Št. 3.             Ljubljana, dnč i. marca 1901.           IX. tečaj.
Ne, lažnik pa res nočem biti!
3. Laž je protinaravna.
§až je protinaravna, se pravi, da vsak človek bi moral resnico govoriti že zato, ker je človek. Kakor vsak ptiček v naravi poje svojo prirojeno pesmico: škrjancek visoko v zraku žvrgoli, kukavica se na veji guglje in kuka, ščinkovec ščinka v zelenem bukovju itd.; tako bi mora! vsak človek po svoji naravi govoriti Ie res-nico. Njegova duša je ustvarjena po bpžji podobi, Bog pa je večna resnica, torej bi tnorala duša tako vladati človeški jezik, da bi vselej govoril le resnico.
Pa kakor nekatere ptiče ptičar preuči, da se na-učijo tudi tujih   glasov in  pesmic,   tako se dajo tudi mnogi Ijudje preučiti, da proti svoji naravi govorč — laž! .            Prvi, ki je človeka učil takih protinaravnih glasov,
je bil sam satan \z pekla. Ko je Eva začula prvo laž, se je zavzela. To je bilo zanjo kaj nenavadnega; ušesa so jo zabolela in brž je satanu zavrnila lažnjivo go-vorico. A žal, da Eva ni vztrajala pri svoji trditvi, da je v prvi vojskt, ko sta se udarili resnica in laž, pre-
3
r       —
magala — laž! In od takrat ima satan toliko zaupanje na to svojo sabljico — grdo laž, da je celo ljudi na-učil, da mu pomagajo širiti kraljestvo laži Zato pravi sam Jezus o njem, da je oče laži, in vsi lažniki in vse lažnivke — to še izrečno pristavi, so satanovi otroci!
In s tem je še posebej dokazano, da je laž proti-naravna, zakaj po svojem ustvarjenju je človek — otrok Božji, ne pa satanov! Tak bi moral tudi vselej ostati, ne pa se preleviti v najgršo spako, v tako ostudno potvoro!
Da je laž protinaravna, nam kažejo nedolžni otroci. Dokler so otroci še neizprijeni, popolnoma nedolžni, govore le vedno golo resnico, in že marsi-katerega lažnika so pripravili taki preprosti otroci v veliko zadrego, ko so v svoji prirojeni preprostosti od-krili resnico, razkrinkali laž . . . Ko bi pa laž res ne bila protinaravna, zakaj pa takemu nedolžnemu otroku rdečica tako zelo oblije vse obličje, ko izpregovarja prve laži, zakaj je tako zel6 zbegan?
Posebno pa to resnico, da je laž protinaravna, spoznamo še iz tega, ker se je laž studila že boljšim paganom, ki so se po natornih postavah, po svoji vesti, trudili za pošteno življenje.
Da se je res laž zelo studila boljšim paganom, to nam izpričujejo njihovi modrijani. Plutarh piše: ,,Laž je pregreha sužnjikov in vsi Ijudje naj bi jo so-- vražili!" — Isti Plutarh pripoveduje o starih Perzijanih, da dve reči zamcavajo kot najostudnejši; prva je: lagati se, druga pa: doigove delati; to poslednjepa zlasti zato, ker človek, ki je zadolžen, misli, da se mora lagati. Zato lahko rečemo, da sta se Perzijanom dve reči zdeli nagnusni: prvič laž, in drugič zopet laž.
Aristotel, zelo čislan modrijan \z starih časov, pa pravi: ,,Ljudij, kateri niso odkriti in preprosti, marveč pripravljeni za laž in goljufijo, se je treba bolj ogibati kakor gadov."
Z grškega otoka Kiosa je prišel nek starček v mesto Laced&non, da bi tam govoril. Ni pa hotel, da bi ga imeli poslušalci za starca; zato si je dal pobarvati svoje bele lasd. Ta zvijača se je pa opazila, in komaj
35
je dokončal svoj govor, kar se vzdigne odkritosrčen mož, Arhidamnos po imenu, in reče: ,,Kako moremo verjeti temu možu ? Kaj pa natn more povedati dobrega, če ne nosi laži le v srcu, marveč celo na glavi!"
Tako gnusna se je torej zdela laž že paganom, — kako gnusna se mora zdeti šele nam katoliškim kristijanom! Ako je hotel Jezus zaznamovati kakega človeka kot posebno slabega, je rekel, da je tak kakor pagan ali očiten grešnik. Glej, ti bi bil pa še slabši nego pagan, ko bi se pridružil — grdim lažnikom!