l’osaniezna številka 2 dinarja.
LJUBLJANA, (Ine 16. februarja 1925.	Poštnina platana v gotovini.
IZHAJA DVAKRAT NA MESEC. Naročnina četrti«*!»© Din 12'—.
SVOJE ZAHTEVE UVELJAVIJO ŽELEZNIČARJI LE V ENOTNI, RAZREDNO • ZAVEDNI ORGANIZACIJI.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: LJUBLJANA, ZA BEŽIGRADOM, I. mestna staeo-ranjaka hiša, kamor »e naj tudi pošiljajo rokopisi.
Misli po volitvah.
Dasi smo strokovni list, vendar so volitve v Narodno skupščino, posebno pa še letošnje, tako važen moment v današnjem življenju proletariata, ki živi in trpi v današnjem družabnem redu, da moramo spregovoriti o njih rezultatu. In strokovno organiziran proletariat, in pred vsem železničarji, pa če še se tako boji »politike« in še tako zatrjuje, da ne mara »politike«, je dokazal pri teh volitvah, da se rad udejstvuje v politiki in ustvarja celo svoje kombinacije in načrte, ki so pa, — mimogrede povedano — ravno zbog negiranja politike zelo ponesrečene in škodljive v vsakem oziru. In če strokovno organizirani proletariat v strokovnih organizacijah ne mara politike in povdarja svojo nepolitičnost, pri volitvah je vsak organiziran elan bodisi te ali one strokovne organizacije vseeno kot posameznik pokazal svojo politično zrelost oziroma nezrelost.
Rezultati volitev so naravnost čudoviti, presenetljivi, neverjetni bi rekli, a žalostni. Ne zato, ker je dobila SLS 20 mandatov, demokrati pa 2, a »zajednica« 0 itd. ozir. nasprotno, ker nam je kot proletarcem, zavednim proletarcem malo mar, katera meščanska ozir. kapitalistična stranka bo dobila 20, ali 2, ali 0 .itd. Žalostno je to, da se je dal Proletariat, posebno pa — da govorimo o nas samih — posebno pa železničarji izrabiti v svojo škodo, takorekoč kot »kanonenfutter«.
Danes vsak železničar, ako greš po progi, ali srečaš koga na cesti zatrjuje, da ni volil SLS skrinjice, niti demokratske. To je značilno. Ali jih je sram, da so m izneverili svoji proletarski stvari? ali jih jezi, da so se dali od agentov zapeljati? In vendar so mnogi železničarji volili SLS, češ, samo da se Vrže režim. Mnogi, od katerih bi se tega nikdar ne nadejali. Zopet drugi so volili demokrate in celo bili so, ki so si vzeli dopust, da so< zanje agitirali. In to zato v veri, da bij zboljšali položaj železniškemu proletariatu, ali bolje rečeno, da bi kot egoisti sami sebi kot posamezniku nekaj pridobili. Vse to je Politična nezrelost in dokazuje, da železničarji prav malo mislijo. Ali vam bodo res Izplačane diference, vrnjene legitimacije, zboljšane plače itd., če vržete sedanji režim? Saj sedanjega režima ni bilo, a vendar vam vsega tega niso dali. Ali res mislite, da bo kaj zboljšanega, če pomagate demokratom? Saj so imeli 3 mesece sedaj časa, a niso železničarjem ničesar dali kot same obljube. Eno pa so železničarji s svojo nepremišljenostjo in neproletarskim postopanjem dosegli in to je, da jih dolže klerikalci, da so volili demokrate, demokrati pa zopet, da so Volili klerikalce ter da jim oboji obljubljajo
persekucije. To je že ves in prav žalosten rezultat volilne udeležbe železničarjev.
Resnica je bridka in mnogi nam bodo najbrže zamerili naše besede, ali mi smo ! morali zapisati resnico. Če komu ni ugajal Makuc, saj je imel Periča. To velja posebno za Ljubljančane. Zunaj pa so še imeli Berno-ta in Koruna. Torej delavske skrinjice obeh struj, leve in desne in bi se lahko odločili. In bi ostali vsaj samemu sebi zvesti. Pri tem bi se ne zamerili niti eni niti drugi meščanski stranki. Kaj zamerili?! Zamere se ne bojimo in nam je malo mar, če se komu zamerimo ali ne. Ali žig sramote bi ne bil na nas in meščanske stranke, ena kakor druga, bi nas spoštovale kot dosledne in poštene protivnike, s katerimi treba računati. Tako pa smo pokazali. da se nas lahko kupi, ne z denarjem, tega niti ni treba ponuditi, nego že z golo obljubo in frazami, češ, volite nas, boljše vam bo.
