Leto VIII. • 00 V Celju, dne 5. junija 1913. St. 23. *■<© £(C' rr-j,:• ur:E■ rr^v .u e Izhaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: Mllarodni List" v Celju. Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Rotovška cesta štev. 3. „Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 v. Naročnina se plačuje vnaprej. Posamezna številka stane 10 vinarjev. Oglasi se računijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po poŠti na naslov: nNaPodnl List" v Celju. Riba pri glavi smrdi. Vodje Vseslovenske Ljudske Stranke in gospodična Kamila Theimer. Znano je, da se je duhovniška ali klerikalna stranka na Slovenskem najprej ustanovila in okrepila na Kranjskem. Pod vodstvom škofa dr. Jegliča, bogoslovskega profesorja dr. Kreka in častihlepnega odvetnika dr. Šušteršica je z vsemi, tudi najbolj umazanimi sredstvi političnega boja deloma izrinila narodno napredno stranko z dežele v mesta in dobila po dolgem boju tudi deželno upravo na Kranjskem popolnoma v roke. Da bi se ljudstvu prikupila, je delala z velikimi besedami in obljubami, sumničila vsakogar, kdor se ji je vpiral, kot sovražnika cerkve in vere in trdila, da so naprednjaki največji škodljivci ljudstva, da so sami sebičneži, srčno in umsko docela pokvarjeni ljudje, ki delajo tudi ugledu našega naroda na zunaj največjo škodo. S to kranjsko duhovniško stranko, ki si je nadela lepo in vabljivo zveneče ime Slovenska ljudska stranka, so se združili tudi naši štajerski klerikalci v Vseslovensko ljudsko stranko. Vodje naših štajerskih klerikalcev, ki se tudi radi nazivajo Kmečko zvezo ali slovensko ljudsko stranko, so prišli v vedno večjo politično in gospodarsko odvisnost od dr. Jegliča, dr. Kreka in dr. Šušteršica; dr. Šušteršič je postal načelnik vseslovenske ljudske stranke, postal je načelnik združitve slovenskih klerikalnih poslancev v dunajskem državnem zboru in ker ima za seboj največjo stranko na Slovenskem in se mu brezpogojno pokori največ slovenskih državnozborskih poslancev, predstavlja na zunaj zastopnika slovenskega naroda. O njegovem delu in značaju se je slišalo doslej ravno tako malo dobrega kakor o njegovem pomagaču dr. Kreku. Zadnji čas pa je nastopila neka dunajska gospodična Kamila Theimer, ki je živela na Dunaju v jako ozkem prijateljstvu z dr. Krekom in bila bojda določena za ženo postarnega klerikalnega drž. poslanca Povšeta, z novimi, za dr. Šnšteršiča politično kakor zasebno naravnost uničevalnimi razkritji v „Slov. Narodu." Jedro teh razkritij mora biti znano tudi širšim našim kmečkim krogom, da bodo uvideli, kaki ljudje imajo po zaslugi duhovniškega političnega nasilstva prvo besedo na Slovenskem. Ta Kamila Theimer si je nabrala podatke za svoja razkritja deloma že na Dunaju od dr. Kreka, ki jo je skozi poldrugo leto skoro vsak dan obiskal, deloma pa za svojega bivanja v ljubljanskem Marijanišču, kjer bi naj osnovala po nalogu poljedelskega mi-nisterstva gospodinjsko šolo. Ako preidemo to, kar pripoveduje Theimerica o Krekovem „kavalirstvu", dalje o raznih, ne posebno priporočljivih lastnostih gospe dr. Šušterši-čeve, ostane dvoje zanimivih dejstev, kako je postal dr. Šušteršič deželni glavar kranj«ki in kako je prišel do svojega milijonskega premoženja. Ko je prisilila klerikalna stranka prejšnjega klerikalnega kranjskega deželnega glavarja, da je odstopil, so se vsi njeni vodje trgali za mastno korito. V poučenih krogih je bilo znano, da hrepeni najbolj po tem častnem mestu dr. Šušteršič, oziroma njegova gospa. Dr. Krek kot faktični vodja stranke pa je zastopal stališče, da se mesto deželnega