji vzgted.^akor tudi uceaci tejole, ki2e sre6no delujejo v itaSI pokrajinn Selipoznamo jeden druzegaP Pod tern naslovom prinaSa v 187, St. BS1. Narod" z GoriSkega uvodeti sesiavek, v katerem se rizprav^a zadnja w litey na Tolminskem. Kolikor zadeva imonovani spis tudi urednistvo BSo6aM, naj povemo, da smo mi imeli popolnem zancsljive porofievalce, ki so nam resnico poroCali tudi za ono volitev. Ml bi z enim Btav-kom povedali, zakaj ni prodrl „Socin« kandldat. Ta stavek zapisati so nam tudi nasvetovall, All na Vol-miDBkem bo razmere takd Sudne, tudi po tern, kolikor jih pozoa uredoiStvo „SoCea iz Bvoje onoletno do-l)i', da se nam zdi potrebno te nonavadno razmcro oh priliki nekoliko obSirnejc pojasniti slovenskemu fivetU- Porofiiio dez. odbora gorllkega m d«i. sboiuzapreslo leto do konca Jul. t. 1. Je ravnodoti-skaoo v ital. jeziku; sloveneko porofiilo ni §e dokouCano. Fml. Schmigoz, poveljnik VII pcSnerau oddel-ku v Trstu gre na Tuetno prosnjo v pokoj. Cesar mu je izrekel najvi§e svoje prizuauje za odliCuo nnd BO letno tjluzbovanjc. m Banko la primorske Slovane anujejo v Trstu. Vsnovatni odbor ateje premoiile Slovane v Trstu. Muzej v Ogleji. DunaJBkavlada, ki jezadnjih let mnogo b tori la za izkopavanje starlit v Ogleji, je pridobila tamo hiSo od gr. Oassia-a za napravo mu-zoja. Oglejako mesto izroCi v muzej vio svoje btari-ue, vendar samo kot svojo last, in je odlocllo tudi denaren znesak. Vlada je pa obefiala nadaljujo pod-poro tudi ze za 1882. Cib je 2e, da se ge roll, kar bu zanaprej najde, in da ne bodo tujci vec imeli od starin z domaCih ta), nego oaSa defcela sama. V Pazinu, kjer irredentovci 2e pljuvajo (od-pustite, W. bralci, da zarad resnice tak izraz rabimo) po uradnikih in c. kr. profesorjih, ne dobl clovek so zdravii ne v lekarni, ako ne zaa Ital. jeeika. Da, po Istri se gode nezasliSane rati; upamc da se zgane vsaj dunajska vlada v skrajnem LaSu I G. P. Gerbid bo pel s evojim krasnim tenor-jem prih. zimo v poljskem jeziku v L vovu. Tabor Slovencev v Ptuji je Slovencem prepo-vedan. Zoper to prepoved rodoljub| rekurujejo. Vesteneck obsojen. Proti razsodbi po okr. scdniji, vsled katere je bil V. obsojen na 40 gl. all 8 dui zapora, se je bil pritozll pri dei. sodniji, in 19. t m. je bila obravnava v priCo mnogo odbrane in-teligence. Dr. Schiey je brezvspeSao vdribal po okr. sodniji, tozniku in priCi. To2nik g. Lapajne se je pa mirno, kakor prvikrat, sam zagovarjal. Vesteneck je zarad raz2aljenja dasti tudi od dei. sodnije po §. 496, in aicer na 5 gl. kazui ali na en dan zapora obsojen. Ta razsodba ostane veljavna, in g. Vesteneck je dobil, kar je zasloiil, ker je slovenski jezik zasramoval. Na delo! s tem klicera vabi po „S1. N.a rodo-ljub z Notraujskega slovensko zastopniltvo in inteli-genco na skupen shod v Ljubljano, da bi se skupno posvetovali, n. pr. tega septembra, kako bi se poma-galo slov. narodu do materijaluega blagoatauja. Mi se vjemamo s takim nasvetom, in