Vsak proletarec in železničar mora vedeti, kam spada. Razredni boj se bije vedno ostrejše. Kako je mogoče, da greš in se daš najeti od svojega razrednega sovražnika, da greš zanj v boj proti njegovemu nasprotniku, ki je sicer tudi tvoj nasprotnik? Pusti ju, naj svoj spor poravnata kakor vesta in znata, ti pa, proletarec, ki stojiš docela v drugem taboru, v svojem lastnem, razrednem, krepi svoje moči proti obema. Zakaj, oba sta tvoja izkoriščevalca. Zate pri njiju ni milosti. To si že stoinstokrat na lastni koži okusil. Da je dr. Korošec v. Rokodelskem domu železničarjem trdil, da 24 ur po stavki leta 1920. ni vedel, zakaj ste stavkali, dasi je stavka trajala 14 dni, je pač lagal. Kaj ni bil to »Protokol Sporazuma«, ki ga ni hotel priznati? Kaj ste železničarji to že res pozabili? — Da so vam na shodu v Kazini govorili o izplačilu diferenc, kako ste mogli verjeti? Kaj Vam po zakonu to izplačilo ne gre in zakaj ga že niso izplačali? Kakšna je torej razlika med govornikom v Rokodelskem domu in onem v Kazini.
Naše železničarsko gibanje in borba z* svoje pravice in za zboljšanje položaja je — žalibog — odvisno od držanja železničarskega proletariata pri volitvah. Ako železničarsko delavstvo pomaga eni meščanski stranki, si nakoplje sovraštvo ene in posmeh druge in obratno. Ena, kakor druga bo gledala, da se maščuje. Dokaz je že podan. Odbor južne železnice je že odklonil izplačilo diferenc delavcem ljubljanske direkcije, dočim jih je zagrebška delavnica izplačala svojim železničarjem. Kje so sedaj tisti, katerim ste pomagali »vreči režim«, da vas ščitijo? In tako bo šlo naprej. Če bi pa železničarji kot prole-
tarci storili svojo proletarsko dolžnost, pa bi vzroka za taka maščevanja ne bila. Tedaj ostane, kakor je, t. j. le načelno nasprotstvo, razred proti razredu, in ščitila bi vas vaš» razredna zavest, ki vzbuja, — le verjemite — tudi pri protivniku spoštovanje. In to naj bo šola za bodoče. Kdor je samemu sebi zvest, tega spoštuje vsak. Kdor pljuje na samega sebe, tega zatirajo vsi in ga izrabljajo kakor komu ravno ugaja.
To so naše misli po volitvah. Kakor smo že v začetku omenili, zapisali smo jih, čeprav smo širok ovni list, z namenom, da vzbudimo v železničarjih pravo misel in pravi pojem, da je le v proletariatu samem njegova rešitev in zboljšanje njegovega položaja. Prilizovanje ne pomaga nič. Povedali smo to tudi zato, da v današnjih časih, ko je politika, t. j. vprašanje oblasti, zelo tesno zvezana s kruhom, ne gre tiščati glave v pesek, kakor ptič noj in misliti, saj se ne bavim s politiko, v resnici pa, česar pa nikdo ne vidi — se udeležujem borbe v meščanski stranki proti drugi meščanski stranki, ampak, da je treba — četudi ne v strokovnih organizacijah se izobraževati politično in se organizirati v delavski politični stranki, bodisi te ali one struje, katera je pač temu ali onemu po mišljenju in koncepciji najbližja.
Govorili smo jasno in odkrito. Odklanjamo pa «sak poskus provokaterjev izrabljati naše besede v svoje umazane, razdiralne namene.	Zaveden železničar.
Novi udarci za
$
delavstvo.
Volitve so minule in z njimi je minula tudi doba obljub.
Nastavitev, napredovanja, dobra mesta, izplačilo diferenc se je obljubljalo od raznih strani, ako bo dal delavec svojo kroglico tej in tej stranki.
Prvi teden po volitvah je mmul in že prihaja udarec za udarcem.
Delavci bodo dobili izplačane diference za ves čas od 1. oktobra 1923,« so raznesli razni »zaupni organi« med delavsko maso, da šo jo zopet enkrat prevarali.
V vseh drugih direkcijah so dobili delavci nove urne plače od 1. oktobra 1923, le v naši direkciji so jih dobili deset mesecev kasneje. Skoro v vseh službenih mestih se je izvršila prevedba protizakonito, ker niso bile sestavljene pravilne komisije, ker so se zaključki komisij naknadno po posameznih načelnikih popravljali in ker se je večinoma za razne »zaupnike« izvajala velika protekcija. — Obljubila se je revizija prevedbe že
pred 10 meseci, a do danes se še ni izvršila.
Delavstvo, izpreglej in izreci odločno, da si sito lažnjivih obljub ter da hočeš le dejanj.
Direkcija Ljubljana je predlagala pred enim mesecem Ministrstvu Saobraćaja, da naj se izplačajo diference delavstvu ljubljanske direkcije ter je podprla ta svoj predlog s tem, da je to nujno potrebno iz političnih ozirov.
En teden po volitvah pa pride odlok, da je g. saobraćajni minister na predlog komiteja za prevzem južne železnice odločil, da se delavstvu ljubljanske direkcije te razliko ne j smejo plačati, ker na nje nimajo pravice, ker ! pripadajo nove urne plače le od dneva po- ' godbe, to je od dneva, ko je bil posameznik preveden. — Nadalje utemeljuje svojo »odluko« s tem, da bi to izplačilo državo preveč veljalo, da bi prišli potem še drugi z isto zahtevo, da nema kredita itd.