glavarja ne da združiti z državnozbor-skim mandatom. Ker pa Krek ni hotel zgubiti svojega kolego na Dnnaju, ali pa morda tudi zato, ker ne mara gospe Šušteršičeve, je bil za to, da postane deželni glavar Povše. To Krekovo mnenje je bila tudi želja vlade, koje kandidat je bil Povše. To pa ni bilo povšeč Šušteršiču in ker politični poštenjakovič ni naravnost nič dosegel, je krenil v stransko ulico. Šel je kot vodja stranke k mi-nisterskemu predsedniku Stiirgkhu ter mu obljubil — kot protiuslugo, ako postane deželni glavar, da se njegova stranka prelevi iz opozicijonalne v vladno in da bo enkrat za vselej prenehala z obstrukcijo. Grof Stiirgkh je to ponudbo tem lažje sprejel, ker mu je Šušteršič natvezil, da Povše nima vpliva v stranki in da v stranki tudi ne bo imel opore. Poleg tega je lanciral Šušteršič v „Reichspošti" in dtugih mu prijaznih listih vesti, da je Povše prestar in fizično preslaboten za to mesto. Ko je dospel domov, je o tej zadevi pravil Kreku ter mu natvezil, da ga je ministerski predsednik s povzdignjenimi rokami prosil naj prevzame težak posel kranjskega deželnega glavarja. Tej nujni prošnji ministerskega predsednika se ni mogel dalje ustavljati. (Res, kdo bo povzdignjenim rokam ministerskega predsednika kaj odrekel.) O tej lumpariji je Krek izvedel slučajno. Ko je grof Stiirgkh izvedel o Šušteršičevi resnicoljubnosti, je v svoji nevolji pravil o tem vit. Pogačniku, ki je seveda tekel takoj h Kreku ter mu naznanil to novico. Ko so kasneje zborovale delegacije v Budimpešti in se je dr. Šušteršič kar topil same lojalnosti, so slovenski klerikalni poslanci v dunajskem državnem zboru obstruirali državne potrebe. Grof Stiirgkh je torej stopil do Šnšteršiča in zahteval izpolnitev dane obljube. To obljubo pa Šušteršič.ni jnogel izpolniti, ker se na Dunaju po • Krekovi komandi niso prav nič brigali za Šušteršičeve ukaze. Šušteršič je hotel osebno ozmerjati svoje tovariše ter se odpeljal na Dunaj. A pri posvetovanju v hotelu Hammerand, kjer ložira dr. J. E. Krek v svoji znani kranjsko-du-hitvniški skromnosti, se ni sklenilo, da se obstukcija ustavi, ampak da naj odloži dr. Šušteršič svoje mesto kot načelnik kluba. To se je tudi zgodilo in še le v sedanjem zasedanju je postal dr. Šuš-šeršič zopet načelnik kluba. Tako sramotno ulogo igrajo v lastno korist možje, ki jih naši duhovniki ne morejo dovolj nahvaliti kot odločne bojevnike za pravice slovenskega naroda napram vladi. Ravno tako lepo pa je tudi poglavje, kako si je pridobil dr. Šušteršič svoje bogastvo. V tem oziru je objavila gospodična Theiner v sobotni številki »Slovenskega Naroda" podpisan članek, v kateremu opisuje, kako se gosti voditelj revnih kranjskih in štajerskih kmetov v ljubljanskem deželnem dvorcu z najbolj izbranimi slaščicami iz celega avstrijskega juga in pri tem mirno pozablja na svojo kupčijo z žlindro in na razprodajanje kmečkih posestev. Članek se konča dobesedno sledeče: »Pred vso javnostjo Vas vprašam, moj deželni glavar na Kranjskem, ali ste denarje, s katerih srečnim vporabljanjem ste si v kratkih letih pridobili znatno premoženje, svoj čas vzeli iz lastnega žepa ali ste se jih v ta plemeniti namen le izposodili iz blagajne »Ljudske posojilnice", vprašam Vas dalje, moj deželni glavar na Kranjskem, po zvezi med odvetniškim delovanjem dr. Ivana šušteršica in delovanjem načelnika »Ljudske posojilnice", istim dr. Ivanom Šušteršičem. Jaz, kakor javnost s-io radovedni zvedeti nekaj natančnejšega o tem in bi tudi silno radi vedli kako je s tistimi kro-nicami, ki ste jib pri vsaki še tako malenkostni denarni kupčiji