smo Se v zad-cji Stevilki BSofie4 na prvi strani grajali slovenske narodojake zarad zanikernosti, da premaio skrbe za materijalni blagor tudi tam, kjer nam vlada in na-sprotniki ne velejo rok. Na GoriSkem v gorskih krajih zlasti mo§ki pol leta dolgo zimo brez vsakega dela presed6 in piece-pe po izbnih peSeh. Zunaj ne morejo delati; znotraj nimajo primernega dela. Z majhenimi izjemami ne poznajo nikakorSnega, najnizega obrtnijskega dela, ne vedd, kakd bi si kaj zasluzili, pad pa jih sill dolgi cas zapravljati, kar imajo, za strupeno pijaco, ki se ^ganje imenuje, in ki jim polagamo od narave bistre mo^gane se2g€, da zapravijo moil miSljenjain mo5 za plemenito Cutjenje. Cas bi bil, da tudi na Gorisitem kaj ukrenejo in narod lizicno in mioralno otmejo s primernim de-lom. Domaca obrtnija naj se uvede in udomaCi, pa bo boljSe! Na delo tedaj, in shod v Ljubljana naj pot poka^e! Teodor pi. Stefanovid, ki je Se do letoSnje spomladi izvrstno uredoval „Srpsko Zoro" na Dunaji, dobil je imenitno sluzbo pri srbski vladi. Ker so se bile v nasem belgradskem dopisu vrinile pomote na to strap, nuj povemo, k&ktr *w Uvedeli Us najbojj- 68 Sega vira, da je g. StefanoviL postal tajnik znnanjega raimsterstvavtiskovneiD dcpartementu in ob enem u-redaik vladnemu listu „Videlo*. Kmalu stopi todi v drz. sluzbo*. On je prijatelj sedanje vlade in nasprot-nik Bisti&v, in bi tedaj odstopil, ko bi sedanja vla-da odstopils. G. Strfanovi&i Cestitamo tudi zarad tc-ga, ker verao, da tudi Slovence visoko spostuje in u-tegne tudi Srbom kot pisat«lj na§e razraere najbolje naslikati. Na Kranjskem kakor na Primorskem \ Pri nas skrbi triaska vlada, da uobiyamo eno-i» dvo-razrednice z obligatnira ne^skim jezikom. Ka Kranjskem imajo nemSkotarjt y dez. zbo-re in odboru ©dlociino buiedo, in ravno zdaj di»z\ od bor razpostlja okaz za 3— in 4 razrednice v ktenh naj bo neraski jezik obligation predmet. Cotijo ko-nec dni, zato w napenjajo! Narodni prasnik v Logacu je donesel okoli 600 gl. ciatega dohodka za Jnr&eevo ustanovo. Pro-znik za enak namen hotejo napravitt v Ipavi. 6. g. Anton JugOVlC, vdezasluini iu visoko-caatai lupnik borovniato, obhajal jc v nedeljo nBo-rovnici na Kranjskem zlato maSo. Farna obCina je 76 letnega starceka nenavaduo pocastila iu slavila ta dan. Isti dan se je blagaslovila tudi zastava ta-niosnjemu sbralnemu drustvua. Ljubl. Sokolci so priSH slovesnost povisevat Borovniianora, ki so vrh rodojjubje, ostane ta prazuik v lepein spoasinu. Kranjski de*. nadelnik g. Winkler je po-davil na rojstui dan cesarjev 100 gl. ubogim. foiar t Hostanjevioi kranjski je vpepelil tee bil in potlopjj in narcdil skode okoli 10.000 gl. Ceskoslovansky spolek ? Berlinu je prazno-tal svojo 20 letnico v druzbi drogih slovanskih dru-§tev «a Neralkem dne 21. t m. Ker je bil ta dan tudi fojstni dan naiega cesarjevica, poslali so mu vo-Miliu Kakor znano, cesarjevift zna dobro Seski, in za-its jim je takoj odteligranral: ,IM. Vase dobre bla-gopritii (volfiilo) me velmi pottsilo (razveselilo), za-Cez (zakar) Cesko-Slownskema spolku srdeene" ddkuje (se zahvaljujo). Rudolfs Eskomptna banka za Gorico, Trst in Pii-morje se suuje ? Ijubijanj, kakor so telegrafovali vceraj v »Tr. Tagblatt.