472 Življenjski jubileji • Mag. Andrej Seliškar
■ Proteus 81/9,10 • Maj, junij 2019
Mag. Andrej Seliškar - sedemdesetletnik
Stane Peterlin, Igor Dakskobler
Mag. Andrej Seliškar je z naravoslovjem prišel v stik že v najmlajših letih v družinskem okolju, saj je bila njegova mati Amalija Seliškar spoštovana gimnazijska profesorica biologije in mentorica naravoslovnega krožka na kranjski gimnaziji, oče profesor dr. Albin Seliškar pa univerzitetni profesor in raziskovalec na področju fiziologije in jamske biologije. Oba starša sta bila dejavna tudi pri Prirodoslovnem društvu Slovenije in Proteusu.
Mag. Andrej Seliškar se je po diplomi na Oddelku za biologijo na Biotehniški fakulteti leta 1973 zaposlil na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU in bil na njem zaposlen vse do upokojitve (2009). Magistrski študij je zaključil na Univerzi v Zagrebu (1980). Njegova osnovna specialnost je fitocenologija,
predvsem travniške združbe, a je z leti pridobil izjemno široko znanje in preučuje, popisuje in kartira večino rastlinskih združb, ki jih poznamo v Sloveniji (od mokrišč do gozdov), prav tako se dejavno posveča tudi taksonomiji in floristiki. Je nedvomno eden izmed najbolj vsestranskih in najbolj široko razgledanih botanikov pri nas, tudi z velikim posluhom za slovensko strokovno izrazje. Rezultati njegovih dolgoletnih raziskovanj so povzeti v številnih znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankih (veliko jih je sam ali v soavtorstvu prispeval tudi v našo revijo), prav tako so vsebovani v nekaterih širši javnosti namenjenih knjigah. Naštejemo samo nekatere izmed njih: Trav-
Andrej Seliškar na vrhu Pece. Foto: Igor Dakskobler.
Mag. Andrej Seliškar • Življenjski jubileji 473
niške rastline na Slovenskem - skupaj s Tonetom Wraberjem (1986, tudi ponatis), Natura 2000 v Sloveniji — rastline (Čušin in sod., 2004), Habitatni tipi Slovenije (Jogan in sod., 2004), Botanični terminološki slovar (Batič in sod., 2011), Vipavska dolina (ur. Jernej Pavšič, 2013), Rastlinstvo življenjskih okolij v Sloveniji (skupaj z Brankom Vrešem in Darinko Gilčvert Berdnik, 2014), Cvetje slovenske dežele (skupaj z Luko Pintarjem, 2015), Bohinj cveti. Rastlinsko bogastvo Bohinja (Dakskobler in sod., 2019). Je soavtor računalniškega programa in podatkovne baze FloVegSi (skupaj s sinom Tomažem Seliškarjem in Brankom Vrešem, 2003), ene izmed najbolj obsežnih podatkovnih baz o razširjenosti rastlin v Sloveniji. Več let, od leta 1987 do leta 1995, je bil predstojnik Biološkega inštituta Jovana Hadžija. Med nekdanjimi sodelavci in botaniki ter naravoslovci nasploh uživa velik ugled tudi zaradi svojih značajskih lastnosti - prijaznosti, nesebičnosti, pripravljenosti za pomoč, nasvete ter strokovne in jezikovne preglede člankov in knjig. V neposredni stik z društvom je prišel kot prizadevni krožkar, ko je bil povabljen na nagradno ekskurzijo, in od tedaj dalje se ta zveza ni več pretrgala. Kot mladi univerzitetni diplomirani biolog je bil leta 1975 izvoljen za tajnika Prirodoslovnega društva Slovenije in to nalogo je opravljal z vsem mladostnim žarom in zavzetostjo. Ze naslednje leto, leta 1976, je predlagal, da bi utečeni formalni program občnega zbora obogatili z živo in aktualno vsebino. Tej dopolnitvi je dal tudi ime - Dan slovenskih naravoslovcev, spremljala pa jo je še priložnostna brošura z besedili predavanj. Naslednjega leta, leta 1977, je bil program še bogatejši in pokazalo se je, da lahko Dan slovenskih naravoslovcev postane samostojna prireditev, prestavljena pa je bila v prednovoletni čas. In tako je ostalo vse do leta 2012, ko smo se med drugim z listino zahvale oddolžili najstarejšim še dejavnim članom društva in Proteusa. Mag. Andrej Seliškar je bil kot odbornik dejaven na vseh področjih društvenega delovanja. Ko sta leta 1979 s profesorjem Rajkom
Pavlovcem pripravljala program nagradne ekskurzije, je napisal spremno besedilo, kar do takrat ni bilo običajno. Zato smo posamezna besedila zbrali v skupaj speti snopič in jih kot brošurico razdelili udeležencem. Ko smo tej pobudi dali še lično obliko, je nastal prvi vodnik iz zbirke Ekskurzije naravoslovnih krožkov. V naslednjih letih, vse do leta 1992, je društvo izdalo kar sedemnajst drobnih vodnikov, pri njih pa so sodelovale desetine sodelujočih voditeljev ekskurzij. Kmalu po začetku se je pridružil zelo dobro pripravljeni in široko organizirani mladinski raziskovalni akciji Okolje v Sloveniji, ki je trajala več let. Prevzel in vodil je eno od nalog pod naslovom Tla in zanjo v soavtorstvu pripravil priročnik za mentorje in izvajalce z naslovom Naša rodna zemlja. Veliko truda je skupaj z drugimi člani Priro-doslovnega društva Slovenije vložil v projekt ustanovitve in zagona Slovenskega sklada za naravo leta 1992. Skupaj s sinom Tomažem sta izdala nekaj številk organizacijskega glasila Zelena rega. Zal zunanje okoliščine tej pobudi niso bile več naklonjene in prizadevanja so po nekaj letih zamrla, vrzel pa še danes ostaja nezapolnjena.
Leta 1999 je bilo Prirodoslovnemu društvu Slovenije zaupano vodenje večletnega mednarodno financiranega raziskovalnega projekta Kartiranje travišč Slovenije, v katerem je mag. Andrej Seliškar imel eno najpomembnejših organizacijskih in izvajalskih vlog. Projekt je bil uspešno končan leta 2003. V letih od 1995 do 2001, ko je bil društveni program izjemno bogat, je bil dejavni predsednik Prirodoslovnega društva Slovenije. Za prizadevno društveno delo mu je bil leta 2013 podeljen naslov častnega člana Prirodoslovne-ga društva Slovenije.
Ker mu energije in zamisli še ne manjka, pričakujemo, da bo naše naravoslovje obogatil še s kakšno pobudo, ki nam bo v teh neprijaznih časih še zelo dobrodošla. Zato mu ob nedavnem življenjskem jubileju želimo še veliko zdravih in dejavnih let.