Arheološki vestnik (Arh. vest., AV) 39-40, 1988-1989, str. 181-216 ŽARNO GROBIŠČE NA BRINJEVI GORI1 VITKO PAHIČ Tomšičeva 11, YU-62000 Maribor Pokrajina ob jugovzhodnem Pohorju kaže precej razgibano podobo: 1022 do 1515 m visoki pohorski vrhovi se s kopastimi grebeni položno spuščajo v nižinski svet, do 350 m visokih Dravinjskih goric. Proti zahodu in jugu jo od porečja Savinje ločijo strmi grebeni Stenice, Konjiške gore in Boča, proti vzhodu se polagoma izteka v ravnino Dravskega polja. Od tod so znani številni sledovi prazgodovinske in antične poselitve. Najpomembnejše najdišče je gotovo Brinjeva gora, ki kaže sledove naselitve iz različnih obdobij, od bronaste dobe do konca antike (SI. I).2 Najdišče je bilo odkrito med topografskim pregledovanjem terena, ki sta ga v letu 1953 opravljala S. Pahič iz mariborskega in A. Bolta iz celjskega muzeja. Še istega leta je bilo opravljeno zaščitno izkopavanje ob gradnji stanovanjske hiše, naslednje leto pa sistematična raziskovanja pod vodstvom S. Pahiča, ki so trajala do leta 1963. Ob izkopavanju naselbine so na sedlu na severozahodni strani odkrili še eneolitsko selišče, bronastodobno gomilo s petimi skeletnimi pokopi, pa tudi skeletne poznoantične in staroslovanske grobove. Na jugovzhodnem pobočju Brinje- ve gore nad vasjo Gračič so bili leta 1955 izkopani prvi žarni grobovi. Njihovo število je do konca raziskovanj naraslo na 75, ob topografskem sondiranju leta 1985 pa sta bila odkrita še dva nadaljnja pokopa (SI. 2). Grobišče leži na pobočju, ki se zložno spušča v dolino Dravinje. Na severnozahod- °em delu, ki je najvišji, je ostro ločeno od drugega dela pobočja, medtem ko se na lužni in vzhodni strani položno spušča do roba police, nato pa spet strmeje pada navzdol. Odkriti grobovi so ležali v neizrazitih skupinah po vsem raziskanem Prostoru, najpogosteje pa na jugovzhodni strani njegovega najvišjega dela. Grobovi z brinjegorskega grobišča ne izpričujejo samostojne notranje kronologije v trodelni shemi Ha B, kakršno je za območje jugovzhodnih Alp izdelal H. Miiller-Karpe/' Ni namen tega prispevka razpravljati o upravičenosti oz. neupravi- čenosti ruške razdelitve; temu problemu je več prostora posvečeno drugje.4 Da trodelna shema Ha B v Vzhodnih Alpah ni najtrdneje zasidrana, je bilo sicer že večkrat poudarjeno, vendar pa do sedaj na gradivu ruškega grobišča še nedokazano. Pri obdelavi žarnega grobišča na Pobrežju je S. Pahič tamkajšnje grobove lahko razdelil le na dve stopnji, in sicer gre za starejšo in mlajšo fazo obdobja Ha B.6 Jasno le lahko ločiti dve skupini grobov: prva vsebuje fibule očalarke z večkratno vmesno osmičko, iglo s kijasto glavico in delno še igle z jajčasto glavico (grobovi z majhnimi 'ami, v žari običajno le po ena posodica, izven nje lahko še amforica), drugo označujejo harfaste fibule, igle z majhno vazasto glavico in ob značilnih vrčih še Posode z ožjim vratom. najdbe kamnitih sekir pod Brinjevo goro (1) in pri Malahorni (2); eneolitska bivališča v Zgornjih Zrečah (3) in v Brezju (4, 5); bronastodobno bivališče v Pavlakovi jami v Novi Dobravi (6); bronastodobna gomila v Brezju (5); bronastodobna - žarnogro- biščna - zgodnježeleznodobna - poznokeltska in poznoantična naselbina na Brinjevi gori (7); žarno grobišče pod Brinjevo goro (8); zgodnjeantične gomile pri Zgornjih Zrečah (9); poznoantični grobovi v Brezju (4); zakladna najdba antičnih novcev na Gračiču (10); antični nagrobnik in posvetilni oltar iz Zgornjih Zreč (11); domnevni potek zgodnjeantične ceste Celeia-Poetovio (12); zgodnjesrednjeveški grobovi v Brezju (4). Abb. 1: Archiiologische Fundstatten auf der Brinjeva gora und in der Umgebung (nach S. Pahič, 1981); Einzelfunde von Steinbeilen unterhalb von Brinjeva gora (1) und bei Malahorna (2); iineolithische Wohnstatten in Zgornje Zreče (3) und in Brezje (4, S); bronzezeitliche Wohnst&tte in der H6hle Pavlakova jama in Nova Dobrava (6); bronzezeitlicher Grabhiigel in Brezje (5); bronzezeitliche-umenfelderzeitliche-fruheisenzeitliche-spatkeltische und spatantike Siedlung auf der Brinjeva gora (7); Urnengraberfeld unterhalb von Brinjeva gora (8); fruhantike Grabhiigel bei Zgornje Zreče (9); spfitantike Graber in Brezje (4); Hortfund antiker Miinzen auf Gračič (10); antikes Grabmal und Widmungsaltar aus Zgornje Zreče (11); vermutlicher Verlauf der Friihantiken Strafie Celeia-Poetovio (12); friihmittelalterliche Grflber in Brezje (4). Tudi U. Ruoff je na podlagi kombinacijske metode podvomil o pravilnosti trojne razdelitve v Rušah.8 Ni sicer dvomil o najzahodnejši skupini grobov na grobišču in njihovi postavitvi v Ha B3, pač pa o delitvi Ha B 1 in B2. Ob tem je nakazal mesto harfaste fibule celo v starejši fazi.7 Prav razmejitev starejših fibul očalark bogatejših oblik in mlajših harfastih fibul pa je na Pobrežju dobro vidna. Bežno se je problematike dotaknila tudi B. Teržan, ki je v glavnem nekritično povzela mnenje U. Ruoffa glede povezanosti obdobij Ha B 1 in B2 na prvem ruškem SI. 2: Brinjeva gora, tloris žarnega grobišča. Abb. 2: Brinjeva gora, GrundriB des Urnengraberfeldes. grobišču. Ruško skupino nasploh pa opredeljuje že kot I. in 11. stopnjo oziroma Predstopnjo železne dobe na slovenskem Štajerskem.8 Glavni problem je pač vzporejanje ruške tretje stopnje z mlajšimi najdbami s s°sednjih najdišč. Na to, da grobovi, ki jih je H. Miiller-Karpe postavil v Ha B3, J1S0 samoumevno mlajši od grobov mlajše stopnje Pobrežja, kažejo nekatere medse- °jne primerjave obeh grobišč." Tudi problem, ali nudijo najmlajši grobovi v Rušah volj značilnega gradiva, da bi ga bilo mogoče opredeliti kot samostojno stopnjo, bilo dobro natančneje razjasniti - predvsem s poudarkom na prehodnem obdobju, Nakazuje nastanek novega, hkrati pa še ohranja dovolj značilnosti prejšnjega. Grobove z Brinjeve gore je bilo zaenkrat mogoče razdeliti le na starejšo in mlajšo skupino ter jih postaviti - okvirno - v čas mlajše kulture žarnih grobišč (Ha B). Zaradi raznolikosti pridatkov ni bilo mogoče uporabiti kombinacijske metode, saj se večina predmetov pojavlja v grobovih le po enkrat. Tako je bilo treba pri njihovi časovni opredelitvi v veliki meri poseči po primerjalnem gradivu z drugih najdišč. Najznačilnejši predstavnik starejše stopnje je grob 30, ki s svojo raznoliko vsebino kaže na dvojni pokop. Svojo starost izpričuje z odlomkom dvorezne britve, ki s svojim življenjem sodi docela še v čas pred Ha B (t. 1: 2).10 Zaradi fragmentarne ohranjenosti brinjegorskega odlomka tipološko natančneje ni mogoče opredeliti. Zanj sta značilni le dve ročajni rebri, ki sta očitno potekali vzporedno in ne zaobljeno, kot je to dobro razvidno pri večini britev Ha A v vzhodnoalpskem prostoru.11 Med starejše predmete v grobu sodi tudi igla z nekoliko odebeljenim vratom ter takoimenovanim »preprogastim« okrasom med prečnimi kolobarji (t. 1: l).12 Takšna igla je precejšnja redkost in ji je težko najti prave primerjave. Lahko pa jo dobro povežemo po eni strani z iglami, ki so ji oblikovno podobne, po drugi strani pa s tistimi, ki kažejo očitne sorodnosti v okrasu. Po obliki sodi igla v širšo družino igel s kijasto glavico, ki jih je J. ftihovsky na območju Vzhodnih Alp razdelil v tri skupine: igle, katerih glavica ima širši klobučast nastavek, igle s preprosto, valjasto ali konično, kijasto glavico ter igle, katerih glavica je cigarasto odebljena.13 Igle s preprosto kijasto glavico so bile najbolj razširjene v času stopenj Baierdorf in Velatice, posamično pa lahko trajajo še v čas mlajše kulture žarnih grobišč. Takšna igl^ je bila najdena tudi na Pobrežju, kjer skupaj z žaro nedvomno sestavlja enega najstarejših tamkajšnjih grobov.14 Igle s cigarasto odebeljeno glavico so nekoliko mlajše - na Moravskem jih je najti v stopnji Domamyslice, tudi na Češkem so znane iz tega časa.15 Igla s cigarasto glavico ter t. i. »preprogastim okrasom« je znana tudi z najdišča Pffefingen v jugozahodni Nemčiji.16 Tamkajšnja zakopna najdba vsebuje predmete poznega Ha A ter starejšega Ha B in je tako postavljena v čas Ha B l.17 Med primerjavami lahko navedemo še iglo iz naselbine v Gornji Dolini, ki jo postavlja Z. Marič med značilne predmete faze I a Donje Doline (1200-1000).18 Druga značilnost igle je okras menjajočega se nepravega tordiranja. Takšnega okrasa igle s kijasto glavico ne poznajo, čeprav nanje spominja menjajoči se okras t. i. »smrekovih vejic«. Okras menjajočega se tordiranja je v Vzhodnih Alpah značilen za tip Graz, kot ga je opredelil J. ftihovsky. Tukaj gre za igle z bikonično glavico, okras na vratu pa je lahko na zgornji in spodnji strani omejen z vodoravnimi črtami ali rebri.1" Časovno sodijo v razviti Ha A. V ta čas so postavljene v Švici, pa tudi na Severnem Tirolskem so značilne za tamkajšnjo stopnjo III.20 Po ugotovitvah H. Miiller-Karpeja jih v času stopnje Peschiera v Italiji ni najti, sodijo pa tam v zgodnjo fazo majhnih ločnih fibul, kar naj bi ustrezalo 11. ali 10. stoletju pr. n. š.21 G. L. Carancini je takšne igle združil v tip Ala in jih okvirno postavil v tamkajšnji »bronzo finale« oz. v »protovillanovski« čas.22 Med starejše oblike sodi gotovo še igla z veliko vazasto glavico (t. 1: 3). Kot je na območju Vzhodnih Alp pokazal J. ftihovsk^, sega njihovo trajanje vse od Ha A2 do starejše železne dobe. Največ jih sodi v stopnjo Domamyslice II in Klentnice II "' Za brinjegorsko iglo je predvsem značilen okras vodoravnih črt. Z območja Vzhodnih Alp je najboljše primerjave najti na grobiščih Bofitov (grob I), Domamy- slice (žgan grob 12, morda še grob 42), Oblekovice (grob 1). Časovno pripadajo grobovi stopnjam Domamyslice II, Klentnice II oziroma starejši stopnji Podoli, kar je približno čas Ha B 1, in sicer po prehodnem času med Ha A in B.24 H. Miiller-Karpe je takšne igle sicer postavil v svojo stopnjo Ha B 2 v Kelheimu, vendar pa je takšna opredelitev le na podlagi horizontalne stratigrafije dvomljiva.25 Kljub razpravam, ali je ločitev vazastih igel z veliko glavico od tistih z malo lahko tudi kronološka, pa ne gre spregledati splošnega razvoja k iglam z manjšo glavico v času mlajše kulture žarnih grobišč.26 Med severnoitalskimi iglami z vazasto glavico skoraj ni takih, ki bi imele večjo glavico. Številne najdbe pa kažejo, da so bile tam razširjene v času med 9. in 8. stoletjem pr. n. š.27 Igla z veliko bikonično glavico in odebeljenim tordiranim vratom (t. 1: 4) kronološko na drugih najdiščih ni najtrdneje zasidrana, vendar pa prav brinjegorski grob potrjuje njeno datacijo v Dobovi v tamkajšnjo tretjo stopnjo. Tako jo je opredelil J. Dular na podlagi njenega druženja s skodelico s presegajočim ročajem, ki naj bi bila vodilni tip te dobovske stopnje.28 Glede na dobovsko primerjavo je K. Vinski-Gasparini takšno iglo iz Velike Gorice postavila v isto oddobje.29 Primerjala jo je z iglami z izmenično tordiranim vratom iz Severne Tirolske, ki pa se od