Istočasno, to je 6. februarja 1925 pa se je izplačala vsa dolina diferenca delavstvu v delavnici Zagreb ter so dobili izplačano po Din 200 — do Din 6000 —.
Delavstvo! Ali ne vidiš, kako se delajo norca iz Tebe? In zakaj se Lahko delajo norce? Ker Vas je organiziranih le 30% in še Ti so v petih različnih — večinoma nebojevnih organizacijah. Nad 70% delavstva (zlasti progovnega in postajnega) pa stoji izven organizacij. In tako ni čudo, da Te vedno bolj tepejo. —
Enako so si izvolili delavci delavnice Zagreb svoje zaupnike, a v ljubljanski direkciji o tem ni ne sluha ne duha. — Zakaj pa dobe ravno delavci v Zagrebu gotove svo-
Medtem, ko se pri nas v Sloveniji posamezne grupe prekljajo med seboj ter se kregajo, kdo bo rešil železničarje — ali klerikalec, ali demokrat, Radič itd., so bili' zagrebški sodrugi vztrajno na delu in po šestmesečnem res napornem delu imajo pokazati lepe uspehe.
Dosegli so, da se je v delavnici Zagreb izplačala delavstvu diferenca med starimi | in novimi plačami; uredili so za delavstvo j dobro več zadev v delavnici ter so si izvo-jevali svoje delavske zaupnike.
Dne 21. januarja 1925 so se vršile volitve delavskih zaupnikov v delavnici Zagreb. Postavili so tri liste:
1.	Lista naših sodrugov;
2.	lista Hrvaškega radniškega saveza (radieevci);
3.	lista nastavljencev in zvezarjev.
Savezarji niso postavili svoje liste, ampak so začeli naravnost ostudno gonjo proti našim sodrugom, češ, da so plačanci direkcije in da delajo proti delavskim interesom. Pozvali so ljudi, da naj bi se volitev ne udeležili, ampak da naj bi se najprvo organizirali pri njih, nakar bo ta or-
je pravice, drugje pa ne. Odgovor je lahak: Zato, ker so v veliki večini organizirani r razredno zavedni strokovni organizaciji.
Razredno zavedni železničarski proletariat se ne zadovolji s to odločbo, ampak bo si znal priborito to, kar mu pripada: legitimacije, delavske zaupnike, diferenco itd. Borih 12,000.000 Din je treba, da bi se zadovoljilo 8000 delavegm ljubljanske direkcije. Ta denar se lahko izplača iz nepredvidenih izrednih dohodkov povečanega prometa enega samega meseca, treba je le formelnega dovoljenja komiteja in ministrstva.
Seveda ta komite, v katerem so sedeli, oziroma nekateri še sede, kakor Mohorič Ivan, dr. Kramer, Hribar Ivan ter par gospodov iz Beograda, ne čuti potreb delavstva, ta komite ne ve, da je delavec lačen, raztrgan. Saj vsak član tega komiteja prejema samo na dijetah mesečno po 3000 Din, ima proste vozovnice I. razreda ter poleg tega še ves svoj privatni zaslužek.
Delavstvo! Razliko boš dobilo izplačano takoj, ko boš kompaktno in enotno organizirano. Takrat boš dobilo svoje delavske zaupnike, legitimacije, zaupnike v bolniški blagajni in drugo. Naj se neha čas razdvojenosti in nezavednosti ter naj nastopi svojo pot parola :
Vsi v močno, enotno razredno zavedno organizacijo.
Vsak dan, ki nas loči od enotnosti, je treba skrajšati, vse ovire je treba odstraniti. Ifolžnost vsakega je, da se organizira, ker tistih par dinarjev, ki jih bo plačeval za organizacijo mu bo, ko bomo enotni, stokrat povrnjenih z uspehi ki jih bo dosegla močna organizacija.
ganizacija zahtevala volitve delavskih zaupnikov.
Vendar jim delavstvo ni nasedlo, ampak je na dan volitev pokazalo, da se zaveda, da je njegova rešitev le v močni razredni organizaciji. Volilnih upravičencev je bilo 1006.
Naši sodrugi so dobili 722 glasov in 14 odbornikov.
Radičevci so debili 77 glasov in 1 odbornika. Lista nastavljencev je dobila 47 glasov in 1 odbornika. 12 glasovnic pa je bilo praznih.
Nad 60 ljudi je bilo bolnih, na dopustu, oziroma na progi, ter se volitev ni moglo udeležiti, okoli 60 pa se je vzdržalo volitev.
Delavstvo zagrebške delavnice je pokazalo svojo kompaktnost in sedaj se organizacija širi zelo hitro tudi po kurilnici in. sekciji. Hrvaški sodrugi se zavedajo svoje moči, ko so enotni in bodo imeli v kratkem zaznamovati nove uspehe. Slovenski železničarji! Edina pot do uspeha je močna, razredno zavedna železničarska organizacija.
bo rešilo tekom prihodnjega tedna. V časopisu bomo priobčili le rezultate onih intervencij, ki imajo pomen za celokupno železničarstve, ali vsaj za velik del.