* Ne temo, koliko reaniee bi bilo na tern. Al. Bressan, iz Vidma. bivajofi v Ilonkih, pod-lo2oik italijanski, ofasojen je na 6 raescev je2e, ker se je vetikrat razzaJjivo izrazil proti naSemu cesarju. V nasem cesarstvn ne bo smel ve6 bivati. Druga zvezda repatica se je letos prikaza-la, in se vidi tudi pri nas do konca tega meseca proti severozahodu. Oddaljena je od nas kakih 13 mi-lijono railj. Vsem p. t. gg. prijateljem in zaaneeoi, — po-aebno pa gospodom pcvcem za nagrobnico, — kateri so blagohotno spremili do gomile raojo ljubljeno so- P'.'OgO ANGELINO izrekam adano podpisaai svoio prisi-Cno zahvalo! JxVNEZ KAUClC. LISTNICA UREDNISTVA. Ve6 dopisoY smo mor&li danes odloziti. Proaimo potr-p^jenja.___________________________________________________ Neka oseba tukaj ie Tec let sem lahkoverno, posebno 2enskega spola, moti, ce§, da ona je „zamaknena4, da v takem Btanu Tidi dule t vicah, da izve, koliko st. mas potrebojejo... in drage take praznoverake skrivncsti. Vorasana od radoved-nih po tej ali oni doii, jo gre naj prej zamakuona iskat, jo najde t vicah, in potem doloci, koliko sv. ma§, da se potre-bnje. NaroCi tudi navadno, koiaa da jih intajo placati — pa tudi sama za sv. made vzame. Tezavno mi je sicer take reci javno razkrivati; pa ker so ie tako relike njim znane, in bolj zanaj kakor doma, in ker druge tako primerne poti ne vidim, sem prisiljen tukaj razglasiti, da sem sknsal naj prej z lepa pomilovanja vredno zenBko zarad njenega pohujfiljivega — vraznega in skodljivega ˇedenja poduZi veiik,: s^mk ,s,im" iM. Gregonc | fjfi sedaj v svoji lastni hi^i Via France- fL< hi sco Giuseppe blizu starega goriS- M ¦m kega pokojjulisia JHj sprejema ysako mlzarsko In tapecirsko delo ter garantoje, da bode dobro in M trajno izvrieno. m md Priporota ob enem svojo bogato II zalogo hi§ne oprave (mobilij), tape- M eirskega blaga in zreal po prav spo- IE dobnih cenah. [Ji Na podlogt razsodbe v. c, k. iM. zdravni-§kega sveta od v. c. k. liamestniltva dovoljene Marijaceljske kaplje za zelodec izvrsten pripomocek zoper vse Zelodecne bolezni posebno pa se spona§a pri netet-nosti, 2elodecni slabo-sti, slabodiSeCeni dihu, ke-dar Cloveka napenja, ma ki-slo podaja, kedar ga grize ali vjeda, pri ^elodcCnem katartt, zgagi ali rezalci, Ce sc nareja pesek ali ka§a, pri pieobihiosti sib, zlaten-cit pri studtt in metanji, glavobola, prihajajoSem od 2elodcat 2elode«5nem krCa, pri zaprtem 2ivotuT prena-sitencsti bodi z jedmi ali pijafarni, pri glitaht vranCnib, jeternih ali he- moroidalnih bolestib. Vsaka steklenica stane s podukom o rabi 35 kr. Glavna zaloga za (iorico pri gospoda le- karniCarju A. pi Gironeoli v Gorici, blizo Btreh kron*. Centralna zaloga