naših vseeno precej razlikujejo in so bile verjetno le med njihovimi predhodnicami v času razvitega Ha A. Italijanske igle podobnih oblik je G. L. Carancini opredelil kot tip Marco in Pokazal na njihovo življenje v času »bronzo finale«.30 Takšni igli iz grobišča v Nezakciju (Vizače) sta predstavljeni v okviru mlajše faze istrske stopnje I, kar naj bi po povezavah z Dobovo predstavljalo začetni Ha B.31 Obe se od brinjegorskih ter Primerkov iz Dobove in Velike Gorice razlikujeta po gladkem vratu. Prav takšna je bila najdena v žarnem grobu 123 v Hallstattu, ki pa je z rombično pašno spono Postavljen v precej kasnejši Ha D.32 Po drugi strani pa kaže fibula očalarka s trojno vmesno osmičko in bogatimi Priveski (t. 1: 6), da grob 30 le sodi v zgodnji Ha B. Najlepšo predstavnico te vrste fibul lahko najdemo v grobu 32 na Pobrežju.33 vseh skupaj je bilo tam najdenih kar 8 očalark, pri katerih je vmesna osmička večkratno uvita. Skupaj s fibulo, ki je 'zdelana še docela v pozamenterijskem stilu, so jasno postavljene v tamkajšnjo starejšo stopnjo.34 Iz sosednjih najdišč je znanega občutno manj takšnega nakita, lako je bil v Dobovi izkopan le en primerek, prav tako v Mladinski ulici v Mariboru, na Zgornji Hajdini pri Ptuju ter na Rifniku.35 Zanimivo je, da takšnih fibul ni med znanim gradivom iz Ruš. H. Miiller-Karpe je sicer takšne fibule glede na primerjave s štirispiralnimi fibulami Srednje in Južne Italije postavil v najmlajšo stopnjo Ha vendar tega ni mogel trdneje upravičiti.36 Tudi P. Betzler je hotel v takšnih 'bulah s podravskih najdišč videti sorodnost s srednjeevropskimi štirispiralnimi 'bulami.37 Najdbe s Pobrežja in sedaj še z Brinjeve gore pa kažejo nasprotno sliko ~ večkrat uvite srednje osmičke kažejo že pri pozamenterijskih fibulah izpričano težnjo po večjem učinku spiral.38 Najsevernejši do sedaj znani primerek je fibula v zakopni najdbi iz poljskih "Howie, ki nedvomno priča o neposrednem uvozu s panonskega območja.38 Temu Pnd govore tudi dognanja V. Podborskega, ki ugotavlja močnejše medsebojne stike Med ruško skupino oziroma njenim širšim območjem, ter moravskimi najdišči.40 šne fibule, vselej brez priveskov, so znane tudi iz albanskega oziroma grškega l^ostora. Tam naj bi obstajale že v začetku železne dobe oziroma okvirno med 12. stoletjem pr. n. š. in oblikovno povsem ustrezajo lokalnim fibulam očalarkam Preprosto vmesno osmičko.41 Ob priljubljenosti fibul očalark bogatejših oblik se postavlja vprašanje, ali so jih žarnogrobiščni prebivalci na območju slovenskega Podravja izdelovali sami, ali pa so sem dospele iz drugih livarskih središč, kot je npr., Velem na zahodnem Madžarskem. Za domačo izdelavo bi govorila množina tukaj najdenih primerkov, vendar tega po drugi strani zaenkrat ni mogoče podpreti z ustreznimi naselbinskimi najdbami.42 V starejšo stopnjo lahko uvrstimo tudi grob 35, v katerem je bila ob fibuli očalarki s priveski najdena tudi amfora z ostrim klekom (t. 1: 10) ter dva trakasta obročka (t. 1: 9, ll).43 Amforo označuje njena precej ostra konična oblika ter višji, rahlo izvihan vrat, zlasti pa še poševno žlebljenje na največjem obodu. Ker je zaradi individualne obdelave lončenih izdelkov včasih težko iskati natančnejše primerjave, bi bilo treba pri posodi iz tega groba opozoriti le na nekaj posod s podobnimi značilnostmi z drugih najdišč. Na Pobrežju je bila amfora ostrejših oblik postavljena v tamkajšnjo prvo stopnjo: prav tako lahko povezujemo ostrejšo oblikovanost z dobovskim posodjem.44 Morda bi lahko pri poševnem žlebljenju na največjem obodu posode govorili o tipoloških ostalinah skupine Baierdorf-Velatice, kjer je takšno okraševanje zelo razširjeno.45 Da je ta kulturna skupina širila svoje vplive tudi precej proti jugu, nam jasno kažejo nekatere najdbe iz hrvaškega medrečja.46 Tudi vzpon naselbine na Brinjevi gori v času Ha A je povezan z novimi oblikami, ki se širijo k nam z vzhodnoalpskega območja.47 Zanimivost sta trakasta obročka, ki imata na eni strani zožen konec, oblikovan v kaveljček, na drugi strani pa luknjo za spenjanje (t. 1: 9, 11). Glede na velikost (premer približno 3,5 cm) bi lahko govorili o uhanih oziroma lasnih obročkih, pri nekaterih večjih obročkih (premer okoli 6 cm) pa tudi o zapestnicah. Takšnih trakastih obročkov v tem času ni mnogo - ob precej številnih primerkih na sami Brinjevi gori poznamo s sosednjih najdišč le še na Pobrežju.48 V Dobovi in zgodnji stopnji Ljubljane jih ni najti, zanimivo pa je, da jih ni med znanim gradivom z ruškega, mariborskega in hajdinskega grobišča. Z brinjegorske naselbine je znan le en primerek, ki je ležal v temeljih stavbe E in tako izvira s samega vrha plasti Ha A. Njegov okras v obliki vrezanih poševnih črtic pa se ne ujema z obročki z grobišča, ki so v glavnem okrašeni z okrasom iz iztolčenih pik ali pa so brez okrasa.49 V Italiji so bili takšni obročki najdeni v Peschieri in jih je N. Aberg označil kot predstavnike enega značilnih tipov severnoitalske pozne bronaste dobe. Trakasta zapestnica z okrasom iz dveh iztolčenih črt ob robu ter vmesne cikcakaste pikčaste črte je znana tudi z grobišča v Pianellu.50 Kljub precejšnji prostorski oddaljenosti pa je presenetljiv enak okras na trakastem obročku iz groba 73 na Pobrežju, pa tudi na Brinjevi gori sta bila najdena podobna okrašena obročka v grobovih 5 in 33.51 Prav s slednjim grobom pa je z debelejšim in ožjim trakastim obročkom povezan tudi grob 27, ki ga označuje ločna enozankasta fibula s tordiranim lokom (t. 1: 5). Izvor takšnih fibul je povezan z italskim prostorom, kjer se na grobiščih Mullino della Badia, Bismantova in Fontanella pojavljajo v 11. in 10. stoletju pr. n. š.52 v Pianellu sledijo ločne fibule s tordiranim lokom horizontu fibul z violinskim lokom 53 Takšna oblika fibul se je v Italiji obdržala dalj časa in je z razvojem dobivala debelejši lok. Njeno dolgoživost in pogostnost pojasnjuje H. Miiller-Karpe s tem, da naj bi imela takšne fibule predvsem praktičen pomen in na obleki ne bi bile posebno vidne. S tem tudi ne bi bile podvržene pogostim modnim spremembam.54 Na območju Severne Italije je P. v. Eles-Masi ločila dve različici fibul, za katere je značilen docela tordiran lok, in sicer takšne z vitkim ter takšne z debelejšim lokom. Naša fibula ima najboljšo primerjavo v fibuli z grobišča Fontanella Grazioli, morda še iz naselbine Frattesina. Čeprav z nekoliko debelejšim lokom ter večjo obliko je brinjegorski podobna tudi fibula iz domnevnega groba v Caprianu.55 Gradivo iz naselbine v Frattesini je postavljeno v konec 11. stoletja, fibula iz Capriana pa je skupaj z iglo s konično glavico ter tordiranim vratom prav tako nameščena v čas »bronzo finale«.56 Fibule z vitkim tordiranim lokom ter ozko nogo so bile v Grčiji najdene v grobovih submikenskega časa in so med prvimi fibulami z dvignjenim lokom postavljene vil. stoletje.51 V starejše obdobje sodi tudi polmesečasta britev iz groba 12 z grbo na sredini rezila (t. 1: 8). Splošni tipološki razvoj te vrste britev je prikazal že O. Montelius, ki je ugotavljal premik hrbtne grbe proti ročaju.58 H. Miiller-Karpe je ta tipološki razvoj vezal na trojno delitev stopnje Ha B - od takšnih z grbo na sredini hrbta rezila (Ha B 1) prek takšnih z grbo med sredino rezila in ročajem (Ha B 2) do takšnih, ki imajo grbo že povsem pri ročaju (Ha B 3).5U Brinjegorsko britev lahko povežemo s tistimi tipa Oblekovice, kot ga je opredelil A. Jockenhdvel.60 Zanj je značilna izrazita hrbtna grba, ki je nekoliko pomaknjena proti držaju, ki ima obročast zaključek in iz njega izhajajoč izrastek. Časovno sodi večina tega tipa v Vzhodnih Alpah v začetni Ha B, kar je najbolj očitno na grobiščih Klentnice in Domamyslice.61 Grob 11/1910 iz Velike Gorice je K. Vinski-Gasparini postavila na podlagi harfaste fibule v Miiller-Karpejevo stopnjo Ha B2, britev iz tega groba pa je s svojim tordiranim trnastim ročajem bolj različica v okviru tipa Oblekovice.62 Britev s Podobnim trnastim ročajem je bila najdena tudi v grobu 31 iz Ruš, vendar že z železnim držajem.63 H. Miiller-Karpe je ta grob postavil v Ha BI, vendar pa bi bil Po oblikah posod lahko tudi mlajši - zlasti zaradi žare, ki ji lahko najdemo določene Podobnosti v grobu 114 a mlajše stopnje Pobrežja ter celo v žarnem grobu 1 z Lepe ravne pod Poštelo.64 Italijanske britve z grobišč Fontanella in Bismantova sodijo v horizont zgodnjih ločnih fibul in so, kot ugotavlja V. Bianco Peroni, nedvomno istočasne s srednje- evropskimi.65 V nasprotju s starejšo stopnjo grobišča, kjer je keramika nudila skoraj premalo Kronoloških povezav, pa lahko njegovo mlajšo stopnjo opredelimo tudi na podlagi te-te. V tem času se na Brinjevi gori pojavijo nizke, širše skodele, ki ob koncu kulture žarnih grobišč prevladajo nad prej tako značilnimi manjšimi polkroglastimi skode- lcami. Svojo popolno uveljavitev pa doživijo takšne oblike v starejšem halštatskem obdobju. Medtem ko skodela iz groba 10 (t. 2: 7) še kaže svojo višjo obliko, pa sta tisti iz groba 11 in 24 (t. 2: 5) že izrazito nižji. Takšne skodele se pojavijo ob koncu mlajše stopnje Pobrežja, prav tako pa tudi na grobišču Burgstall pri Sopronu zamenjajo arnogrobiščne skodelice in postanejo vodilni tip v tamkajšnji drugi stopnji.66 Na ovenskem ozemlju niso preveč pogoste; več jih najdemo nato na halštatskem grobišču v Kleinkleinu.61 Da je bila takšna nizka oblikovanost prenesena tudi na Poprejšnje polkroglaste majhne skodelice, je videti tudi na tisti iz groba 31 (t. 2: 4). V grobovih 10 (t. 3: 1) ter 11 se pojavi tudi tip lonca vedraste oblike brez - zitega vratu. Takšnih posod podravska najdišča kulture žarnih grobišč ne ,nfi°"" Podobne večje vedraste posode se pojavijo v Ljubljani v stopnji II b in se shr Ujej° V 111 a "" Lahko bi ludi rekli, da po obliki bolj sodijo med vsakdanje fyj()ambno posodje naselbin.70 Zanimiv je tudi pojav podobnih loncev v grobovih na ravskem (na primer na grobiščih Slatinky, Čelehovice, Určice), ki imajo navadno tik pod ustjem ročaje oziroma držaje.71 Vedrasti lonci so znani tudi z madžarskega prostora, npr. z najdišča Puszta Kozeprepas, grob 14, ter tudi z grobišča Val, grob 15.72 Postavitev te skupine grobov v mlajši čas potrjuje tudi tip posode brez ročajev, trebušaste oblike in z neizrazito oblikovanim robom ustja iz groba 24 (t. 3: 3). Takšne oblike se pojavijo proti koncu kulture žarnih grobišč in so splošen pojav vzhodnoalp- skega območja. Najdemo jih lahko, npr., na grobišču Hadersdorf, kjer so grobovi s tem tipom posodja datirani od sredine stopnje Ha B še v čas mlajše faze Podoli, pa tudi na grobišču Slatinky na Moravskem, kjer je okras v obliki širokega poševnega ali navpičnega žlebljenja zelo pogost.73 V mlajšo stopnjo grobišča sodi tudi grob 31 s harfasto fibulo (t. 2: 3) ter dvema vrčema (t. 2: 1-2), lončkom, manjšo plitvo skodelico (t. 2: 4) ter še nekaterimi bronastimi pridatki. Harfaste