Drva polovica februarja se je porabila za urejanje evidenc in statistik članstva, j Zlasti z ozirom na veliko šterilo novo pri-j stopivših tekem preteklih dveh mesecev, j Sedaj, ko je vse urejeno, se bo vodstvo posvetilo z vsemi močmi reševanju vseh tekočih zadev ter zboljšanju položaja železničarjev. Pri tem ga morate podpirati vsi, s tem da organizirate še neoragnizirane ter takoj javite vse krivice, ki se Vam pripete.
Kakšne vozne ugodnosti nam pripadajo.
Ker se ved.no množe povpraševanja od strani posameznih članov, kake vozne ugodnosti mu pripadajo, zlasti glede kart za obisk šole, podamo v naslednjem izčrpen izvleček, ki naj si ga vsak shrani, da bo imel v slučaju potrebe podatke v rokah:
1. Legitimacije pristojajo:
a)	Aktivnim uradnikom, poduradni-kom in slugam;
b)	ženam naštetih in otrokom, katerim pripada v smislu čl. 38. zakona rodbinska doklada. To so otroci do starosti 16 let. Ako pa žive otroci po 16. letu pri stariših ter nimajo nikakega zaslužka ali premoženja jim pripada rodbinska doklada do 21. leta in istočasno tudi legitimacije; ako pa obiskujejo šolo, jim pripada do največ 23. leta.
c)	upokojenim uradnikom, poduradni-kom in služiteljem;
d)	ženam in otrokom upokojencev, za katere prejemajo rodbinsko doklado;
e)	vdovam in njih otrokom, dokler prejemajo penzijo;
f)	ženi in otrokom, ako umre aktivni uslužbenec, ako je ta imel najmanj 5 let službe.
2! Listne izkaznice pristojajo:
a)	vsem aktivnim delavcem;
b)	ženam aktivnih delavcev ter otrokom do 16. leta, oziroma do 21. leta pod istimi pogoji kot pri nastavljencih;
c)	hčeram nastavljencev, ako so neporočene tudi po polnoletnosti, ako so pri starših in brez zaslužka;
d)	očetu, materi in neporočeni sestri aktivnega uslužbenca pod istimi pogoji;
e)	provizijonistom.
Pod c) in d) našteti dobe le izkaznice za četrtinsko vožnjo.
Stalne brezplačne karte za obisk šole pripadajo:
a)	otrokom nastavljencev do najdalje 23. leta;
b)	enako otrokom delavcev.
Oboji morajo doprinesti potrdilo, da obiskujejo šolo v gotovem .kraju in drugo potrdilo od občine, kjer stanujejo.
Temporeme karte se dobi tudi za za obisk obrtno nadaljevalnih šel, kar je velike važnosti zlasti za otroke delavcev, ki se uče obrti. Po 23. letu izgube otroci pravico na vse vozne ugodnosti razen v zakonu navedene izjeme.
Tri brezplačne vozovnice na leto pripadajo:
a) vsem aktivnim uslužbencem in njih rodbinskim članom (žena in otroci). Otro-
Ureditev intervencij.
Da se bodo mogle vse zadeve točno in [ redno reševati in da bo mogoče vse nedostatke čimpreje odpraviti, naj se drže podružnice in članstvo (zlasti iz proge) | naslednjih navodil.
Vsak nedostatek, zapostavijenje, pri- i zadeto krivico javite takoj pismenim potom z natančnimi podatki centralnemu odboru.
V krajih, kjer sp pociružnice, mora iti ta !
prijava preko podružnice, da potrdi istinitost.
Vse te prijave se bodo takoj obravnavale ter se bo prizadetega z obratno pošto obvestilo, kako in kdaj se bo intervencija izvršila ter ako mora biti tudi on prisoten. Enako se bo prizadete tudi pismeno obvestilo o rezultatu intervencije. Vse, kar bo prišlo tekom enega tedna na centralo, se
Uspehi zagrebških železničarjev.
kom, dokler dobivajo rodbinsko doklado. Le hčere nastavljencev dobivajo po tri proste karte letno, dokler so neporočene in v oskrbi starišev.
b)	c-četu, materi in neporočeni sestri, katere uslužbenec popolnoma vzdržuje, pripadejo 2 prosti karti;
c)	upokojencem, njih ženam in otrokom (dokler prejemajo rodbinsko doklado);
č) provizijonistom;
d)	stalnim rokodelcem in delavcem (3
karte letno) za nje, ženo in otroke (do 16. leta), po enoletnem službovanju.
Hčere delavcev, ki so neporočene, dobe to ugodnost do 20. leta.
Delavci, ki še nimajo enoletne službe, dobe le dve prosti karti.
Karte za vožnjo v službo: Uslužbenci, ki stanujejo izven službenega kraja, dobe za vožnjo v službo letne brezplačne karte, ki jih izda direkcija. Delavci dobe enako proste karte, ki pa jih izstavi njihov načelnik.
Napredovanje.
Decembra meseca leta 1924 je povodom j Intervencije izjavil g. personalni referent dr. ' Fatur, da bo napredovanje za vse tri termine j (1. januar 1924, 1. julij 1914 in 1. januar 1925) : najkasneje do 15. januarja 1925 gotovo ter raz- : glašeno. — Enako je bilo povodom druge in- : tervencije določeno, da se vštejejo prizadetim službena leta, ki so jih služili pri železnici j pred 21 letom, nadalje vojaška leta ter je bil izdan referentom pri personalnem oddelku j nalog, naj vse to upoštevajo. Tako bi se napredovanje nekoliko zavleklo.
