Z* povrniftv škode slov. dtnarnim za^od«m. Vprašanje narodnega poslanca Vlado Pušeajaka in tova- iKer na g. ministra zimanjih zadev dr. M. jNinčiča in g. ministra financ dr. Mil. Stojadinoviča. Vsled neugodnih določb pogodbe, sldenjene z repubi&o Avstrijo, so znatno oŠkodovani razni denarni zavodi v Sloveiuji, kateri so pred preobratom bili prisiljeni nalagati svoj odvišen denar pri centralnih zavodih v Nemšld Avstriji; ko se je razpravljalo o pogodbi v odboru in v -plenurrvu narodne skupščine, smo zastopniki iz Slovenije opozarjali na težke posledice za razne denarne zavode, ako se pogodba sprejme. Mrnister zunanjih zadev g. dr. Ninčič je v imenu vlade v narodni skupščini podal izjavo, da bo vlada, upoštevajoč navedene razloge, dala ošlcodo- vanim denarnim zavodom (zadrugam in občinskim ali okrajnim hranilnicam) piodporo. Z ozirom na darvo obljubo so se prizadeti denarni zavodi potom velikega župana in potom poslancev opetovano obrnili na vlado, da določi in podeli podporo, ker je obstoj teh zavodov v nevarnosti. Vloge so ostale nerešene, ne v dvanajstinah inne v proračunu ni določen ivoben kredit za te zavode. Pač pa je veliki župan oblasti v Mariboru začetkom leta 1925 v časopisih s svojim podpisom podal izjavo, da bo finančni minister potrebne kredite zagotovil v proračunu. Prihiti moramo, da se že dve leti borimo brez uspeha, da dosežemo podporo za te zadruge, 27 po številu s približno 5300 člani, katere so ustanovljene od narodnozavednih zadrugarjev, katere vodijo narodnozavedni kmetje, katere kljub težkim razmejram po prevratu delujejo prav uspešno v prid kmetijskega stanu, dočim vidimo, da je vlada hitro priskočila na pomoč Središnji Zemaljski Pozaj mionici (centrali nenarodnih veresijskih udrug v Krvatsld in Vojvodini, ustanovljenih od Madžarov iz političnih ozdrov) in isti odredila v zakonu o dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij podporo v znesku dva milijona dinarjev. Da |e nujno potrejbno, tem zadrugam priskočiti i\a pomoč, je najlioijši dokaz poročilo Pokrajinske uprave za Slovenijo (odelenje za Poljoprivredo) v Ljubl|ani z dne 7. aprila 1923, ki se glasi sledeče: Kakor je temu ministrstvu že znano, obstoja v Sloveniji večfe število zadrug, ki imajo še izza časa Avstrije naložen denar v zavodih današnje NeinSke Avstrije. V ministrstvu se nahajajo vsi dokazv da zadrugam takoj po osvobojenju ni bilo mogoče prenesti svojega denarja iz Avstrij«. Na eni strani je prepovedaie avstrijska vlada itzvoz iveinškoavstrijskega denarja, rva drugi strani je pa branila vlada >kraljevine SHS uvažati avstrijsko valuto. Poleg tega so pa veljali pri avstrijskih denamih zavodih zek) dolgotrajni odpovedni roka, tako da je bilo posebno v prvih meseciih po osvobo|en|u nern-ogoče našim zadrugaiTA svoje zahteve uveljavitL Po pogodbi, zakl|uč€ni letos med vlado SHS in Avstrijo, bi morale naše zadruge dobiti od svojih zahtev v Avstriji 32% in to samo od kapitala s stanjem ob času osvo bojenja, torej brez obresti za leta 1919, 1920, 1921 m 1922. SIcupiu) zahteva 27 zadrug iz Nemške Avstrije krog 1,450.000 dinarja ¦kapitala; 32% dovoljenega izplačila znaša 996.000 dinarjev. Zadruge izguhijo poleg 68 odsto_cov kapitala tudi obresti od šfarih let v iznosu S»W tisoč dinarjev, torej skupno 1^21.000 dinaijev. Na zadrugah ne leži nobena krivda, ker ob preobrettt ni foilo mogoče denarja prenesti h. Avstrije, pri poTgajan|fc z Avstrijo pa zadruge niso imele prilike, da brantjo svojekoristL Za zadruge ibo čas, ko stopi pogodba med našo drž** vo in Avstrijo v veljavo, usoden; dosedaj se ni znalo, ko- liko bodo dobile zadruge od svojih zahtev v Avstriji. K»* kor jhitro pa stopi pogodba v veljavo, bodo morale zadruge propasti, ker po njihovih pravilih izgube ne smejo pres»* gati dobička. V vseh 26 zadrugah je včlanjenih okrog 5300 zadružnikov ter pride na zadrugo okrog 196 članov. Zadrugarji so ialdjučno mali posestniki. Propad zadrug U značil tudi njihovo pogubo, kar bi bilo usodno tudi v <k* žavno-političnem pogledu, ker s€ nahajajo te zadrujge ofe meji. Oddelek prosi ministrstvo, da izposluje kredit v za»sku 1,231.000 dinarjev za rešitev 27 kmetskiih zadrug v maribarsld oblasti, ki imajo svoj denar naložen v avstri}skih denarnih zavodih in ki trpijo vsled pogodbe z Avst^ rijo veli'ko škodo. Izdatna in skorajšnja pomoč je tem Jbolj potrebna, Jter so se razmere tekom zadnjih dveh let še poslabšales; slcupna izguba z obrestmi za celo leto 1923, 1924 in 192S vred bo znašala 1,500.000 dinarjev. Radi splošne gospodarske krize prihajajo vlagatelji> lci so vložili svoje pcihranke v te posojilnice in zahtevajo njih izplačUo. Z ozirom na obljubljeno državno pomoč so se zadovoljili _ obljubo, da dobijo izplačane vloge z obrestmi vred, ko J»> polni država svojo obljubo. Čalcali so pol leta, jedno leto, čakali dve leti, a sedaj zahtevajo sodnijskim potom izplačilo ;vlog, ako se zadrugam ne posreči dobiti sredster » izplačilo vlog, je konkurz teh zadrug' neizogiben. Z ozirom na predstoječe razlage stavimo sledeči uj»jt: 1. na ministra zunanjih zadev g. dr. M. Ninčiča: aK in 'kdaj namerava storiti vse potrebne korake, da vladeizpolni obljubo, dano o priliki razprave o konveivciji 2 !*¦ publiko Avstrijo v narodni skupščini? 6. Na tninistia fiaaoe g. dr. M. Stojadmovida: Ali je spc^jr&Ttjefi z ozirom na dane oHjube, osobko javno da-ne obtyube velikega župane v Mariboru v začetku leta 1925, in ¦ Otzirom na grazeč propad omenjenih zadrug vposta- i-fflf v prihodnje dvanajstine znesek 1.5 milijona dinarjev. IVo&inva, da se ta zadeva smatra kot zelo nujna ter natu <fa ustnveni odgovor v narodni slcupščini.