fibule je H. Miiler-Karpe na podlagi horizontalne stratigrafije v Rušah postavil v čas Ha B2, na Pobrežju pa se zdijo nekoliko mlajše - postavljene so v drugo stopnjo grobišča.74 Zaradi fragmentarne ohranjenosti je določanje njene pripadnosti tipu Ruše povsem nedokazljivo. Glede na karto razpro- stranjenosti harfastih fibul in na medsebojno izključevanje tipov Roggendorf ter Hadersdorf s tipom Ruše na ozemlju Jugovzhodnih Alp pa bo gotovo pripadala slednjim.75 Njihovo splošno uvrščanje v Miiller-Karpejevo stopnjo Ha B 2 pa ostaja dvomljivo. Na ozemlju Vzhodnih Alp se harfaste fibule tipov Roggendorf in Haders- dorf nadaljujejo še v obdobje starejše železne dobe. Tako bi bilo tudi življenje tipa Ruše v jugovzhodnih Alpah mogoče pripisati koncu stopnje Ha B.76 V grobu 31 je zanimiva tudi navzočnost obeh vrčev s presegajočim ročajem (t. 2: 1-2), ki jih med grobovi starejše stopnje na Brinjevi gori ni najti. Čeprav naj bi vrči v Rušah obstajali v grobovih vseh treh stopenj ter so bili tudi na Pobrežju najdeni v obeh stopnjah, pa njihov razmah vsaj na Pobrežju sodi v mlajši čas.77 Podobo mlajše stopnje dopolnjuje tudi igla z majhno bikonično glavico ter le rahlo odebeljenim tordiranim vratom iz groba 52 (t. 3: 2). Njen tipološki razvoj se tesno navezuje na igle, katerih glavica je večja, prav tako pa imajo izrazito odebeljen tordiran vrat in so značilne za starejšo stopnjo grobišča na Brinjevi gori. Takšne igle še enkrat kažejo splošno težnjo mlajše kulture žarnih grobišč k pomanjšanim, finejšim oblikam.78 Oblike grobnih jam je bilo mogoče ugotoviti le v nekaj primerih. Večina grobov je namreč ležala izredno plitko pod površjem, vkopani pa so bili v enotno plast rjave gozdne ilovice. Presenetljivo je tudi dejstvo, da v večini grobov ni bilo žganine, ki bi označevala meje grobne jame. Žare so bile položene preprosto v zemljo, prav tako tudi prosto ležeči kupčki kostnih ostankov. Kolikor se je dalo ugotoviti, so bile grobne jame preprostih okroglih oziroma ovalnih oblik z bolj ali manj strmo padajočimi stenami. Običaj, da so grobne jame obložili s kamni, je bil dokaj razširjen, vendar so bile takšne grobne obloge precej neskrbno napravljene (npr. t. 4: 3-4; 5: 12, 24; (!: 38). Verjetno so nekakšna oblika oblog tudi kamni skalnate podlage, tako pri grobovih 2, 10, 30 (4: 2; 5: 10; 6: 30). Več žar oziroma grobov je bilo pokritih s kamni, npr. grob 2 (4: 2), grob 3 (t. 4: 3), grobovi 25, 32, 36. V grobu 10 je bila žara pokrita s skodelo (t. 5: 10), v grobu 6 pa s pokrovom. Velik kamen nad grobom 24 (t. 5: 24) je gotovo služil tudi kot površinska oznaka. Tudi drugi grobovi so morali biti na zunaj vidni - nobeden izmed novih pokopov ni poškodoval prejšnjega. V okviru žganega pokopa se na Brinjevi gori kažeta dve skupini: od 71 grobov (11 uničenih, nekateri z dvojnimi pokopi) jih ima 42 (59%) žare, v ostalih 41% pa so ležale kosti prosto v zemlji, bodisi raztresene v grobni jami (25%) ali pa v strnjenih kupčkih (16 %). Pri žarah je bilo le v dveh primerih najti v žari sami še lončenino (3 %), v 14 grobovih pa samo kosti (20 %) in v 26 brez lončenine ob kosteh še pridatke, bronaste predmete ali vijčke (36%). V nasprotju z grobovi v ruški skupini pa na Brinjevi gori v grobovih ni bilo velikih žar. Res se da to najlažje pojasniti z dejstvom, da skalnat teren ni omogočal zakopa posod večjih oblik, po drugi strani pa lahko to kaže tudi na različne pogrebne običaje. Tako, npr., je bilo na prvem ruškem grobišču kar 63 % grobov z velikimi žarami, na Pobrežju 46%, medtem ko drugo ruško grobišče pozna le tri pokope v nekoliko večji žari.79 Prav tako manjkajo v Rabelčji vasi v Ptuju; tudi na Zgornji Hajdini pri Ptuju so bile očitno velike žare prej izjema kot pravilo.80 Izven Podravja velikim oblikam ustrezata le dve posodi v Dobovi, nasprotno pa so značilne za Ljubljano (približno 90%) in Novo mesto (približno 80 %).81 Kot žare so bile v skoraj polovici primerov uporabljene amfore (19 grobov), nekaj več je še trebušastih posod z rebri oziroma držaji na obodu (4 grobovi). Druge oblike posodja, kot npr. enoročajne amfore, vrčem podobni "lonci, vrči, vedrasti lonci, se Pojavljajo le posamezno. O spolu pokojnikov se je dalo sklepati samo na podlagi grobnih pridatkov, saj kostne raziskave še niso bile opravljene. S pomočjo kombinacijske metode so se pokazali jasni rezultati, kot kaže pril. I.82 Pokazali sta se dve ostro ločeni skupini Pridatkov: na eni strani povezujejo prvo skupino vijčki, šivanke in fibule (tipi 1-3), Pridružujejo se jim še zapestnice (tipi 4-6) in razni manjši obročki (tipi 7-9) - tiste s premerom do 2,0 cm je zaradi posebnih profilov težko enačiti s prstani, večji so lahko nastopali tudi kot priveski na fibulah (tako pri ločni fibuli iz groba 27: t. 1: 5). Posebno zaključeno skupino sestavljajo trakasti obročki z zanko in kaveljčkom (^P 14). Tudi ovratnice (tip 17), ki jih ni vedno mogoče predstaviti kot značilni ženski predmet, se tukaj vežejo s fibulami, vijčki in zapestnicami. Na drugi strani so bile igle (tip 22) najdene večinoma brez drugih bronastih Pridatkov, v posameznih primerih pa še z britvami (tip 21) oziroma z brusnim kamnom (tip 23). V dveh grobovih se obe skupini pridatkov stikata: grob 30 je bil žal že Poškodovan, vendar pa gre tu za dvojni ali celo trojni pokop: ob eni fibuli so bile najdene tri igle in odlomki dveh britev. V grobu 73 iz odlomka rezila ni razvidno, ali gre za britev ali nož, tako da ostaja vprašanje spolne pripadnosti groba odprto. Vprašanje otroških grobov ostaja nerešeno - gotovo jih je mogoče iskati tako med grobovi z ženskimi pridatki kot med tistimi z moškimi in tudi tistimi samo z lončenino oziroma povsem brez pridatkov. Izrazitih miniaturnih oblik posodja, ki nai bi kazale na otroške grobove, ni bilo najti.83 Primerjava kovinskih pridatkov z grobovi na Pobrežju je precej jasna - tudi tam grobovi z iglami (tip 22) jasno ločijo od tistih z drugimi vrstami nakita - obe skupini se stikata le pri grobu 29, kjer je bila ob igli najdena še tordirana ?aPestnica.84 Pri nekaterih grobovih iz pridatkov ni mogoče razbrati spola pokojni- • odlomki žice, tudi brus. Noži so bili najdeni le v grobovih, ki kažejo ženske značilnosti (Pobrežje, grob 3: fibula, grob 7: vijček, fibula),85 tako da je bil brus lahko položen tudi v grob ženske. Na Pobrežju se ovratnice (tip 17) družijo le z enskim nakitom, v štirih primerih pa so bile v grobu edini pridatek. Še bolj kot na Brinjevi gori je tukaj zanimiv problem moških grobov - glede na kovinske pridatke je mogoče našteti 53 grobov z značilnimi ženskimi in le 13 z značilnimi moškimi pridatki. Dokler ne bodo opravljene analize kostnih ostankov, bi bilo gotovo mogoče z natančnejšimi primerjavami lončenine v grobovih vsaj delno prispevati k razjasnitvi tega vprašanja. Kot dvojni so na Brinjevi gori označeni grobovi, v katerih gre za mešane moške in ženske pridatke (na primer v grobu 30), in pa tisti, ki vsebujejo kostne ostanke v dveh skupinah. Pri tem ne gre za ločevanje med kostmi, zbranimi v žari, ter raztresenimi kostmi v žganini pod njo, temveč za med seboj jasno ločene kostne ostanke. V grobu 12 (t. 5: 12) sta bili na kosteh'v žari najdeni prekrižani britev in igla; druga igla je ležala tik ob žari (pokop 12 a). V drugem delu jame je ležal ob kosteh vijček ter nekaj črepinj posode neznanih oblik (pokop 12 b). V grobu 15 (t. 5: 15) je na tanki plasti žganine ležala žara, v njej kosti in bronasti pridatki, južno od nje pa majhen kupček kosti z drobnim bronastim obročkom. V podolgovati jami groba 38 (t. 6: 38) je bila na skalno podlago položena žara s kostmi in bronasto iglo, v severozahodnem delu jame pa so ležale kosti, črepinje in spodnji del druge igle. Tudi pri grobu 39 (t. 6: 39) je šlo verjetno za dvojni pokop: v rjavi ilovici je bila najdena poveznjena razbita amforica in nekaj raztresenih kosti, v severozahodnem delu jame pa žara, v njej nekaj kosti in bronasti pridatki. Zanimivost je grob 54 (t. 7: 54): nad 8 cm debelo plastjo žganine z zdrobljenimi kostmi je bila nasuta 6 cm debela plast rdečerjave zemlje, nanjo pa ponovno do 5 cm debela plast žganine z drobci kosti. V grobu 57 so bili najdeni kupček kosti, vmes nekaj grobih črepinj, in bronasti pridatki. Nekaj cm stran je višje v rjavi ilovici stala manjša, vrčku podobna posoda z nekaj kostmi na dnu. Horizontalna stratigrafija brinjegorskega grobišča na prvi pogled ne pove dosti. Sledov širitve grobišča od vzhoda proti zahodu, ki naj bi jo bilo mogoče v grobem najti v Rušah, kjer se najmlajši grobovi nahajajo pretežno v zahodnem delu grobišča, ter tudi v Ljubljani, kjer naj bi se skupine pokopov širile od vzhoda proti zahodu, tukaj ni mogoče razbrati.86 Širjenje grobišča je tukaj narekoval teren sam (si. 3): pokopavati so začeli na vrhu grička (grob 30), nato pa grobišče razširili po pobočju navzdol, vendar je nemogoče reči, ali je to širjenje mogoče razlagati v strogem kronološkem zaporedju. V mlajši stopnji grobišča pa je spet najti grobove tako na vrhu grička, kot tudi raztresene po pobočju. Da je šlo pri pokopih na najvišjem delu grobišča za pokojnike, ki so pripadali višjemu sloju naseljencev Brinjeve gore, bi bilo mogoče govoriti le pri grobu 30, morda za mlajšo stopnjo še grobu 31, ki se odlikujeta z večjim številom pridanih predmetov. Na splošno pa lahko rečemo, da za nobenega od grobov niso značilni posebno bogati pridatki. Tudi ženski in moški grobovi (si. 4) so raztreseni po vsem grobišču - edino skupino tvorijo moški grob 36 ter ženski grobovi 1, 2, 3, 5, 32, 34 in 35 na jugovzhodni strani grička. Časovno nobenega od njih ni mogoče z vso gotovostjo postaviti v mlajšo stopnjo grobišča. Vsi sodijo tudi k žarnim pokopom (si. 5 ) - v nasprotju z manjšo skupino na njihovi vzhodni strani, ki jo označujejo raztreseni kostni ostanki v grobni jami. Časovno je mesto grobišča na Brinjevi gori jasno. Njegova starejša skupina je jasno zasidrana v zgodnjem času Ha B - absolutnih časovnih meja pri tem ne gre postavljati. Nekateri predmeti v tej skupini sicer kažejo na povezavo z obdobjem STAREJŠA STOPNJA (XIter* Stufe) MLAJŠA STOPNJA (JUnge**e Stufe) SI. 3: Brinjeva gora, žarno grobišče. Lega grobov starejše in mlajše stopnje. Abb. 3: Brinjeva gora, Urnengraberfeld. Lage der Graber der alteren und der jiingeren Stufe. A, vendar so preskopi, da bi jih lahko izločili v enotno, najstarejšo skupino, ovezave s Ha A pri grobnih najdbah zrcalijo tudi naselbinske najdbe: plast 2, ki Predstavlja bogato poselitev, se sicer pri bivališčih A in B končuje s požarom, nad "Jo pa se je nabrala do 60 cm debela plast dokaj enotne prstene gline. Vendar pa Najdbe tako plasti 3 kot 4 in 5 ne kažejo ostrega preloma v oblikovnem zakladu Posodja.'" Tako pri požaru ne gre za nasilno prenehanje življenja v naselbini: ogenj Pn lesenih stavbah in odprtih ognjiščih gotovo ni bil posebno