Zadovoljni so bili železničarji, češ, bomo | pa kasneje dobili to, kar nam gre, samo da | bomo enkrat res to dobili.	.
In sedaj. Dr. Borko se je povrnil iz Beo- |
grada ter takoj poklical k sebi vse referente in jim dal nalog, da se mora napredovanje izvršiti po onih podatkih, kot so bili ljudje prevedeni po komisiji (ne glede na to, če so bili napačno) ter da se ne sme za enkrat všteti vojaških let in službe pred 21 letom. Tako je zopet vse napredovanje postavljeno na glavo in po izjavi posameznih referentov bo trajalo zopet en mesec, da bo napredovanje razglašeno. — Za vse drugo (vštetje let in službe pred 21 letom) pa se bo baje stavil poseben predlog.
Mi pa vprašamo, ali se bodo ljudem za napredovanje izplačale diference? Te jim po zakonu pristojajo in ljudje si jih ne bodo pustili pojesti, čeprav se zadeva še tako zavlačuje.
Izvleček iz važnejših okrožnic.
1. Stalne brezplačne karte za leto 1925 za obisk šole.
Po členu 32. predpisa o brezplačni in povlaščeni vožnji se izdajo brezplačne letne karte za obisk šole onim otrokom aktivnih nameščencev in aktivnih delavcev, ki obiskujejo šolo izven kraja svojega rednega bivališča v bližnjem mestu in sicer v smislu naredbe Ministrstva saobraćaja br. 27.104 24 samo do izpolnjenega 23. leta starosti.
Pod pojem »šola se lahko subsumira tudi obrtno-nadaljevalna šola.
Oni otroci, katerim po predpisih ne pripada osebna oplatničena legitimacija ozir. listna legitimacija, se imajo pri vožnji z letno brezplačno karto izkazati z dijaško iizkaznico, ki jo jim izda za vsako šolsko leto dotična šolska uprava, kjer obiskujejo pouk. Dijaška izkaznica mora biti oprem- j Ijena s sliko in prežigosana s šolskim ži- ! gom-	;
Letne brezplačne karte dobe samo oni ; otroci, ki se vozijo redno iz kraja bivanja v solo in nazaj, ne pa tudi oni, ki se vozijo 4omov le ob nedeljah in praznikih, sicer pa imajo dijaško stanovanje v kraju, kjer obiskujejo šolo.
Pri naročitvi novih potrebnih kart je obenem priložiti zahtevnemu obrazcu šolsko potrdilo, da je prosilec učenec dotičnoga zavoda in event. tudi učno pogodbo.
2. Sprejemi pri direktorju dr. Borkotu.
Radi velike zaposlenosti odpade do nadaljnega sprejemanje strank ob četrtkih. V ostalem naj pomni vse osobje, da bodi direktor poslednja inštanca, ako se drugim potom ne pride do uspeha. Nepotrebne intervencije samo kradejo čas in zadržujejo delo v dobro službe in uslužbencev.
Dr. Borko s. r.
3. Preustroj železniške zdravniške službe
v zdravstvenem okolišu Ljubljana.
Od 1. marca 1925 dalje se zdravniška služba v Ljubljanskem zdravstvenem oko-
lišu spremeni v toliko, da ordinira v ordi-nacijski šoli na glavnem kolodvoru le:
a)	Dr. Avramovič Pavel, od 8. do 9. ure. V njegov delokrog spadajo uslužbenci stanujoči v Ljubljani, v okrajih, ki jih omejujejo sledeče ulice: Dunajska cesta, Pošta Prešernova ulica, Marijin trg, struga Ljubljanice, Lipičeva ulica, Ahacljeva in Martinova cesta. Poleg tega še vasi: Hrastje, Jarše, Sneberje, Stožica, Šmartno ob Savi, Tomačevo in Zadobrova.
b)	Dr. Rus Mavricij ordinira na svojem stanovanju Gosposvetska cesta 5 od 13. do 14. ure.
c)	Dr. Lapajne Živko ordinira na Kongresnem trgu št. 14 od 8- do 9. in od 15. do 16. ure.
d)	Dr. Trauner Leo, ordinira na Celovški cesti št. 28 od 14. do 16. ure. (En del Šiške ter za vse vasi od Ljubljane do Medvod.)
e)	Dr. Košenina Peter, ordinira na Pot v Rožno dolino št. 6. (Za tamošnji okoliš in kraje od Viča do Borovnice).
f)	Dr- Mayer Ernest, ordinira v ordina-cijski šoli na glavnem kolodvoru od 15. do 16. ure. (Delokrog: vasi od Ljubljane do Zaloga, Jenkova ulica, Japljeva ulica, Bohoričeva ulica, Ciglerjeva ulica, Društvena ulica, Poljska cesta, Stara pot, Vodmatska ulica itd.)
Natančne rajone zveste pri svojih službenih mestih, oziroma tudi v društvenem lokalu.
Kdo ima pravico do zdravljenja po bolniški blagajni.