profitirali za posredovanje svoje pisarne. Torej moj gospod deželni glavar na Kranjskem, kako je z vsemi temi stvarmi? Pričakujem in poživljam vas, gospod dr. Iv. Šušteršič, minister in ekselenca in spe i. t. d. itd., da me za te žaljive trditve pokličete pred sodišče, da dobim vroče zaželjeno priliko strmečemu svetu dokazati, da deželni glavar na Kranjskem, junak lanskega evharističnega kongresa, miljenec in prijatelj cerkvenih knezov, ki so ga člani cesarske hiše in druge visoke in najvišje osebe, nepoznavajoč razmer, opetovano odlikovale z odgovori, ni samo v vsakem oziru nevreden, da stoji na čelu deželne uprave, marveč še te pravice nima, da bi stisnil roko najpriprostejšemu kmetu te dežele, samo če je ta žuljeva roka čista. — In ta dokaz, gospod deželni glavar, bom jaz doprinesla in nič, pa že prav nič vam ne bo popomagalo, če boste po svoji navadi tudi tokrat poskusili na te, jako precizne stvarne obdolžitve odgovoriti namesto s stvarnimi navedbami z žalitvami. To pot so vsi izhodi zaprti in ura dobro zasluženega obračuna je udarila .Prisilila vas bom v sodno dvorano in naprej Vam povem, da jo zapustite samo kot politični mrlič, kvečjemu če se prej prostovoljno umaknete". Gotovo si bode vsak sam napravil sliko, koliko spoštovanja je vredna stranka, ki ji načeluje tak mož. Kot Štajerci pa moramo obžalovati sosedno, edino popolnoma slovensko kronovino Kranjsko, da se »ponaša" s takim deželnim glavarjem. Mi si ne moremo misliti, kako bi bil dr. Ivan Šušteršič po vsem tem mogoč na pr. v častivrednem deželnem dvorcu vojvodine Štajerske in si tudi ne moremo misliti, da bi kdo drugi kot dr. Šušteršič na svojem mestu še vstrajal. Edinega deželnega glavarja imamo Slovenci in še ta je — dr. Šušteršič! Konec balkanske vojske. Londonski mir. V petek, dne 30. maja 1913 je bil podpisan v Londonu med zastopniki balkanskih zveznih držav in Turčijo začasni mir, čegar pogoji pa ostanejo tudi pri konečni mirovni pogodbi neiz-premenjeni. Bil je to slovesen in pretresljiv trenutek: balkanski Slovani so osvobodili po krvavi, a zmagoviti vojni svoje brate izpod turškega jarma, gospodstvo Turkov na Balkanu je po 500 letih trpljenja in muke! kristjanov končano. Zato je rekel Madjarov, drugi bulgarski zastopnik pri mirovnih pogajanjih v Londonu: Podpis te pogodbe s Turčijo je za me svet obred, ker se je moja mladostna želja uresničila. Srečno je postavljen mejnik najvažnejše dobe v zgodovini bolgarskega naroda. Vsi zastopniki balkanskih držav so si shranili peresa, s katerimi so podpisali mir. Morda je na mestu kratek pregled ravnokar dokončane balkanske vojske. 30. septembra 1912 so odredile Bulgarija, Srbija in Grška mobilizacijo svojih armad in dan kasneje tudi Črna gora; ta je pa zato prva napovedala dne 8. oktobra Turčiji vojsko in dne 9. oktobra je sprožil črnogorski princ Peter prvi top proti Turkom. Dne 17. oktobra so napovedale tudi ostale države Turčiji vojno. Črnogorci so med tem že dosegli lepe zmage pri Tuziju in oddelki njihove armade so na severu in jugu Skaderskega jezera, dalje prot Podružnica LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE, celje Graška cesta (v hiši g. Kolenca) obrestuje na hranilne knjižice po ^31 O 4 5°|o čistih na tekoči račun brez odpovedi po na tekoči račun z od- C povedjo po V . . od dneva vloge do dneva dviga. II 01 2 O NARODNI ,j obrestuje hranilne vloge počenši s prvim januarjem 1913 od dne vloge do dne vzdiga po Rentni davek plačuje sama. 5 01 L' M ' ' severu v Šandžak Novi Pazar in proti vzhodu v Albanijo zmagovito prodirali. 