redek."8 , Druga skupina se jasno loči od prve, na njeno mesto v poznem času Ha B pa ^azejo predvsem primerjave z drugimi najdišči. Stične točke med obema skupinama K° slalx) razvidne. V načinu pokopa se nadaljujejo tako grobovi z žarami kot tisti v ®z njih. Dejstvo, da je mogoče več grobov pripisati starejši skupini, lahko kaže na Je število naseljencev v tem času, ni pa takšno sklepanje tudi nujno pravilno. Na selbini sami teče življenje ves čas Ha B tekoče in sklenjeno, tako da se zdi tako ločitev na obe stopnji na grobišču gotovo precej neživljenjska, čeprav z golega Ploskega gledišča dobro razvidna. asovno lahko grobišče povežemo s stopnjo 2 b brinjegorske naselbine, zlasti z enimi plastmi 3-5 (raziskovanja leta 1953). Na naselbini ni bilo najti sledov tako O Ženski - i (Frau-?) • MOŠKI - ? (Mann-7) \ 1-1 Sl. 4: Brinjeva gora, žarno grobišče. Lega ženskih, moških in dvojnih grobov. Abb. 4: Brinjeva gora, Urnengraberfeld. Lage der Frauen-, Manner- und Doppelgraber. močne poselitve v starejši železni dobi kot v času kulture žarnih grobišč, vendar pa je nedvomno preživela večino nižinskih naselbin. Opustela je šele v 6. stoletju pr. n. š.89 Na grobišču sicer niso bili odkriti železni predmeti ali značilne kovinske oblike novega časa (kot na primer v Rušah), vendar pa povezave z drugimi najdišči vendarle kažejo tudi na ta pozni čas. Če lahko po manjšem številu grobov druge stopnje sklepamo, da je življenje v naselbini že prestopilo svoj zenit, je gotovo v tem času upadla tudi trgovska moč naselbine. Prebivalci so sicer ob prometni poti med panonskim svetom in italskim prostorom še lahko ujeli nekatere razvojne značilnosti, niso pa mogli več aktivno slediti modnim spremembam novega časa. Tako zrcalij0 grobni pridatki le bolj šibke odmeve novo nastajajoče kulturne podobe jugovzhod- noalpskega prostora. A KUPČEK KOSTI 1 5 X) m (Knochenhdufchen) Sl- 5: Brinjeva gora, žarno grobišče. Lega grobov z žaro, z raztresenimi kostmi ter s kupčkom kosti v grobni jami. Abb. 5; Brinjeva gora, Urnengraberfeld. Lage der Graber mit Urnen, mit verstreuten Knochen und einem Knochenhaufchen in der Grabgrube. Gomilnih pokopov v samem začetku železne dobe tudi na Brinjevi gori ne gre iskati - na močne tradicije pozne kulture žarnih grobišč kažejo v Podravju zlasti Plani grobovi na Lepi ravni pod Poštelo, v širšem okviru pa tudi Ljubljana, Bled in Sani pokopi na Dolenjskem. Ob možnosti, da ležijo najmlajši grobovi na neodkopa- nih robovih grobišča, pa je treba upoštevati tudi možnost, da so si prebivalci Brinjeve gore Poiskali nov prostor za pokopavanje, kot so to gotovo storili približno ob Prehodu Ha A v Ha B. Ker so pobočja Brinjeve gore - na srečo - v veliki večini P°fiozdena, do odkritja novih grobnih najdb ne more priti s poljedelskimi opravili n tako čakajo na nadaljnje sistematično raziskovanje. 13 Arheoi0,kl VMtnjk 193 ABERG N. (1930), Bronzezeitliche undfruhei- senzeitliche Chronologie 1, Italien (1930). BETZLER P. (1974), Die Fibeln in Siid- deutschland, Osterreich und der Schweiz 1 (Urnenfelderzeitliche Typen). Prahist. Bron- zefunde 14/3 (1974). BIANCO - PERONI V. (1974), I rasoi nell'Ita- lia continentale. Prahist. Bronzefunde 8/2 (1974). BUDJA M. (1982), Harfaste fibule z lokom (tip Ruše) v slovenskih žarnih grobiščih, Arh. vest. 33, 1982, 59 ss. CARANCINI G. L. (1975), Gli spilloni nell' Italia continentale. Prahist. Bronzefunde 12/2 (1975). DOBIAT C. (1980), Das hallstattzeitliche Graberfeld von Kleinklein und seine Kera- mik. Schild von Steier, Beiheft 1 (1980). DULAR J. (1978), Poskus kronološke razdelit- ve dobovskega žarnega grobišča, Arh. vest. 29, 1978, 36 ss. DULAR J. (1982), Halštatska keramika v Slo- veniji. Dela 1. razr. SAZU 23/12 (1982). EGG M. (1978), Das Grab eines unterkraini- schen Kriegers in Hallstatt, Arch. Korr. 8, 1978, 191 ss. EIBNER C. (1966), Beigaben- und Bestat- tungssitten der friihen Urnenfelderkultur in Siiddeutschland und Osterreich (neobjav- ljena disertacija, Wien 1966). ELES MASI P. v. (1986), Le fibule dell' Italia settentrionale. Prahist. Bronzefunde 14/5 (1986). GABROVEC S. (1960), Prazgodovinski Bled. Dela 1. razr. SAZU 12 (1960). GABROVEC S. (1973), Začetki halštatskega obdobja v Sloveniji, Arh. vest. 24, 1973, 338 ss. GABROVEC S. (1983), Jugoistočnoalpska re- gija. V: Praist. jugosl. zem. 4, Bronzano doba (1983) 21 ss. GABROVEC S. - MIHOVILIČ K. (1987), Istar- ska grupa. V: Praist. jugosl. zem. 5, Zeljezno doba (1987) 293 ss. GEDL M. (1981), Die Rasiermesser in Polen. Prahist. Bronzefunde 8/4 (1981). GUŠTIN M. (1979), Notranjska. Kat. in mo- nogr. 17 (1979). JOCKENHOVEL A. (1971), Die Rasiermesser in Mitteleuropa. Prahist. Bronzefunde 8/1 (1971). KAERNER J. (1988), Chronologische Proble- me der Rušegruppe der sUdostalpinen Ur- nenfelderkultur, Arh. vest. 39, 1988, 217 ss. KILIAN K. (1975), Trachtzubehor der Eisen- zeit zwischen Agiiis und Adria, Praeh. Ztschr. 50, 1975, 9 ss. KNEZ T. (1966), Žarno grobišče v Novem mestu, Arh. vest. 17, 1966, 51 ss. KROMER K. (1959), Das Graberfeld von Hall- statt (1959). MARIČ Z. (1964), Donja Dolina, Gl. Zem. muz. n. s. 19, 1964, 5 ss. MIŠKE K. v. (1908), Die prdhistorische An- siedlung Velem St. Vid (1908). MEDOVIČ P. (1981), Die Geschichte der For- schungstatigkeit und die relativchronologi- sche Lage der alteisenzeitlichen Siedlungen in der Wojwodina, Materijah 19, 1981, 13 ss. MEDOVIČ P. (1981a), Die alteisenzeitliche Siedlung Kalakača bei Beška, Materijali 19, 1981, 63 ss. MONTELIUS O. (1895), La civilisation primi- tive en Italie depuis I'introduction des me- taux (1895). MULLER-KARPE H. (1952 a), Das Urnenfeld von Kelheim. Materialh. z. bayer. Vorgesch. 1 (1952). MULLER-KARPE H. (1959), Beitrage zur Chronologie der Urnenfelderzeit nordlich und sudlich der Alpen. Rom.-Germ. Forsch. 22 (1959). MULLER-KARPE H. (1962), Die Metallbeiga- ben der friiheisenzeitlichen Kerameikos- Graber, Jb. Deutsch. arch. Inst. 77, 1962, 60 ss. MULLNER A. (1875), Das Urnenfeld bei Ma- ria Rast in Steiermark. Posebni odtis iz Mitt. Zentr. Komm. 1,1875. NAGY L. (1939), A Kozčprepapusztai (Vesz- prem megye) koravaskori temeto, Alba regia 1-2, 1939, 39 ss. OMAN D. (1981), Brinjeva gora - 1953. Obde- lava prazgodovinske keramike, Arh. vest. 32, 1981, 144 ss. PAHIČ S. (1957), Drugo žarno grobišče v Rušah. Razprave 1. razr. SAZU 4/3 (1955). PAHIČ S. (1972), Pobrežje. Kat. in monogr. 6 (1972). PAHIČ S. (1981), Brinjeva gora 1953, Arh. vest. 32, 1981, 71 ss. PAHIČ S. (1985), Brinjeva gora 1954 (Pokra- jinski muzej Maribor, 1985). PATEK E. (1980), Einige Daten zu den Anfan- gen der Fruheisenzeit in Ungarn, Situla 20-21, 1980, 153 ss. PATEK E. (1982), Neue Forschungen auf dem Burgstall bei Sopron, Ber. R6m. Germ- Komm. 63, 1982, 105 ss. PETRES E. F. (1960), Fruheisenzeitliches Graberfeld in Val, Alba regia 1, 1960, 17 ss. P1TTIONI R. (1954), Urgeschichte des čster- reichischen Raumes (1954). PODBORSKY V. (1970), Mdhren in der Spat- bronzezeit und an der Schwelle der Eisen- zeit (1970). PUŠ I. (1971), Žarnogrobiščna nekropola na dvorišču SAZU v Ljubljani. Razprave L razr. SAZU 7/1 (1971). PUŠ I. (1982), Prazgodovinsko žarno grobišče v Ljubljani. Razprave 1. razr. SAZU 13/2 (1982). ftlHOVSKY J. (1965), Das Urnengraberfeld von Klentnice. Fontes Arch. Prag. 8 (1985). ftlHOVSKY J. (1968), Das Urnengraberfeld in Oblekovice. Fontes Arch. Prag. 12 (1968). ftlHOVSKY J. (1979), Die Nadeln in Mahren und im Ostalpengebiet. Prahist. Bronzefun- de 13/5 (197*9). RUARO LOSERI L. et al. (1977), La necropoli di Brežec. Monogr. di Preist. degli »Atti dei Civici Musei di Storia ed Arte« 1 (1977). RUOFF U. (1974), Zur Frage der Kontinuitat zwischen Bronze- und Eisenzeit in der Schweiz (1974). SCHEIBENREITER F. (1954), Das hallstatt- zeitliche Graberfeld von Hadersdorf am Kamp, NO. Veroff. urgesch. Arbeit. Wien (1954). STARE F. (1975), Dobova. Pos. muz. Brežice 2 (1975). STRMČNIK-GULIČ M. (1985), Raziskovanje prazgodovinskih obdobij v Ptuju, Ptujski zb. 5, 1985, 377 ss. SVOLJŠAK D. (1973), Prazgodovinsko gro- bišče v Tolminu, Arh. vest. 24,1973, 397 ss. SVOLJŠAK D. (1974), Tolmin. Inv. Arch. Jug. 18 (1974). TERŽAN B. (1984), Ruška prazgodovina. V: Ruška kronika (1984) 27 ss. TERŽAN B. (1986), Starejša železna doba na slovenskem Štajerskem (disertacija, Ljub- ljana 1986). TORBRUGGE W. (1979), Die Hallstattzeit in der Oberpfalz. Materialh. z. bayer. Vor- gesch. 39 (1979). VINSKI-GASPARINI K. (1973), Kultura polja sa žarama u sjevernoj Hrvatskoj (1973). VINSKI-GASPARINI K. (1983), Kultura polja sa žarama sa svojim grupama. V: Praist. jugosl. zem. 4, Bronzano doba (1983) 547 ss. WAGNER K. H. (1943), Nordtiroler Urnenfel- der. Rom.-Germ. Forsch. 15 (1943). WURMBRAND G. (1879), Das Urnenfeld von Maria Rast. Posebni odtis iz: Arch. Anthr. 11, 1879. 1 Prispevek temelji na diplomski nalogi Ne- kaj značilnih grobov z Brinjeve gore, ki je bila v letu 1985 predložena na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Celovita obdelava in objava gro- bišča sta v pripravi. Za prepustitev avtorskih Pravic gradiva z brinjegorskega žarnega gro- bišča se najlepše zahvaljujem svojemu očetu Stanku. Njemu in mami Zlatki velja tudi moja srčna zahvala za vso podporo, ki sta mi 3° nudila na moji študijski poti. Dieser Beitrag beruht auf der Diplomarbeit Nekaj značilnih grobov z Brinjeve gore (Einige warakteristische Graber von Brinjeva gora), dle im Jahre 1985 an der Filozofska fakulteta ln Ljubljana vorgelegt wurde. Die vollstandi- 8e Publikation dieses Graberfeldes ist in Vor- pereitung. Fur die Publikationsrechte mdchte J? "leinem Vater Stanko herzlich danken. , m und meiner Mutter Zlatka gilt auch mein wsonderer Dank fur die Unterstiitzung, die 'e mir wahrend meines Studiums in jeder "insicht gewahrten. g . Podrobneje o zgodovini raziskovanj na 1Qi"Jevi 8°i'i ter o rezultatih izkopavanj v letu pri Pahič S., 1981, 71 ss. Poskus razčle- D ve keramičnih najdb iz tega leta pri Oman lflsi ' 114 ss- P°roCilo o izkopavanjih leta j 4 Podaja prav tako Pahič S., 1985. . Miiller-Karpe H„ 1959, 115 ss, Abb. 64 s sno"t° shomo- v članku bodo zaradi ja- tovr ' uP°rubljene kronološke stopnje, ugo- bre?ene na Posameznih najdiščih, npr. Po- jZo 1 in II. Tako'se je zaenkrat najlaže bre»• ' prt'Prostemu enačenju Ha B 2 na Po- zJu z istoimensko stopnjo H. MOller-Kar- peja. Prim. Budja M., 1982, 60; Teržan B., 1984, 32. Tudi Teržan B., 1986, 21. 4 Kaerner J., 1988, 217 ss. s Pahič S., 1972, 15 ss, 75 s kronološko razčlenitvijo značilnih grobov. 6 Ruoff U., 1974, A 6 ss. Za grobišče v Kel- heimu ibidem, A1 ss, ter tudi Torbriigge W., 1979, 213. 