Do zdravljenja in podpor imajo pravico le člani rodbine zavarovanega člana:
Za rodbino člana bolniškega fonda, ki ima pravico do podpore iz bolniškega fonda, ako zboli ali umre, se smatrajo: _
a)	poročeni zakonski drug brez imetka in zaslužka, če živi s članom v rodbinski skupnosti;
b)	zakonski in usvojeni (adoptirani) otrooi, pastorki in pastorke, vnuki in vnukinje, bratje in sestre, ki jih član vzdržuje,
če nimajo imetka in stalnega zaslužka in j če niso dovršili 18. leta starosti, ženske pa še, ako niso prej omožene. Ta omejitev ne velja za osebe, ki so zaradi telesnih ali duševnih hib nesposobne za delo in nimajo imetka;
c)	roditelji, ded in babica, če žive s članom v rodbinski skupnosti, če nimajo imetka in niso sposobni za delo ter skrbi član za njih vzdrževanje;
č) pri neoženjenih in obvdovelih članih sorodnica ali gospodinja, če živi stalno v članovi hiši ter skrbi za hišo in otroke;
d)	neporočeni zakonski drug, če nima član poročenega zakonskega druga ter dokaže, da mu veljavni zakoni onemogočajo, skleniti zakonit zakon;
e)	nezakoniti otroci, ki jih član vzdržuje, če nimajo imetka in stalnega zaslužka in če član dokaže, da mu veljavni zakoni ne dajo možnosti, te otroke pozakoniti ali adoptirati.
Zdravnik sprejme v ordinacijo le dotične rodbinske člane, ki se izkažejo s članskim listom. Zato zahtevajte takoj od svojih načelnikov, da Vam izstavijo članske liste, da ne bodete imeli kasneje sitnosti.
Dopisi.
Ljubljana glavni kolodvor. Začetkom meseca februarja 1925 so vpeljali na ponovne intervencije nekoliko bolj zmeren turnus, ki so ga pa že po štirih dneh vrgli med staro šaro ter zopet vpeljali lOurni delavnik. Protestiramo najodločneje proti temu izrabljanju ter zahtevamo, da se takoj vpelje Burnemu delavniku odgovarjajoči turnus. Dan za dnem narašča število obolelih, za katere ni nobenega nadomestila. Ako zahtevaš dopust, ga ne dobiš. Pač pa so dobili od načelnika petera uslužbencev po štiri dni prosto, da so šli agitirat za volitve za gotovo stranko. Ali misli g. načelnik, da smo tako neumni, da tega nismo zapazili. Naj ve, da smo si to dobro zapomnili in bomo to ohranili v evidenci.
Občni zbor podpornega društva železniških uslužbencev Ljubljana se je vršil v nedeljo dne 15. februarja 1925.
Članov ima 11.060 ter je izplačalo v letu
1924	na posmrtnicah 294.152 Din.
Gotovine ima koncem leta 452.995 Din
97 par. Odbor je ostal isti kot dosedaj, mesečni prispevki so se zvišali za 50 par, posmrtnina pa se je zvišala na 3000 Din.
Borovnica. V nedeljo dne 22. februarja
1925	se vrši v Borovnici v gostilni Portuna Valentin veselica. Začetek ob 5. uri popoldan. Vstopnina 5 Din. Sodrugi se vabijo, da se v obilnem številu udeleže.
Logatec. V nedeljo dne 22. februarja 1925 se vrši v Logatcu pri Kramarju železničarska veselica, ki jo priredi >Žel. strokovna in prav. organizacija«. Čisti dobiček je namenjen za podporni fond za člane-železničarje. Vabimo vse, da se te veselice udeleže.
Vprašanje direkciji. Vprašamo direkcijo, kakšna navodila je dala za zaračunavanje progovnih delavcev in zidarjev progovnemu mojstru Bajen v Borovnici. Navedeni si namreč sedaj gradi hišo. Do sedaj je pošiljal progovne delavce na brezplačni dopust, češ, da ni kredita, sedaj pa je kredit za vse. Kako bodo zaračunani dotični delavci, ki mu prevažajo materijal do njegove zgradbe, kako dotični zidarji, ki pomagajo zidati hišo? Prihodnjič bomo vprašali še kaj drugega!
Kurilnica Zagreb-Sava. V tej kurilnici je nek strojni mojster Ivančič, kateremu je glav-
na briga, kako bi sekiral osobje. Po večurni službi ne pusti ljudi pri počitku, ampak jih pusti klicat že po dveh urah odmora in jih pusti potem stati na stroju po 5 do 8 ur, namesto, da bi se s prometom dogovoril, kdaj bo vlak gotov. Zakaj pa pri prometu ni teh šikan. On pravi, da'bo strojnemu osobju že pomagal, namesto po večurni službi počitek, zahteva oc^ osobja, da naj pelje takoj nazaj, ali pa da mora peljati še naprej, drugače ga bo pa dal po stražam zapreti. — Prizadeto strojno osobje zahteva, da se tega človeka pouči o njegovih dolžnostih
»Scharfrichter« na postaji Ljubljana glav? ni kolodvor. Na tej postaji uraduje kot tajnik neki gospod, ki bi se moral najprvo naučiti prometne službe ter potem šele bi lahko tako postopal s premikalnim in kretniškim osob-jem kot dosedaj. Za vsako najmanjšo stvar je takoj kazen po 10 Din in še več, poleg tega pa še cel kup graje, opominov in zmerjanja.