zarazpoiiljanje: Apotheke zum heiligen Sclmtzengel des Carl Brady, Krem- sier, Maphren. I V Praprotu pri Nabrezini ua Krasu I je na prodaj dedna hisa, Stcv. 13, prl- stojna za vsakega krfonarja. Ima G sob, I skedenj, podzemeJjsko in povrsno klet. Cena in pogoji se poizvedo pri lastnikii Fr. Saksida v Saksidu St. 205 pri Dombergu. Oznanilo. Podpisani naznanja p. n. obcnistvu, da za6-ne s 1 uept. se svojim parnim mlinom od 6. tire zjutraj do 6. zvecer vsak dan ^ito vsakor-stie ba2e iu za vsacega posebe mleti. Ker ta inlin do 60 kvintalov v tem dasu zmelje, iu ker se je podpisani z vestnimi in v tem poslu zve-denimi sln^abniki previdel; garantuje toraj za toenost, sna^nost in dobroto. melje. Mlel bode ta mlin tudi po najnizi ceni. Komen, dne 24. avg. 1881, Dominik Gaspari. JAKO VAZNO vsakteiemu za odi. Prava dr. White-jeva voda «:» ofii od Tniugott Elirhardt-a v GrossbroitcnbadHi v Turingiji (Tlittringon) slovi uzo od leta 1822 po celem svetti. Dobiva se steklenica po 1 gl. v Trstu v Ickarni 9Carlo Zanetti" Vianuova27 in v Gorici tudi v Cristofoletti-jevi lekarni na Trauniku. Zahteva pa nai se izrekoma samo dr. Wbitejeva voda za c6i od Traug. Ehrhardta. Nobena druga. Odlomki iz pisem: Gospodu Tr. Ehrhardt-u. Potem ko je nioja zena trpela na otJesnem v-nctji, je rabila VaSo pravo dr. White-jevo vodo za oci, in z bozjo pomocjo je ozdravela poitolnem; zato prosiin (si. narc.). Schneiderratthl, d. 13/7.80. Gust. Kaufmann. DaljV: Kprmi Vaia prava dr. WMte-jeva voda za o6i toliko vga-ja, prosim (si. nar.) Erfurt d. 6/8 80. Joh. Leipold. Mm i prouaj. V Kanslu se odda v naj em ali pa prod4 od 11. novembra 1881 prav po ugodni ceni po-sestvo nPeCnoa, veliko okoli 45 njiv, prav do-bre zemlje, in je vse skup skoro en sam kos, ki obstaja iz njiv, Vinogradov in pa gozdovja in z dvema kmeckima hisama, hlevom, kletjo itd. Posestvo je veliko dovolj, da bi zadosto-valo dvema kmetoma. Natanka porodila o tem se izvedd v Kanalu v Gorenji vasi Bt 44. Proti napesjanjti, zelodcni kisliui hem or oj id oin, telesnemu zabasanju, jetrni in zolcni bolecini, neeisti krvi, krvnemu natoktt, proti glavi in prsira. Po specijalnem zdravni§kem predpisu narejeno. Glaviii deli: Ekstrakti iz Svicarskih medicinalnih zeli§6. 1.-— in v manjSili dozak po 15 kugljic k 30 pf. beli svicarski kriz na radegem dnu predstavljajoi T Gorici; lekarnik J. CRISTOFOLETTI. Koristneje in ceneje kot Tae kisle vode. Lehno topece. Rabljivo za bolnike vsake starosti. Absolutno neskodljivo. Prospekti, ki med drugim obsezajo tudi mnoge sodbe iz strokovnjaskih kro-gOT o vplira in nelkodljivosfi, se dobijo r doli naznanjenih lekarnah zastonji Iz-refno naj se zahteTajo lekarnarja Rihard Brandt-a svicarske kugljice, ki se dobijo Ie v kositrenih dozah, s f>0 kugljicami a m. Vsaka Ikatljica pravih svicarskib kuglic mora imeti gornji etiket, " in podpis izdelovatelja. fcdajat^ .fa. odfovrpi ure4aik; F, PODGOEN^K.'— Tiska: 8HUarijanska tiskaraa* v aorici.