24. oktobra je padel Lozengrad, Srbi so silovito nabili Turke pri Ku-manovem, Grki pri Serfidžu; kakor povoden j so se razlile krščanske vojske po evropejski Turčiji. 8. novembra je padel Solun v roke Grkom in Bulgarom, 18. novembra je padel BitolLj; 3. decembra je bila Turčija primorana podpirati premirje in se pogajati z balkanskimi državami za mir. Pogajanja bi skoro ugodno uspela, ko je padlo koncem januarja staro turško ministerstvo v Carigradu in Mladoturki, ki sb prišli na krmilo, so pričeli februarja zopet vojno. Ali tekom dveh mesecev so padle tudi zadnje turške trdnjave: dne 6. marca Janina, dne 26. marca Odrin in tnesec kasneje Skader. Turčija je v Evropi do-gospodarila. Balkanska vojska je hudo zadela tudi našo državo. Ne bodemo danes znova preiskovali, kako politiko bi morali delati naši vodilni pipžje, eno je gotovo: vojna pripravljenost dela naše armade je požrla blizu tisoč milijonov kron v gotovini in povrh napravila celim stanovom in pa posameznikom veliko gospodarsko škodo. Jugoslovani, mi Slovenci moramo z drugimi vred nositi ta težka bremena, ali pozabili smo na njih, ko nas je prešinjalo veselje nad uspehi bratov po rodu in veri ha Balkanu. I' i „ . . ■ ; . . • S podpisom začasnega miru pa še seveda niso rešena vsa vprašanja na Balkanu. Med Srbijo, Bulgarijo in Grško so se pojavili hudi spori zaradi razdelitve Macedonije. Te spore skušajo sovražniki balkanskih držav še razširiti in poostriti; pomagajo jim prenapeti »rodoljubi" v Srbiji, Bulgariji in Grški in bojda silijo tudi v vseh treh državah vojaški krogi na novo vojsko. Merodajni državniki pa so za ohranitev zveze med balkanskimi državami in za mirno rešitev vseh spornih vprašanj. Prihaja tudi poročilo, da se misli sklicati konferenca balkanskih minister-skih predsednikov; srbski ministerski predsednik Pašič in bulgarski Gešov sta se v nedeljo sešla na bulgarsko-srbski meji. redni loteriji priobčimo v eni prihodnjih številk podučen članek. Kaj pišejo srbski kmečki časniki na Hrvaškem! Tam čitamo v vsaki številki: »Pošljite pridne in sposobne fante, da se izuče kake obrti. Pošljite pa jih k poštenemu in narodno čutečemu obrtniku ali trgovcu če mogoče nekoliko dalje od doma, da se dečko nauči poleg obrti ali trgovine tudi ljubiti svoj rod in svojo domovino. In po tem mora po svetu, kajti tam se razširi človeku duševno obzorje, pridobi si svetsko uglajenost, modrost in izkušnjo. Nauči se moške sigurnosti in odločnosti, ki je narodu našemu nad vse potrebna. Z ukom in vzgojo v narodni hiši in bogatimi skušnjami v svetu se potem mladi mož vrne v domovino ter pridobiva svoji rodbini in celemu narodu novega ugleda ter novih virov blagostanja." Slovenci, tako pišejo modri Srbi, in dajejo svojo deco v obrt in trgovino, kajti tam se stekajo bogastva, katera pograbi Švab ali Židov, če se ne brigajo domačini za nja. Vsem ne da kruha kmetija, zato odgajajmo svoje fante v obrt in trgovino! Bliža se zopet konec šol in mnog se bo vprašal, kam bom z otrokom? Naj se obrne za svet na Občeslovensko obrtno društvo v Celje. Čuvajte se lopova Hlsslerja! Pod tem naslovom piše »Hrvatski Narod" (napredno kmečko glasilo) v Zagrebu: Missler spravlja izseljence čez Bremen v Nemčiji v Ameriko. Nek izseljenec nam o tem piše: Mornarji na ladijah, ki prevažajo .Misslerjeve izseljence, postopajo ž njimi kot z živino. Silno mnogo ljudi stlačijo na jedno la-dijo in ko nas zapro tam v naše oddelke, s» vsled tesnobe, in soparice malodane podavimo. Suvajo nas z rokami in nogami. Pretepli so šestorico delavcev^ do ?tevi. Hrana na brodu je za nič. Čuvajte se zato izseljevalnih agentov!