Ta gospod je gotovo že pozabil na leto 1920, ko se je po zaslugi »nekega« zaletel dolenjski vlak na ekspresni vlak ter je bilo v hipu več ranjenih.
Upamo, da. bo ta opomin zalegel, če ne, bomo prinesli še druge stvari.
Logatec. Nek dopisnik se zaletuje v Jugoslovanskem železničarju v našo krepko se razvijajočo organizacijo ter slika zasluge Zveze, za nas pa pravi, da smo se šele sedaj spomnili na razne krivice. Dopisnika vprašam le, zakaj pa ni »Zveza« prej popravila teh krivic (24urno delo v skladišču itd.), ampak so se popravile šele s'edaj, ko smo pritisnili mi. V kratkem boste lahko pisali še o drugih uspehih, ker naša organizacija je na resnem delu. Sicer pa, čim več uspehov, tem boljše bo stal železničarski proletarijat.
Uogatee. Pri nas še do danes ni dobilo strojno osobje, zlasti kurjači, ki vrše to službo že po 4 do 5 let, nikake službene obleke. Enako obljubljalo že dva meseca strojnemu osobju premije in kilometrino, kot jo ima glavna proga, a ne dobimo nič — razen obljub. Enako je z vlakospremnim osobjem. Dosti je še delavcev pri nas, ki še do danes niso prevedeni na urno plačo; enako vrši večje število delavcev službo nastavljencev že po več let, pa niso ne nastavljeni, ne dobe obleke itd. Sploh se ravno pri nas godi nešteto krivic, ki potrebujejo nujne remedure. (Op. Na prihodnjem sestan-ku se bomo o vseh ukrepih pogovorili in do takrat tudi že popravili par krivic.)
Dve lepi knjigi je izdala »Delavsko-kmeč-ka Matica v Ljubljani« in sicer: 1. Maksim Gorkij »Deveti januar«. 2. Dr. Koralnik: »Zaprta vrata«. Vsaka knjiga stane 7.50 Din, za železničarje pa je cena znižana, tako, da se dobi vsaka knjiga po o Din. Naroča se: »Delav-sko-kmečka Matica, Ljubljana«. Za Bežigradom.
»Zapiski« »Delavsko-kmečke Matice v Ljubljani« 1 štev. je izšla. Naročajo se: Delav-sko-kmečka Matica Ljubljana, za Bežigradom. Naročnina četrt letno 15 Din. Železničarji, naročajte »Zapiske«, izobražujte se!
v
Članom v vednost.
Uradne ure v centrali so dnevno od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure. V tem času je vedno navzoč tajnik oziroma pisarniški vodja v pisarni. Ob nedeljah in praznikih pa so uradne ure od 8. do 12. ure.
Centralni urad se nahaja na Kette-Mur-novi (Martinovi) cesti št. 26 pri Pavšeku — Ljubljana.
Centralni odbor.
Posmrtnine, odpravnine in podpore.
Železničarska strokovna in pravovarstve-na organizacija je izplačala od dne, ko se je sestavil pripravljalni odbor (1. sept. 1924) do 1. lehr. 1925, torej v petih mesecih, naslednje podpore:
A. posmrtnine po umrlih sodrugih ozir.
njih ženah:
nadsprev. Šarc Petru, Ljubljana,
po umrli soprogi .... Din 500.— prog. del. Jurjevčič Josipu, Logatec, po umrli soprogi .	. Din 500.—
sorodnikom f Mivšek Ivana, Borovnica .......................Din 1000.—
ženi po ponesrečenem sprevodn.
Tomažin, Ljubljana .	.	. Din 1000.—
ženi po ponesrečenem strojev.
Leben, Borovnica .... Din 1000.— ženi po ponesrečenem ^sprevodn.
Lešnik Jurij, Ljubljana . . Diu 1000.— otrokom y Jurjevčič Josipa, Logatec ..........................Din	500.—
B.	Odpravnine ob izstopu iz službe:
stroj, kurjaču Bittuer, Ljubljana	Din	200.—
delavcu Zalar,	Borovnica . .	.	Din	600.—
sprev. Jurjevčič Francu, Ljubljana ...........................Din	200.—
sprev. Marinka	Fr., Ljubljana	.	Din	600.—
C.	Podpore ponesrečenim in ostale izredne podpore:
ženi po ponesrečenem sprevodu..
Tomažin v Ljubljani .	. .Din 250.—
bratu po poiresrečenem sprev.
Majcen Petru.................Diu	250.—
ženi po ponesrečenem sprevodn.