1 Njegova kombinacijska tabela v tej obliki ne more služiti kot podlaga za novo časovno opredelitev ruških grobov. Tako se veliko predmetov pojavlja na njej le po enkrat, pa tudi posamezni tipi so precej ohlapno oprede- ljeni. Kot zgled le: amfori iz grobov 71 (Miil- ler-Karpe H., 1959, T. 110: F71) in 99 (ibidem, T. 111: J 3) kot značilni za Ha B 1 - skupaj z amforo iz groba 89 (ibidem, T. 111: C 9), kar naj bi harfaste fibule povezovalo s stopnjo Ha BI. 8 Teržan B., 1986, 23, 288, ss, 294 sl. 48 (pregledna kronološka tabela). Harfaste fibule naj bi bile - po njenem mnenju - moderne v času Ha B 1-B2 (ibidem, 48). " Na primer: velika bikonična žara iz groba 7 na Pobrežju (Pahič S., 1972, T. 2: 1) s primerjavo v grobu 155 v Rušah (Miiller-Kar- pe H., 1959, T. 114: Al), vedrasta žara iz groba 31 na Pobrežju (Pahič S., 1972, 86 profil groba) z vedrastimi žarami v grobu 128 (Mul- ler-Karpe H., 1959, T. 113: K 1) in 146 v Rušah (ibidem, T. 113: H). Postavitev pobreškega groba 31 v Milller-Karpejevo stopnjo Ha B2 pri Gabrovec S., 1983, 57 s. 10 O tem Vinski-Gasparini K., 1973, 64, 70 ss. Pregled bronastih britev v Srednji Evropi prinaša Jockenhovel A., 1971, zlasti 24 ss. Polmesečaste britve z začetkom Ha B docela izpodrinejo poprejšnje dvorezne in se nato široko razmahnejo. 11 Jockenhovel A., 1971, T. 82 s kronološkim prikazom britev v Srednji Evropi. 12 Zaključek igle ne kaže sledov preloma, ki bi kazal na to, da je igla imela glavico. 13 ftihovsky J., 1979, 145 ss. 14 Pahič S., 1972, 15, T. 8: 18. Tudi Gabro- vec S., 1983, 57. 15 Stopnja Domamyslice ustreza približno mlajši kulturi žarnih grobišč: ftihovsky J., 1979, Abb. 1 s časovno razpredelnico. 16 Miiller-Karpe H., 1959, T. 164: 1. 17 Muller-Karpe H., 1959, 176, 178. 18 Marič Z., 1964, 23 ss, T. 1: 10. 19 ftihovsky J., 1979, 90 s, T. 25: 458-462. 20 Wagner K. H., 1943, 40. 21 Miiller-Karpe H., 1959, 76, 91, 95, 140. Tudi ftihovsky J., 1979, 91. 22 Carancini G. L., 1975, 206 s. 23 ftihovsky J., 1979, 191 ss. 24 Bofitov, grob I (ftihovsky J., 1979, 192 s, igla št. 1594, T. 57: 1594). Domamyslice, grob 12 (ibidem, 193 igla št. 1503, T. 57: 1503, T. 83: B). V grobu še igla s preprosto, neokrašeno čebulasto glavico. Za datacijo v stopnjo Do- mamyslice II stran 183 ob igli št. 1429). Pri Podborsky V., 1970, T. 16: 2 objavljena igla nima vrisanega okrasa vodoravnih črt. Doma- myslice, grob 42 (ftihovsky J., 1979, 193 igla št. 1504, T. 57: 1504. Za datacijo v stopnjo Domamyslice stran 148 ob igli št. 1096), Oble- kovice, grob 1 (ibidem, 195 igla št. 1552, z datacijo v stopnjo Klentnice II, T. 58: 1552). 25 Za Kelheim: Miiller-Karpe H., 1952, 14, Tab. 2. Kritično o takšni časovni opredelitvi Ruoff U., 1974, A4, in ftihovsky J., 1979, 206. 26 O tem obširneje ftihovsky J., 1979, 203 ss. 27 Carancini G. L., 1975, 257 ss, zlasti 265. 28 Starč F., 1975, T. 5: 2 (grob 6). Dular J., 1978, 38, si. 1. 29 Vinski-Gasparini K., 1973, T. 102: 19 (grob III/1910). Eadem, 1983, 588 ss, T. 89: 13. 30 Carancini G. L., 1975, 203 ss. 31 Gabrovec S. - Mihovilič K., 1987, 303, T. 30: 18-19. 32 Kromer K„ 1959, 224, T. 243: 12-13. Egg M., 1978, 196, Abb. 6: 1. 33 Pahič S., 1972, T. 7: 17. 34 Pahič S., 1972, 15, T. 4: 17 (grob 19), T. 8: 6 (grob 35), T. 12: 3 (grob 56), T. 16: 12 (grob 80), T. 23: 1 (grob 113), T. 39: 1 (brez grobne celote) in T. 27: 7 (fibula pozamenterij- skega stila). 35 Dobova: Starč F., 1975, T. 1: 4. Maribor- Mladinska ulica: Miiller-Karpe H., 1959, T. 118: 20. Ptuj-Zgornja Hajdina: Ibidem, T. 116: 15. Rifnik: Teržan B., 1986, 122, T. 81: 2. 36 Muller-Karpe H., 1959, 132, 222, Abb. 59: 7. 37 Betzler P., 1974, 149. 38 O tem že Pahič S., 1972, 18 op. 5. 39 Gedl M., 1981, 45 (ob britvi št. 161), T. 36: B 5. 40 Podborsky V., 1970, 79, 83. 41 Najnovejšo karto razprostranjenosti je poskusila sestaviti Teržan B., 1986, 410, kar- ta 6. V primerjavi s Kilian K., 1975, 127, Taf. 77, prinaša predvsem popolnejšo karto jugovzhodnoalpskih najdišč (z izjemo Velema: Miške K., 1908, T. 39: 6), manjkata pa ji Kilianovi grški najdišči Vergina in Andritse- na. Prav tako bi bilo zanimivo zvedeti, od kod tako velike razlike pri kartiranju albanskih najdišč (npr. Bari;, tudi Vodhine). 42 O njihovem izvoru iz Velema: Pahič S., 1972, 17, 19, op. 13. Pregledno o stanju razi- skav pri naselbinah ruške skupine: Gabrovec S., 1983, 60 ss. Tudi Pahič S., 1968, 25. 43 Grob je v okviru svojega pregleda kulture žarnih grobišč Slovenije objavil že Gabrovec S., 1983, 57, ter ga postavil v Ha BI po kronološki shemi H. Miiller-Karpeja. 44 Pobrežje: Pahič S., 1972, T. 14: 15 (grob 70). Dobova: Starš F., 1975, npr. T. 4: 1 (grob 3), T. 11: 1 (grob 39), T. 39: 2 (grob 272), T. 50: 6 (grob 347). 45 Pittioni R., 1954, Abb. 294, 296, 297. 46 Vinski-Gasparini K., 1973, 69 ss (grobišče Zagreb-Vrapče), 134 ss (grobišče Zagreb- Horvati). Ibidem, 566 ss. 47 Pahič S., 1981, 118. 48 Pahič S., 1972, T. 11: 10 (grob 58), T. 15: 2 (grob 73), T. 37: 2-3 (brez grobnih celot). 49 Podrobneje o obročku z naselbine na Bri- njevi gori Pahič S., 1981, 92, 110. so Peschiera: Montelius O., 1895, T. 8: 11. Tudi Aberg N., 1930, 21, Abb. 39. Pianello: Ibidem, 23, Abb. 49. 51 Pobrežje: Pahič S., 1972, T. 15: 2. Brinje- va gora: neobjavljeno v PM Maribor inv. št. A 1945. 52 Muller-Karpe H., 1959, Abb 33, 34 s predmeti, značilnimi za protovillanovski čas. T. 6: 23 (Mullino della Badia), T. 85: 7 (Bi- smantova), T. 86: 5 (Fontanella). 53 MUlIer-Karpe H., 1959, T. 56: 20. O tem še Betzler P., 1974, 67. 94 Muller-Karpe H., 1959, 69 ss. " Fibule s tordiranim lokom Severne Itali- je, zbrane pri Eles Masi P. v., 1986, 14 ss. Fontanella Grazioli: Ibidem, 15 št. 69, T. 5: 69, najdba domnevno z grobišča. Frattesina: Ibidem, 15 št. 70, T. 5: 70. Capriano: Ibidem, 15 št. 74, T. 5: 74. Podobna je še fibula, ki domnevno izvira z najdišča Cavedine in p° velikosti (6,1 cm) najbolj ustreza brinjegorski (6cm), vendar je žal brez kakršnihkoli naj- diščnih podatkov (ibidem, 15 št. 68, T. 4: 68). 56 Eles Masi P. v., 1986, 15. Za domnevni grob iz Capriana Carancini G. L., 1975, 224 z iglo št. 1618. 57 Atene, Kerameikos, grobovi 42, 44, 108: Muller-Karpe H., 1962, 60 ss, za datacijo zlasti 67 ss, Abb. 3: 7, 9, Abb. 5: 8, 10, 13. 58 Pregled zgodovine raziskav pri Jocken- hovel A., 1971, 203 ss. 58 Miiller-Karpe H., 1959, 125 s, 117, Abb. 11: 1. 60 Jockenhovel A., 1971, 205. Ročaji se kaže- jo v več različicah - lahko imajo rebra, lahko so tordirani, pa tudi izrastki za okroglastim zaključkom so lahko enotni ali pa dvočlenjeni. Različica v okviru tega tipa ima lahko celo trnast držaj. 61 Jockenhovel A., 1971, 206 s. 82 Vinski-Gasparini K., 1973, T. 104: 1. Ibi- dem, 590 z datacijo v Ha B2, 591, sl. 19. 83 Mullner A., 1875, 3, T. 1: 31. Wurmbrandt G-, 1879, 36, 64, 70 (tukaj pomotoma označen kot grob 21), T. 4: 11. Za datacijo groba: Miiller-Karpe H., !959, 118, 125, 118 Abb. 12, vendar ne omenja železnega držaja. Pobrežje: Pahič S., 1972, 15, 75 s kronološko razčlenitvijo grobišča, T. 27: 1 Lepa ravna: Pahič S., 1974, 43 ss, T. 5: 1. po Teržan B., 1986, 23, naj bi se železni Predmeti v Podravju pojavili že v zgodnjem Ha B. 85 Bianco Peroni V., 1974, 59 s. O tem že Muller-Karpe H., 1959, 124, 204. Jockenhovel A-> 1971, 207. 66 Patek E., 1982, Abb. 17: 9 s polkrožno skodelico v nasprotju s plitvimi skodelami ^ob. 20: 12-14. Tudi Beil. 4 s kronološkim razvojem posameznih tipov. O prehodu v žele- lo dobo še Patek E., 1980, 153 ss. Dobiat C., 1980, npr. T. 26: 9, T. 28: 8, T. 33-3, T. 36:3-4. 8 Izjema sta podobna lonca z grobišča * luj-Zgornja Hajdina, grob 3 (neobjavljeno, Joanneum, Graz, inv. št. 10798), grob 7 (Joan- neum, Graz, inv. št. 10826) in grob 45 (Joan- neum, Graz, inv. št. 10893), ki pa imajo vsi akazan kratek, rahlo izvihan vrat, tisti iz groba 3 pa okras v obliki rebra pod njim. Puš I., 1982. Npr. T. 1: 1 (grob 260), 177 * časovno opredelitvijo. Puš I., 1971, npr. T. 22,.3igrob 195), podobne še T. 43: 1 (grob £J). Časovna opredelitev Gabrovec S., 1973, 1 s kombinacijsko tabelo. 4 NPr- pri Medovič P., 1981, 13 ss, T. 1: 1, 'ii CU Medovič P., 1981 a, 63 ss, T. 43: 3. 62 uflat'nky, grob 21 (Podborsky V., 1970, T. »), grob 37 (ibidem, T. 47: 23), Čelehovice, «\oo 3 (ibidem, T. 41: 3), Určice, grob 216 V Wem. T. 49: 3), grob 220 (ibidem, T. 56: 13). 72 Puszta Kozeprepas: Nagy L., 1939, 41, 54, tab. 4: 1. Val: Petres E.F., 1960, 20, Taf. 15' 5 73 Hadersdorf: Scheibenreiter F., 1954, T. 32: 8 (grob 84), T. 38: 2 (grob 92). Podobna še T. 31: 1 (grob 75). Izbor najdb pri fiihovsky J., 1979, T. 84: B (grob 75), T. 84: H (grob 92), z datacijo groba v mlajšo fazo Podoli. Časovna opredelitev groba 92 v Ha B2: Miiller-Karpe H., 1959, 126. Slatinky: Podborsky V., 1970, T. 62: 4 (grob 8), T. 62: 6, 11 (grob 21), vse manjše. 74 Ruše: Muller-Karpe H., 1959, 124 ss. Po- brežje: Pahič S., 1972, 15, T. 2: 11 (grob 7), T. 20: 1, 2 (grob 98), verjetno tudi T. 11: 3 (grob 49). Budja M., 1982, 60, jih označuje za mlajše od Ha B 2 po H. Miiller-Karpeju, na podlagi primerjave žare z oblikami ljubljanskega gro- bišča: S tarč, 1954, T. 54: 1. Puš I., 1971, T. 26: 8, T. 27: 1. Nasprotno pa Teržan B., 1986, 48, v skladu z Ruoffom U., 1974, A 6 ss, prepriča- no predstavlja harfaste fibule kot značilne za Miiller-Karpejevi stopnji Ha B1-B2. 75 Budja M., 1982, 59 ss s seznamom fibul tega tipa ter karto razprostranjenosti. Proble- matična je njegova uvrstitev fibule z najdi- šča Dolne Krškany (Dušek M., 1961, 63 ss, obr. 4: 8-10) k tipu Ruše. Teržan B., 1986, 302, op. 118, dvomi tudi glede fibule iz ljubljanske- ga groba 39. Odlomek naj bi namreč bil svitek majhne očalaste fibule, na katerega je »prilep- ljen fragment bronaste žice, ki lahko pripada ali fragmentu velike očalarke ali zapestnici«. 78 Betzler P., 1974, 85 glede fibule tipa Ruše na grobišču Hadersdorf. K temu že omenjeno nasprotje pri Ruoff U., 1974, A 6 ss, A 7, Abb. A 2. 77 Miiller-Karpe H., 1959, 117, Abb. 11. Pahič S., 1972, 75 s kronološko razčlenitvijo grobišča. 78 Tako, npr., v Tolminu: Svoljšak D., 1973, 409, T. 3: 27 (grob 441). Tudi Svoljšak D., 1974, Y 170: 1. Grob je na podlagi polmeseča- ste fibule postavljen v stopnjo Sveta Lucija I a. 78 Ruše: Wurmbrand G., 1879, 34 ss. Mari- bor-Pobrežje: Pahič S., 1972, 12. Ruše II: Pahič S., 1957, 41. 80 Ptuj-Rabelčja vas: Strmčnik-Gulič M., 1985, 377 ss. Ptuj-Zgornja Hajdina: Pahič S., 1974, 41. 81 Dobova: Starč F., 1975, T. 23: 7 (grob 164) in T. 46: 6; 47: 2 (grob 315). Ljubljana: Puš I., 1971, 83 ss, priloga s preglednico. Novo mesto: Knez T., 1966, 66 ss. 82 Kombinacijski tabeli sta bili izdelani s pomočjo programa ARHEOSORT na računal- niku BBC Master 128 T. Program je napisan v jeziku BASIC (Microsoft Basic) in je brez večjih prilagajanj primeren za vse vrste raču- nalnikov. Z njim je mogoče v kratkem času preveriti večje število kombinacijskih tabel in na ta način izbrati najboljše zaporedje. Njegov potek: VPIS / VČITANJE podatkov - (DO- POLNJEVANJE podatkov) - (TISKANJE po- datkov) - (SHRANJEVANJE podatkov) SPREMEMBA VRSTNEGA REDA grobov oziroma tipov - TISKANJE podatkov - (SHRANJEVANJE podatkov). 83 O otroških grobovih starejše kulture žar- nih grobišč na območju Vzhodnih Alp in ju- govzhodne Nemčije: Eibner C., 1966, 258 ss. 84 Pahič S., 1972, 32, T. 7: 9-11. 85 Pahič S., 1972, 22, T. 1: 2-6 (grob 3), 23 s, T. 2: 1-16 (grob 7). 86 Ruše: Miiller-Karpe H., 1959, 116 ss, 118, Abb. 12. Ljubljana: Gabrovec S., 1973, 338 ss. 87 Najočitnejša razlika med plastema 3 in 4 se kaže v prenehanju pojavljanja posod, ki so imele notranji rob ustja profiliran. O tem Pahič S., 1981, 84 ss. Tudi Oman D., 1981, 150. 88 Za raziskovanja v letu 1953 Pahič S., 1981, 71 ss. Tudi Oman D., 1981, 144 ss. Poročilo o izkopavanjih leta 1954 Pahič S., 1985. 89 Pahič S., 1981, 119. Pahič S., 1985, 15, 17 s časovno razpredelnico poselitve Brinjeve gore. DAS URNENFELDERZEITLICHE GRABERFELD VON BRINJEVA GORA1 Zusammenfassung Der wichtigste Fundort der Gegend am sudostlichen Pohorje ist zweifellos Brinjeva gora, wo sich Besiedlungsspuren aus unterschiedlichen Zeitraumen abzeichnen, von der Bronzezeit bis zum Ausgang der Antike (Abb. I).2 Der Fundort wurde im Jahr 1953 entdeckt und im folgenden Jahr begann die elfjahrige systematische Erforschung unter der Leitung von S. Pahič. Wahrend der Ausgrabung der Siedlung wurden am Sudosthang der Brinjeva gora oberhalb des Dorfes Gračič 75 Graber freigelegt, anlaClich der topographischen Sondierung im Jahr 1985 wurden aber noch zwei weitere Bestattungen entdeckt (Abb. 2). Die Nekropole liegt auf einem allmahlich ins Dravinjatal abfallenden Hang. Im Nordwest- teil, der seinen hochsten Punkt darstellt, ist er scharf vom anderen Teil des Abhanges getrennt, wogegen er an der Siid- und Ostseite allmahlich bis zum Rande eines Vorsprungs abfallt, wonach er wieder steiler abwarts verlauft. Die Graber der Nekropole von Brinjeva gora bieten keine eigene selbstandige innere Chronologie die mit dem dreiteiligen Schema von Ha B, wie es H. Miiller-Karpe fur den Bereich der Sudostalpen aufgestellt hat, vereinbar ware.3 Dieser Beitrag verfolgt nicht die Absicht, die Berechtigung bzw. Unberechtigung der Ruše-Aufteilung zu erortern, diesem Problem wurde mehr Raum an anderer Stelle gewidmet.4 DaB das dreiteilige Schema Ha B in den Ostalpen nicht gerade festest verankert ist, wurde zwar schon ofters betont, am Material der Nekropole in Ruše selbst jedoch bisher noch nicht uberpruft. Bei der Bearbeitung des Urnenfeldes auf Pobrežje konnte S. Pahič die dortigen Graber nur in zwei Stufen aufteilen, wobei es sich um die altere und die jiingere Phase des Ha B-Zeitraumes handelt.5 Auch U. Ruoff hat aufgrund der Kombinationsmethode die Richtigkeit der dreiteiligen Aufteilung in Ruše bezweifelt.6 Zwar hegte er keine Zweifel betreffs der westlichsten Graber- gruppe der Nekropole sowie ihrer Einordnung in Ha B3, wohl jedoch tiber die Aufteilung in Ha B 1 und B2. Dabei deutete er die Stellung der Harfenfibel sogar in der filteren Phase an.' Gerade die Abgrenzung der alteren, reicher gestalteten Brillenfibeln von den jOngeren Harfen- fibeln ist indes auf Pobrežje gut ersichtlich. Diese Problematik hat flUchtig auch B. Teržan beruhrt, die groBtenteils unkritisch die Ansicht U. Ruoffs hinsichtlich der Verbindung von Ha B 1 und B2 im ersten Grfiberfeld von Ruše ilbernommen hat. Die Ruše-Gruppe im allgemeinen bestimmt sie jedoch schon als I. und II. Stufe bzw. als Vorstufe der Eisenzeit in der slowenischen Steiermark - Štajerska.8 Das Hauptproblem ist eben die Parallelisierung der dritten Ruše-Stufe mit den jiingeren Funden aus den benachbarten Fundorten. DaB die von H. Miiller-Karpe in Ha B 3 datierten Graber nicht selbstverstSndlich jiinger sind als die Graber der jOngeren Stufe von Pobrežje, zeigen einige wechselseitige Vergleiche beider Nekropolen." Die GrSber von Brinjeva gora konnten einstweilen nur in eine altere und eine jOngere Gruppe aufgeteilt und rahmenmaBig in die Zeit der jOngeren Urnenfelderkultur eingeordnet werden (Ha B). Der charakteristischste Vertreter der filteren Stufe ist Grab 30, das mit seinem mannigfa'" tigen Inventar eine Doppelbestattung verrat. Sein Alter bezeugt es mit dem Fragment eines zweischneidigen Rasiermessers, dessen Leben noch ganzlich in die Zeit vor Ha B gehort (Taf. 1: 2).10-11 Desgleichen gehort zu den alteren Gegenstanden im Grab die Nadel mit ein wenig verdicktem Hals sowie dem sog. »Teppichornament« zwischen den Querlinien (Taf. 1: l).'2 Ihrer Form nach gehort die Nadel der breiteren Familie der Kolbenkopfnadeln an, die J. ftihovsky im Ostalpenbereich in drei Gruppen aufgegliedert hat: Nadeln, deren Kopf einen breiteren hutformigen Aufsatz hat; Nadeln mit einfachem, walzenformigem oder konischem, kolbenfor- migem Kopf sowie Nadeln mit zigarrenformig verdicktem Kopf.13 Die Nadeln mit einfachem Kolbenkopf haben die groBte Verbreitung zur Zeit der Stufen Baierdorf und Velatice, vereinzelt konnen sie jedoch noch in die Zeit der jiingeren Urnenfelderkultur andauern. Eine derartige Nadel wurde auch auf Pobrežje gefunden, wo sie, vergesellschaftet mit einer Urne, sicher eines der dortigen altesten Graber bestimmt.14 Die Nadeln mit zigarrenformig verdicktem Kopf sind etwas jiinger - in Mahren und Bohmen treten sie in der Stufe Domamyslice auf.15 Die Nadel mit dem zigarrenformigen Kopf und dem sog. »Teppichornament« ist auch aus dem Fundort Pfefingen in Sudwestdeutschland nachgewiesen.16 Der dortige Hortfund wird in die Zeit Ha Bl gesetzt.'7 Unter den Analogien kann noch die Nadel aus der Siedlung in Gornja Dolina angefuhrt werden, die von Z. Marič unter die charakteristischen Gegenstande der Phase la von Donja Dolina eingeordnet wird (1200-1000).18 Das zweite charakteristische Merkmal der Nadel ist die Verzierung mittels abwechselnder Pseudo-Tordierung. Eine solche Verzierungsweise kennen die Kolbenkopfnadeln nicht, obwohl daran das abwechselnde sog. »Tannenzweigmuster« erinnert. Die Verzierung mittels abwechseln- der Tordierung ist in den Ostalpen kennzeichnend fur den Typ Graz, wie ihn J. ftihovsky bestimmt hat.1® In der Schweiz sind sie in der entwickelten Ha A zu finden, und in diese Zeit werden sie ebenfalls in Nordtirol gesetzt.20 Nach H. Muller-Karpes Feststellungen kommen sie in der Zeit der Stufe Peschiera in Italien nicht vor, gehoren aber dort in die Friihphase der kleinen Bogenfibeln, was dem 11. oder 10. Ih. v.u.Z. entsprechen wiirde.21 G. L. Carancini hat derartige Nadeln in den Typ Ala vereint und rahmenmafiig in das dortige »bronzo finale« bzw. in die »Protovillanova-Zeit« eingeordnet.22 Zu den alteren Formen ist zweifellos noch die Nadel mit groBem vasenformigem Kopf zu zahlen (Taf. 1: 3). Fur die Nadel von Brinjeva gora ist namentlich die Verzierung mit "orizontallinien charakteristisch. Im Ostalpenbereich gehoren die meisten in die Stufe Doma- myslice II und Klentnice II.23"24 H. Miiller-Karpe hat zwar solche Nadeln in seine Stufe Ha B2 jn Kelheim eingeordnet, doch ist eine solche Einordnung lediglich aufgrund der Horizontalstra- l,graphie ziemlich fragwiirdig.25 Trotz der Diskussionen, ob die Trennung der Nadeln mit groBem vasenformigem Kopf von jenen mit kleinem Kopf auch chronologisch sein kann, darf die allgemeine Entwicklung zu Nadeln mit kleinerem Kopf in der jiingeren Urnenfelderzeit n'cht iibersehen werden.26 Unter den norditalischen Vasenkopfnadeln gibt es fast keine mit groBer gestaltetem Kopf. Zahlreiche Funde weisen aber darauf hin, daB sie. dort in der ^eitspanne zwischen dem 9. und 8. Jh. v.u.Z. verbreitet waren.27 Die Nadel mit groBem bikonischem Kopf und verdicktem tordiertem Hals (Taf. 1: 4) ist in anderen Fundorten chronologisch nicht gerade fest verankert, doch erhartet eben das Grab auf Brinjeva gora ihre Datierung in Dobova in die dortige dritte Stufe. So hat sie J. Dular aufgrund hrer Vergesellschaftung mit der Tasse mit ubergreifendem Henkel eingeordnet, die den Leittyp Qieser Dobova-Stufe vorstellen soil.28 In Hinblick auf die Analogie aus Dobova hat K. •nski-Gasparini die derartige Nadel aus Velika Gorica in dieselbe Periode datiert.28 Die tahenischen Nadeln von ahnlichen Formen hat G. L. Carancini als Typ Marco bestimmt und NU.ur Leben in der Zeit »bronzo finale« hingewiesen.30 Die zwei derartigen Nadeln aus der j ekr»pole in Nesactium (Vizače) werden im Rahmen der jiingeren Phase der istrischen Stufe gVprgestellt, was nach den Verkniipfungen mit Dobova die beginnende Ha B darstellen soil.31 eide unterscheiden sich von den Nadeln von Brinjeva gora und jener von Dobova und Velika Eeh1Ca durch ihren glatten Hals. Eine vdllig gleiche Nadel wurde im Urnengrab 123 in Hallstatt h oorgen, das jedoch anhand des rhombischen Giirtelhakens in die betrfichtlich spatere Ha D elfigeordnet wird.52 (TafA"d(>rerseits verrSt die Brillenfibel mit dreifacher Achterschleife und reichen Anhangern Fib 1 : Grab 30 dennoch in die friihe Ha B gehort. Die schonste Vertreterin derartiger Brill ^lndet sieh im Grab 32 auf Pobrežje.33 Insgesamt kamen dort nicht weniger als 8 der rflbeln an c'en Tag' bei denen die Achterschleife mehrfach gewunden ist Zusammen mit alter >°c Kanzlich >m Posamenteriestil ausgefiihrten Fibel gehoren sie deutlich in die dortige fert« Hluf,, U Die benachbarten Fundorte haben erheblich weniger solchen Schmucks gelie- H. Muller-Karpe hat zwar solche Fibeln wegen der Analogien mit den Vierspiralfibeln aus Mittel- und Siiditalien in die jungste Stufe Ha B 3 gestellt, konnte dies jedoch nicht fester fundiert rechtfertigen.36 Auch P. Betzler wollte in solchen Fibeln aus den Fundorten im Dravagebiet eine Verwandtschaft mit den mitteleuropaischen Vierspiralfibeln sehen.37 Die Funde von Pobrežje und jetzt noch von Brinjeva gora bieten jedoch ein gegensatzliches Bild -, die mehrfach gewundenen Achterschleifen verraten eine bereits bei den Posamenteriefibeln bezeugte Tendenz nach Erreichung groBerer Wirkungen mittels Spiralen.38 Das nordlichste bisher nachgewiesene Beispiel stellt der Hortfund aus dem polnischen Witowice dar, der sicher als unmittelbarer Import aus dem pannonischen Bereich anzusehen ist.39-10 Derartige Fibeln, in der Regel ohne Anhanger, sind ebenfalls aus dem albanischen bzw. griechischen Bereich bekannt. Dort werden sie schon an den Beginn der Eisenzeit bzw. rahmenmaBig zwischen das 12. und 9. Jh. v.u.Z. eingeordnet und entsprechen formal ganzlich den lokalen Brillenfibeln mit einfacher Achterschleife.41 In die altere Stufe kann desgleichen Grab 35 eingereiht werden, worin auBer einer Brillenfibel mit Anhangern auch eine Amphore mit scharfem Knick (Taf. 1: 10) sowie zwei Bandringe gefunden wurden (Taf. 1: 9, ll).43 Die Amphore kennzeichnet ihre ziemlich scharf ausgepragte konische Form sowie der hohere leicht ausgezogene Hals, vor allem jedoch die schrage Kannelierung an der groBten Peripherie. Da es infolge der individuellen Ausfiihrung der Keramikerzeugnisse manchmal schwer ist, genauere Analogien zu finden, ware bei diesem GefaB nur auf einige GefaBe mit ahnlichen Merkmalen aus anderen Fundorten hinzuweisen. Auf Pobrežje wurde eine Amphore mit scharferen Formen, in die dortige erste Stufe gesetzt und die scharfere Ausgestaltung laBt sich ebenso mit den GefaBen von Dobova verbinden.44 Vielleicht konnte man bei der schragen Kannelierung an der groBten GefaBperipherie von typologischen Resten der Gruppe Baierdorf - Velatice sprechen, wo diese Ornamentierung sehr verbreitet war.45 DaB diese Kulturgruppe ihre Einwirkungen auch ziemlich weit siidwarts ausstrahlte, zeigen deutlich einige Funde aus dem kroatischen Zwischenstromland.48 Auch den Aufschwung der Siedlung auf der Brinjeva gora in der Zeit Ha A begleiten neue Formen, die sich aus dem Ostalpenbereich zu uns verbreiten.47 Ein interessantes Beispiel stellen zwei Bandohrringe dar, bei denen an einer Seite das Ende zu einem Haken verengt ist, wahrend an der anderen Seite ein Loch zum Zusammenstecken angebracht ist (Taf. 1: 9, 11). Derartige Bandringe sind in diesem Zeitabschnitt selten - auBer den ziemlich zahlreichen Exemplaren auf Brinjeva gora selbst sind sie aus den benachbarten Fundorten nur auf Pobrežje bekannt.48 In Dobova und in der Friihstufe von Ljubljana sind sie nicht belegt, interessant ist indessen, daB keine unter dem bekannten Fundbestand aus den Nekropolen in Ruše, Maribor und Hajdina erscheinen. Aus der Siedlung auf der Brinjeva gora ist nur ein Exemplar bekannt: es lag in den Fundamenten des Gebaudes E und stammt demnach aus der obersten Lage der Schicht Ha A. Seine Verzierung aus eingeritzten schragen Strichel- chen stimmt indes nicht mit der Dekoration der Ringe aus der Nekropole iiberein, die hauptsachlich mit einem Ornament aus getriebenen Punkten verziert oder ohne Verzierung sind.4' In Italien hat N. Aberg solche Ringe als einen der charakteristischen Typen der norditalischen Spatbronzezeit bezeichnet. Der Bandarmring, verziert mit zwei getriebenen Linien am Rand sowie einer punktierten Zickzacklinie dazwischen ist auch aus der Nekropole in Pianello bekannt.50 Trotz der erheblichen raumlichen Entfernung iiberrascht aber die gleiche Verzierung auf dem Bandring aus Grab 73 auf Pobrežje und auch auf Brinjeva gora wurden zwei ahnlich verzierte Ringe in den Grabern 5 und 33 geborgen.51 Eben mit dem letztgenannten Grab ist aber durch einen dickeren und schmaleren Bandring auch Grab 27 verbunden, gekennzeichnet durch eine einschleifige Bogenfibel mit tordiertem Biigel (Taf. 1: 5). Die Herkunft derartiger Fibeln steht in Zusammenhang mit dem italischen Raum, wo sie in den Nekropolen von Miillino della Badia, Bismantova und Fontanella im 11- und 10. Jh. v.u.Z. erscheinen." In Pianello folgen Bogenfibeln mit tordiertem Biigel dem Horizont der Violinbogenfibeln."54 Die norditalischen Fibeln werden in die Zeit »bronzo finale« eingeordnet." 58 Fibeln mit schlankem tordiertem Biigel und schmalem FuB kamen in Griechenland in den Grabern der submykanischen Periode an den Tag. Sie gehoren zu den ersten Fibeln mit aufgebogenem Biigel und wurden ins 11. Jh. datiert." In den filteren Zeitraum gehort auch das halbmondftirmige Rasiermesser aus Grab 12, dessen Riicken in der Mitte geknickt ist (Taf. 1: 8). Die allgemeine typologische Entwicklung dieser Rasiermessergattung hat bereits O. Montelius vorgelegt, der das Vorwfirtsriicken des Riickenknicks zum Griff festgestellt hat.58 H. Miiller-Karpe hat diese typologische Entwicklung an die dreifache Einteilung der Stufe Ha B geknupft.'" Das Rasiermesser von Brinjeva gora lfiBt sich mit jenen des Typs Oblekovice verbinden, wie ihn A. Jockenhtivel bestimmt hat- Zeitlich gehtiren die meisten Rasiermesser dieses Typs in den Ostalpen in die beginnende Ha B, was in den Nekropolen von Klentnice und Domamyslice am offensichtlichsten ist.61 Grab 11/1910 aus Velika Gorica hat K. Vinski-Gasparini aufgrund der Harfenfibel in Miiller-Karpes Stufe Ha B2 eingeordnet, wahrend das Rasiermesser aus diesem Grab mit seinem tordierten Dorngriff eher eine Variante im Rahmen des Typs Oblekovice darstellt.62 Ein Rasiermesser mit ahnlichem Dorngriff wurde auch in Grab 31 aus Ruše entdeckt, hat jedoch schon einen eisernen Griff.63 H. Miiller-Karpe hat dieses Grab in Ha B1 datiert, es konnte jedoch aufgrund der GefaBformen auch jtinger sein - insbesondere wegen der Urne, fiir die sich gewisse Ahnlichkei- ten in Grab 114 a der jiingeren Stufe von Pobrežje und sogar im Urnengrab 1 aus Lepa Ravna unterhalb von Poštela finden lassen.64 Die italienischen Rasiermesser aus den Nekropolen Fontanella und Bismantova gehoren in den Horizont der friihen Bogenfibeln und sind, wie V. Bianco Peroni feststellt, zweifellos mit den mitteleuropaischen gleichzeitig.65 Im Gegensatz zu der alteren Nekropolenstufe, in der die Keramik fast zu wenige Verbindun- gen bot, laBt sich ihre jungere Stufe auch anhand dieser bestimmen. In dieser Zeit erscheinen auf Brinjeva gora niedrige, breitere Schalen, die am Ausgang der Urnenfelderkultur die friiher so charakteristischen kleineren halbkugelformigen Tassen iiberwiegen. Vollig setzen sich dann derartige Formen in der Althallstattzeit durch. Wahrend die Schale aus Grab 10 (Taf. 2: 7) noch in ihrer hoheren Form auftritt, sind die zwei aus Grab 11 und 24 (Taf. 2: 5) schon ausgesprochen niedriger. Solche Schalen erscheinen am Ende der jiingeren Stufe von Pobrežje und ebenso treten sie auch in der Nekropole Burgstall bei Sopron an die Stelle der urnenfelderzeitlichen Tassen und werden zum fiihrenden Typ in der dortigen zweiten Stufe.66 Im slowenischen Gebiet kommen sie nicht so haufig vor; mehr finden sich danach in der hallstattzeitlichen Nekropole in Kleinklein.67 DaB die derartige niedrige Gestaltung auch auf die vorherigen halbkugelformigen kleinen Tassen iibertragen wurde, ist auch an jener aus Grab 31 zu ersehen (Taf. 2: 4). In den Grabern 10 (Taf. 3: 1) sowie 11 erscheint desgleichen ein eimerformiger Topftyp °hne ausgepragten Hals. Die Fundorte der Urnenfelderkultur im Dravabereich kennen solche GefaBe nicht.68"69 Man konnte auch behaupten, daB sie der Form nach eher zu den alltaglichen VorratsgefaBen der Siedlungen gehoren.10 Interessant ist gleichfalls das Vorkommen ahnlicher Topfe in den mahrischen Grabern, so z.B. in den Graberfeldern Slatinky, Čelehovice, Určice, die in der Regel dicht unterhalb der Miindung Henkel bzw. Griffe aufweisen." Eimerformige Topfe sind auch aus dem ungarischen Raum bekannt, so z.B. aus dem Fundort Puszta Kozčprepas (Grab 14), wie auch aus der Nekropole Val (Grab 15).12 Die Einordnung dieser Grabergruppe in die jungere Zeit wird auch durch den henkellosen GefaBtyp von bauchiger Form und unausgepragt gestaltetem Mundrand aus Grab 24 unter- inauert (Taf. 3: 3). Solche Formen tauchen gegen Ende der Urnenfelderkultur auf und sind im Ostalpenbereich eine allgemeine Erscheinung. Man kann sie z.B. in der Nekropole Hadersdorf aufspuren, wo die Graber mit diesem GefaBtyp von der Mitte der Stufe Ha B weiter noch in die Zeit der jiingeren Phase Podoli datiert werden, wie auch in der Nekropole Slatinky in Mahren, wo die Verzierung mit breiten schragen oder vertikalen Kanneluren sehr haufig auftritt." Desgleichen zahlt in die jungere Stufe der Nekropole Grab 31 mit der Harfenfibel (Taf. 2: ' sowie zwei Kriigen (Taf. 2: 1-2), einem Topfchen, einer kleineren seichten Tasse (Taf. 2: 4) sowie noch einigen Bronzebeigaben. Die Harfenfibeln hat H. Miiller-Karpe aufgrund der "orizontalstratigraphie in Ruše in die Zeit Ha B2 gesetzt, auf Pobrežje scheinen sie hingegen d Tt? j"n8er zu sein - sie wurden in die zweite Stufe der Nekropole eingeordnet.74 Weil sich le Typen Roggendorf sowie Hadersdorf und der Typ Ruše im Siidostalpenbereich gegenseitig usschlieBen, wird das Fragment von Brinjeva gora zweifellos zu dem letztgenannten zu zahlen j ' Dagegen bleibt ihre allgemeine Eingliederung in Miiller-Karpes Stufe Ha B2 fraglich. di ^stafPenraum setzen sich die Harfenfibeln des Typs Roggendorf und Hadersdorf noch in e Alteisenzeit fort. Demzufolge liefle sich auch das Leben des Typs Ruše in den Sudostalpen m. Ausgang der Stufe Ha B zuschreiben.76 (Taf Grab 31 ist interessant auch die Anwesenheit beider Kriige mit iibergreifendem Henkel Obw K wie sie in den Grabern der alteren Stufe auf Brinjeva gora nicht zu finden sind. Pob » 1 die Kriige in Ruše in den Grabern aller drei Stufen vorkommen sollen und auch auf Pnk in beiden Stufen entdeckt wurden, gehort jedoch ihre Bliitezeit zumindest auf t> in die Jungere Zeit." nur I dor jungeren Stufe erganzt ferner die Nadel mit kleinem bikonischem Kopf sowie bind t ht verdicktem tordiertem Hals aus Grab 52 (Taf. 3: 2). Ihre typologische Entwicklung die f° S'Ch an dio N"deln mit gniflerem Kopf und ausgepragt verdicktem tordiertem Hals, ur die aitere Stufe der Nekropole auf der Brinjeva gora charakteristisch sind. Solche Nadeln verraten nochmals die allgemeine Tendenz der jiingeren Urnenfelderkultur zu verklei- nerten, feiner gestalteten Formen.78 Die Formen der Grabgruben lieBen sich nur in einigen Fallen feststellen. Die meisten Graber lagen namlich auBerordentlich seicht unter der Erdoberflache, und waren in die einheitliche Schicht des braunen Waldlehms eingegraben. In den meisten Grabern war kein die Grenzen der Grabgrube bezeichnender Leichenbrand anwesend. So waren die Urnen einfach in die Erde gestellt, ebenso die frei liegenden Haufchen der Knochenreste. Insofern sich feststellen lieB, hatten die Grabgruben einfache runde bzw. ovale Formen mit mehr oder weniger steil abfallenden Wanden. Der Brauch, die Grabgruben mit Steinen zu belegen, war ziemlich verbreitet, doch waren diese Grabbelage nicht sehr sorgfaltig ausgefiihrt (z.B. Taf. 4: 3-4; 5: 12, 24; 6: 38). Vermutlich diirften eine Art Belag auch die Steine der felsigen Grundlage dargestellt haben, so bei den Grabern 2, 10, 30 (Taf. 4: 2; 5: 10; 6: 30). Mehrere Urnen bzw. Graber waren mit Steinen uberdeckt, z.B. Grab 2 (Taf. 4: 2), Grab 3 (Taf. 4: 3) sowie die Graber 25, 32, 36. Im Grab 10 war die Urne mit einer Schale uberdeckt (Taf. 5: 10), in Grab 6 mit einem Deckel. Der groBe Stein iiber Grab 24 (Taf. 5: 24) diente ohne Zweifel auch als Oberflachenkennzeichnung. Auch die ubrigen Graber mussen auBerlich sichtbar gewesen sein - keine der neuen Bestattungen hat die vorherige gestort. Im Rahmen der Brandbestattung zeichnen sich auf der Brinjeva gora zwei Gruppen ab: von den 71 Grabern (11 zerstort, einige mit Doppelbestattungen) enthalten 42 Graber (59%) Urnen, in den ubrigen 41 % lagen die Knochen hingegen frei im Erdreich, entweder in der Grabgrube zerstreut (25%) oder in geschlossenen Haufchen (16%). Bei den Urnengrabern befand sich nur in 2 Fallen in der Urne noch irgenwelche Keramik (3 %), in 14 Grabern waren nur Knochen (20 %) und in 26 Grabern lagen neben den Knochen noch Beigaben, Bronzegegen- stande oder Spinnwirtel (36 %). Im Unterschied zu den Grabern der Ruše-Gruppe waren auf Brinjeva gora in den Grabern keine groBen Urnen zu finden. Zwar laBt sich dies am leichtesten mit der Tatsache erklaren, daB das felsige Gelande die Vergrabung von groBformigen GefaBen nicht ermoglichte, anderer- seits kann das jedoch auch auf unterschiedliche Bestattungsbrauche hinweisen. So gab es z. B. in der ersten Ruše-Nekropole nicht weniger als 63 % von Grabern mit groBen Urnen, auf Pobrežje 46%, wogegen die zweite Ruše-Nekropole nur drei Bestattungen in etwas groBerer Urne kennt.79 Ebenso fehlen sie in Rabelčja vas in Ptuj und auch auf Zgornja Hajdina bei Ptuj waren groBe Urnen offensichtlich eher eine Ausnahme als die Regel.8" AuBerhalb der Dravare- gion entsprechen den Grofiformen lediglich zwei GefaBe in Dobova, dagegen sind sie kennzeich- nend fiir Ljubljana (ungefahr 90 %) und Novo mesto (ungefahr 80 %)."' In nahezu der Halfte der Falle wurden als Urnen Amphoren verwendet (19 Graber), etwas haufiger erscheinen noch bauchige GefaBe mit Rippen bzw. Griffen an der Peripherie (4 Graber). Die ubrigen GefaBformen, wie z.B. einhenkelige Amphoren, krugahnliche Topfe, Kriige, eimerformige Topfe kommen nur vereinzelt vor. Auf das Geschlecht der Verstorbenen lieB sich nur aufgrund der Grabbeigaben schlieBen, da die Knochenuntersuchungen noch nicht durchgefuhrt worden sind. Mit Hilfe der Kombina- tionsmethode zeigten sich klare Resultate, wie aus Beilage 1 ersichtlich ist.82 Es zeichnen sich zwei scharf getrennte Beigabengruppen ab: einerseits verkniipfen die erste Gruppe Spinnwirtel, Nahnadeln und Fibeln (Typen 1-3) und hinzu gesellen sich auBerdem Armringe (Typen 4-6) sowie unterschiedliche kleinere Ringe (Typen 7-9). Eine geschlossene Sondergruppe stellen Bandringe mit Ose und Haken dar (Typ 14). Auch die Halsringe (Typ 17) die nicht immer als charakteristische Frauengegenstande vorgestellt werden konnen, sind hier mit Fibeln, Spinn- wirteln und Armringen vergesellschaftet. Andererseits wurden Nadeln (Typ 22) groBtenteils ohne andere Bronzebeigaben gefunden, in vereinzelten Fallen vergesellschaftet mit Rasiermessern (Typ 21) bzw. einem Schleifstein (Typ 23). In zwei Grabern beruhren sich beide Beigabengruppen: Grab 30 war leider bereits gestort, es handelt sich jedoch hier um cine Doppel- bzw. sogar dreifache Bestattung: neben einer Fibel traf man auf drei Nadeln und Fragmente zweier Rasiermesser. Bei Grab 73 ist aus dem Klingenfragment nicht ersichtlich, ob es um ein Rasiermesser oder ein Messer geht, so daB die Frage der Geschlechtszugehorigkeit des Grabes offen bleibt. Die Frage der KindergrSber bleibt ungelost - sicher sind sie sowohl unter den Grfibern mit Frauenbeigaben als jenen mit Mannerbeigaben, wie auch jenen mit lediglich Keramikinventar bzw. jenen ohne jegliche Beigaben zu suchen. Ausgcpr>e Miniaturformen von Geffifien, die auf Kindergraber weisen wurden, waren nicht zu entdecken.83 Der Vergleich der Metallbeigaben mit den Grabern auf Pobrežje ist ziemlich klar - auch dort sind die Graber mit Nadeln (Typ 22) deutlich von jenen mit anderen Schmuckgattungen getrennt - beide Gruppen beriihren sich lediglich bei Grab 29, wo auBer einer Nadel noch ein tordierter Armring gefunden wurde.84 Messer kamen nur in Grabern mit Frauenmerkmalen (Grab 3: Fibel, Grab 7: Spinnwirtel, Fibel) zutage,85 so daB der Schleifstein (Grab 23) auch in ein Frauengrab gelegt worden sein kann. Auf Pobrežje sind Halsringe (Typ 17) nur mit Frauenschmuck vergesellschaftet, in 4 Fallen waren sie die einzige Grabbeigabe. Noch mehr als auf Brinjeva gora ist hier das Problem der Mannergraber interessant - anhand der Metallbeigaben lassen sich 53 Graber mit charakteristischen Frauenbeigaben und nur 13 mit charakteristischen Mannerbeigaben aufzahlen. Bis die Analysen der Knochenreste durchgefuhrt sind, ware es sicher moglich, mit eingehenderen Vergleichungen der Grabkeramik zumindest teilweise zur Erhellung dieser Frage beizutragen. Als Doppelgraber werden auf Brinjeva gora jene Graber bezeichnet, die gemischte Manner- und Frauenbeigaben enthalten (wie z.B. Grab 30) sowie jene, die Knochenreste in zwei Gruppen fuhren. Dabei handelt es sich nicht um die Trennung der in der Urne versammelten Knochen von den im Leichenbrand unter der Urne zerstreuten, sondern um deutlich voneinander getrennte Knochenreste - so in den Grabern 15 (Taf. 5: 15), 38 (Taf. 6: 38), 39 (Taf. 6: 39), 54 (Taf. 7: 54) und 57. Die Horizontalstratigraphie der Nekropole von Brinjeva gora sagt auf den ersten Blick nicht viel aus. Hier lassen sich keine Spuren einer Verbreitung von Ost nach West wahrnehmen, die in groben Umrissen in Ruše zu erkennen sein soli, wo sich die jungsten Graber vorwiegend im Westteil der Nekropole befinden, wie auch in Ljubljana, wo sich die Bestattungsgruppen von Ost nach West verbreitet haben sollen.86 Die Ausbreitung der Nekropole hat hier das Gelande selbst diktiert (Abb. 3): anfangs fanden die Bestattungen auf dem Gipfel des kleinen Hugels statt (Grab 30), worauf die Nekropole liber den Hang hinunter verbreitet wurde. Es laBt sich jedoch nicht sagen, ob diese Verbreitung in streng chronologischer Reihenfolge gedeutet werden kann. In der jiingeren Nekropolenstufe finden sich indessen abermals Graber sowohl auf dem Hugelgipfel als auch uber den Abhang verstreut. Desgleichen sind Frauen- und Mannergraber (Abb. 4) in der ganzen Nekropole verstreut - die einzige Gruppe stellen das Mannergrab 36 sowie die Frauengraber 1, 2, 3, 5, 32, 34 und 35 auf der Sudostseite des Hugels dar. Zeitlich laBt sich keines davon einwandfrei in die jiingere Mufe der Nekropole einordnen. Alle gehoren auBerdem zu Urnengrabern (Abb. 5), im Gegensatz kleineren Gruppe an ihrer Ostseite, die verstreute Knochenreste in der Grabgrube eharakterisieren. In zeitlicher Hinsicht ist die Stellung der Nekropole auf der Brinjeva gora klar. Ihre altere gruppe ist deutlich in der Friihphase von Ha B verankert - dabei sind keine absoluten z.eitgrenzen aufzustellen. Einige Gegenstande in dieser Gruppe weisen zwar auf die Verkniip- "ng mit dem Zeitabschnitt Ha A hin, sind jedoch zu sparlich, daB man sie in eine einheitliche a.'teste Gruppe ausscheiden konnte. Zusammenhange mit Ha A bei den Grabfunden spiegeln lc" auch in den Siedlungsfunden wieder: Schicht 2, die eine reiche Besiedlung kundet, endet ^ar bei den Wohnstatten A und B mit einem Brand, dariiber hat sich jedoch eine bis 60 cm achtige Schicht aus ziemlich einheitlichem erdvermischtem Lehm angesammelt. Indessen : ®r^aten die Funde in der Schicht 3, wie auch in den Schichten 4 und 5 keinen scharfen Bruch A JTornienschatz der GeffiBe.87 Demnach handelt es sich beim Brand nicht um ein gewaltsames uthoren des Lebens in der Siedlung; ein Brand war bei den Holzbauten und offenen erdstellen sicher keine besondere Seltenheit.88 Die zweite Gruppe unterscheidet sich deutlich von der ersten, ihre Stellung in der spaten a B zeigen aber vor allem die Vergleiche mit anderen Fundorten. Die Beruhrungspunkte ischen beiden Gruppen sind schlecht ersichtlich. In der Bestattungsweise setzen sich sowohl ! nengraber als auch urnenlose fort. DaB sich mehrere Graber der alteren Gruppe zuschreiben muK°n' Weist mtiglicherweise auf eine groBere Siedlerzahl in diesem Zeitabschnitt hin, doch durvflne solche Folgerung nicht unbedingt richtig sein. In der Siedlung verlauft das Leben in - die Sanze Ha B flieBend und ununterbrochen, weshalb eine so klar umrissenen Trennung tvn T6' Stufen in der Nekropole zweifellos ziemlich lebensfern scheint, wenn sie auch aus rein •/poiogischer Sicht gut ersichtlich ist. nam',!i(t|1'Ch sich die Nekropole mit Stufe 2 b der Siedlung von Brinjeva gora verbinden, Spur mit ihron Schichten 3-5 (Forschungen im J. 1953). In der Siedlung konnten keine errniu\ e'ner so starken Besiedlung wahrend der Alteisenzeit wie in der Urnenfelderzeit lib..ri l werden, es besteht jedoch kein Zweifel, daB sie die meisten Flachlandsiedlungen e- Sie verfldete erst im 6. Jh. v.u.Z.8" In der Nekropole wurden zwar keine Eisengegenstande oder charakteristischen Metallfor- men der neuen Zeit entdeckt (wie z.B. in Ruše), dennoch weisen Verbindungen mit anderen Fundorten auch auf diesen spaten Zeitabschnitt hin. Wenn sich aus der geringeren Zahl der Graber der zweiten Stufe schlieBen laBt, daB das Leben der Siedlung schon seinen Zenit uberschritten hatte, ist in dieser Zeit gewiB auch die Handelskraft der Siedlung erlahmt. Die Bewohner konnten zwar am verkehrsreichen Weg zwischen der pannonischen Welt und dem italischen Raum noch manche Entwicklungsmerkmale einfangen, waren aber nicht mehr imstande, aktiv den modischen Veranderungen der neuen Zeit zu folgen. So spiegelt sich in den Grabbeigaben das neu entstehende Kulturbild des Sudostalpenraumes nur in geringerem AusmaB wider. Auch auf Brinjeva gora sind Grabhiigelbestattungen ganz am Beginn der Eisenzeit nicht zu erwarten - starke Traditionen der Spatphase der Urnenfelderkultur verraten in der Dravaregion namentlich die Flachgraber auf Lepa ravna unterhalb von Poštela, in breiterem Rahmen aber auch Ljubljana, Bled und die Brandbestattungen von Dolenjska. AuBer der Moglichkeit, daB die jungsten Graber an den nicht freigelegten Nekropolenrandern liegen, ist auch die Moglichkeit zu beriicksichtigen, daB sich die Bewohner von Brinjeva gora eine neue Bestattungsstatte suchten, wie sie dies zweifellos ungefahr am Ubergang von Ha A zu Ha B getan haben. Da die Boschungen der Brinjeva gora glucklicherweise groBtenteils bewaldet sind, kann es zum Aufdecken neuer Grabfunde nicht wegen der landwirtschaflichen Arbeiten kommen und sie warten also auf weitere systematische Ausgrabungen. Ir'TAf K "l J 1 6 7'^rinieva gora, žarno grobišče. Značilni predmeti starejše stopnje grobišča. 1-4, Taf ~ 8r0b 30; 5'12 = P"015 27;8 = P"013 12; 9-11 = P"013 35' Lončenina 1: 3>bron 1:2- Gi4blrf*ij^eva gora' Urnengraberfeld. Charakteristische Gegenstande der alteren Stufe des nelde8' 1-4, 6-7 - Grab 30; 5, 12 - Grab 27; 8 = Grab 12; 9-11 = Grab Bronze 1:2. ' 35. Keramik 1:3, G bi§ia' T. 2: Brinjeva gora, žarno grobišče. Značilni predmeti mlajše stopnje gro' 1_4 = grob 31; 5 = grob 24; 6-7 = grob 10. Lončenina 1 :3, bron 1 :2. Taf. 2: Brinjevu gora, Urnengraberfeld. Charaktcristische Gegenst&nde der jUngeren Stu|1'tl( Graberfeldes. l-4 = Grab 31; 5 = Grab 24; 6-7 = Grab 10. Keramik 1 :3, Bronze 1 s •7/? ^ v// \V\vo T. 3- r nnjeva gora, žarno grobišče. Značilni predmeti mlajše stopnje grobišča. T 1 = grob 10; 2 = grob 52; 3 = grob 24. Lončenina 1: 3, bron 1:2. pr^eva Urni-ngrflberfeld. Charakteristische Gegenstande der jiingeren Stufe des ^raberfeldes. 1 - Grab 10; 2 - Grab 52; 3 - Grab 24. Keramik 1 : 3, Bronze 1: 2. ''J[iJi[LI[Q.liJlilQllQ.LiJi i rtnrfn i if i n fi :if, 111' 111 f 11 ' rfTTTi^ni'ii [QLlti i C? TTTFR