Lešnik Juriju.................Din	250.—
sirotam po f s. Jurjevčiču v Logatcu (umrla oče in mati) . Din 500.— V mesecu februarju se je izplačalo:
1. posmrtnina po f s- Pavlič Fr.,
prem. nadz.................Din 1000.—
2. podpora bolni pom. delavki-vdovi Kati Šegula, kurilnica Ljubljana It. ..................Din 200.—
Skupno je organizacija izplačala tekom petih mesecev .	.	. Din 9550.—
ter s tem nudila prvo pomoč marsikateri družini v najnujnejši potrebi. Ker je od 1. jan. 1925 odpravnina odpravljena in ostanejo upokojenci še nadalje člani organizacije ter plačujejo le 6 Din mesečno, dobe tudi njih preostali ozir. oni sami za slučaj smrti žene posmrtnino. — Odslej bomo vsako podporo, posmrtnino redno objavili v časopisu.
Iz centralnega odbora.
Seja dne 15. februarja 1925. 1. Sklene se na novo urediti način intervencij, da bo odgovarjal sedanjim razmeram. Navodilo je priobčeno v listu.
2.	Na novo se sprejme 57 članov od teh 21 iz Maribora in 12 iz Logatca.
3.	Dovoli se pravovarstvo enemu sodrugu.
4.	V zadevi ujedinjenja se sklene sklicati na 8. marca 1925 v Ljubljani člansko zborovanje (konferenco) vseh članov, toraj tudi s proge. Podružnice naj pošljejo svoje delegate, poleg tega pa naj se po možnosti udeleže vsi službe prosti člani.
5.	Sklene se sklicati sestanek v Zidanem mostu, Zalogu in na Jesenicah sporazumno s tamošnjimi zaupniki.
Železničarska veselica se vrši dne 21. februarja 1925 v Ljudskem domu ter je Čisti dobiček namenjen podpornemu fondu.
Seja je trajala od pol 10. do 12. ure.
Centralni odbor.
Železničarski predpustni ples priredi »Železničarska strokovna in pravovarstvena organizacija Jugoslavije v Ljubljani« na pustno soboto, 21. februarja 1925 v »Ljudskem domu« (Streliška ulica). Začetek ob 8. uri zvečer. — Igra godba na pihala. — Srečolov, šaljiva pošta, konfeti, koriandoli in druga razveseljevanja. Maske dobrodošle. Vstopnina: za osebo 10 Din, v spremstvu dame 15 Din. Srečolov ima zelo krasne dobitke ter bo zelo bogat. Čisti dobiček je namenjen podpornemu fondu pri »Železničarski strokorni in p rar o-varstveni organizaciji Jugoslavije«.
iniiM
Poslano.
Prejeli smo in priobčujemo:
Železničarjem v vednost.
Ker so se pri zadnjih volitvah v drž. zbor razširjale o meni najgorostasnejše in neverjetne stvari med železničarji, zahteva moja proletarska čast in kot mnogoletni član železničarske strokovne organizacije čutim dolžnost pojasniti organiziranim sodrugom, kaj je na stvari.
Razredno zavedni proletarijat me je na skupnih konferencah, tako v Ljubljani kakor tudi v Mariboru postavil na odgovorno mesto, za nosilca liste »Delavsko-kmečkega republikanskega bloka«.
Pokoril sem se kot vztrajni vojak proletarski disciplini vedno, tako tudi sedaj kljub temu, da sem znal, da se mi bode metalo polena pod noge, kot se to navadno dogaja vsakemu zaupniku v delavskem gibanju.
Prišli pa so železničarji med dva trda mlinska kamena, na eni strani odkrit, na drugi prikrit buržoazni teror. Kakor vedno, tako tudi sedaj ni manjkalo obljub in laži, raj in nebesa je bila parola vseh tlačiteljev. Železni-čarstvo je pred to preizkušnjo klonilo.svoj razredni ponos in se vdalo vabam belega in črnega fašizma, katerim je velik del železničarstva zaupal še nadalje svojo osodo.
Že večkrat smo bili železničarji poraženi, ker nismo zaupali v svojo moč in to se bode ponavljalo toliko časa, dokler ne bodemo zaupali samemu sebi! Žalostno je dejstvo, da nima delavstvo v državi niti enega svojega zastopnika v tej buržoazni inštituciji — parlamentu.
Ker so pa nekateri klevetniki in na žalost moram konstatirati tudi organizirani železničarji trosili o meni lažnive vesti, kakor da sem podkupljen od dr. Žerjava in demokratske stranke, drugi, da sem podkupljen od dr. Brejca in SLS. da so me moji lastni pristaši vrgli v Udmatu iz shoda iz dvorane in še druzega mnogo. Dejal sem že v Mestnem domu dne 5. februarja na javnem volilnem shodu: »Ako se more dokazati gornja dejanja, da se pustim linčati od delavstva.« Toliko v pojasnilo onim, ki poznajo mene in delo v delavskem pokretu; materijalno mi je vzela kapitalistična družba vse. Da bi mi pa vzelo še proletarsko čast isto delavstvo, za katerega sem se boril vse življenje, tega si pa ne dam dopasti.
Po toči zvoniti je prepozno. Učimo se iz tega za bodoče boje, katerih je polno pred nami. Uspehe bodemo želi samo takrat, kadar bodemo zaupali svojo osodo samemu sebi, ne pa nasprotniku.
It. Makne, premikač v p.
Lastnik: Konzorcij »Organizirani Železničar;. Odgovorni urednik: Franc Jernejčič. Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani.