Naročnina mesečno ^^^^^ ^^^^ ^ ^^^^^^^^^ ^ ^^^ Ček. račun: Ljub- ^^L ^ ^m ^^ ^ g ^M ^^^ ^ 10.349 za loietno ^^^^^^ ^^m ^mm ^^m ^^m m ^^r—^m m^^^^m ^^m inozemstvo <40Din ^^M M M Uredništvo je v ^^^^^^^ ^^m^T Uprava: Kopi tar- Kopitarjevi ul.6/111 ^^^^^^ ^^^^^^^^^ ^^^^^^ ^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^ jeva 6, telefon 2992 KT.^Si.^toS™ Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Novi bloki v Nemčiji Meščanski liberalizem se skuša rešili — Cenlrum neomajen — Moč idejnih pohrelov narašča Kaj storiti? Zadnjič smo na tem mestu obravnavali krizo rudnikov in rudarjev v dravski banovini. Danes se hočemo vprašati: Kaj bi se naj v omiljenje te krize storilo? Predvsem bi morali imeti pripravljena za slučaj takih kriz znatna denarna sredstva. Samo za prehrano 100 rudarjev in njih svojcev je treba dati na mesec skoro milijon dinarjev! Nimamo pa na razpolago skoro nič. Četudi ne spada pobijanje brezposelnosti prvenstveno v delokrog Delavskih zbornic, — saj imamo za to borze dela — ima naša zbornica za brezposelne rudarje v svojem proračunu znesek 100.000 Din. Seveda je to le kapljica v morju. Zakon o pobiranju prispevkov za slučaj brezposelnosti velja v prvotnem besedilu tudi za rudarje. A ta zakon se v rudnikih že leta sem ne izvaja, ker ministrstvo za šume in rude ni izdalo izvršilnih naredb. Vsaj to bi se dalo za bodoče popraviti. Zakonska baza je tu, treba je zakon le izvesti in prikrojiti posebnim, rudarskim razmeram. Brez dvoma pa je, da pravilnik za podpiranje brezposelnih ni ravno prikladen za omiljevanje takih in podobnih kriz. V rudnikih je treba zbrati za tako krize velike vsote in jih uporabljati tedaj, ko nastane potreba za to. Vendar bi bilo tudi teh 360.000 Din, ki bi se zbrali po veljavnih predpisih v naših revirjih za pobijanje brezposelnosti, nekaj več kot nič. Mora pa se poudariti, da bi bilo treba zbirati za te slučaje izdatnejše vsote. V novem rudarskem zakonu je bilo to v prvotnem predlogu za ta slučaj dobro preskrbljeno. V njem je bila določba, ki jo vsebuje tudi romunski rudarski zakon, po kateri naj bi bila vsa podjetja dolžna, da plačujejo za podpiranje brezposelnih 5% svojega čistega dobička. Če upoštevamo, da so v naših rudnikih čisti dobički zelo veliki in da radi racionalizacije stalno rastejo, — leta 1923. so znašale delavske plače 49.5%, leta 1924. 40%, leta 1925. 41%, leta 1926 34%, leta 1927. 31%, leta 1928. 32%, — potem bi vkljub navidezno visokim obermenitvam podjetij to ne bila previsoka obremenitev. Kot minimalno predlagano, da se odredi takoj, da se pobira od delavstva zakoniti prispevek za borzo dela, da se pa določi, da prispevek, ki ga ima dajati za borzo dela podjetje, ne bo enak prispevku delavstva (180.000 Din), ampak da bo gotov mnogokratnik tega zneska. Če imajo rudarske oblasti interes na tem, da ee vrši zavarovanje rudarjev za rudarske delavce posebej, bi se moglo poveriti to zavarovanje mesto borzi dela, bratovskim skladnicam ali pa kaki drugi rudarski ustanovi. Večji prisilni prispevek, kakor ta, ki ga pobirajo borze dela, je rudarjem težko nalagati. Ze sedaj se odbija rudarjem okrog 10% zaslužka, to je okrog 90—100 Din na mesec kot prispevek za bolniško, starostno zavarovanje, prispevek za Delavsko zbornico in II. rudarsko skupino. Ta odbitek pa se utegne še povečati, ako bo to sanacija bratovske zbornice v bodoče zahtevala. Poleg tega bi morale priti v državni budžet fn v samoupravne budžete gotove vsote za omiljevanje takih in sličnih kriz, ki zadevajo prebivalstvo enako, če ne hujše, kot recimo poplave, toča in druge nezgode. Vse to bi imelo za posledico, da bi se take krize za bodoče lažje premagale. Za sedaj rudarji na kako izdatnejšo denarno pomoč ne morejo računati, ker za to ni predvidenih sredstev. Lakota bo silila brezposelne rudarje za delom kamorkoli. Nam bi bilo najljubše, ako bi mogli dobiti naši brezposelni rudarji delo v drugih rudnikih naše države. Ker so državne dobave samo prenesene, je gotovo, da odgovarja depresiji v rudnikih dravske banovine dobra konjunktura v nekaterih drugih rudnikih. Tako preseljevanje bi mogel organizirati Centralni odbor za posredovanje dela, če bi bili rudarji z njimi v zvezi, ker bi lahko imel preko krajevnih organov pregled čez vsa delovna mesta, taka z dobro in taka s slabo konjunkturo. Danes se vrši to preseljevanje popolnoma neorganizirano. Zastopniki naših rudarskih organizacij so pregledali pred kratkim nekaj rudnikov v Srbiji, kjer je baje konjunktura dobra. Prinesli so pa seboj tako neugodna poročila o tamošnjih stanovanjskih, socialnih in higijenskih razmerah, da ni mogoče priporočati izseljevanja v ondotne rudnike. K rudniku iu tovarni spadajo tudi zdrava delavska stanovanja. Naš delavec pač ne bo spal s tovarišem v eni zamazani postelji. Zato se naravno naš izseljeniški tok ne bo usmerjal na jug države, kakor bi to bilo v socialnem interesu želeti, ampak drugam. Prav zalo pa moramo merodajne faktorje opozoriti na to, da je nujno potrebno, da se rudniki v naši državi dvignejo na primerno socialno in higijeneko stopnjo, Miinchen, 30. julija, pp. Skozi kaos, v katerega se je Nemčija pogreznila po razpustu par-« lamenta, se začenjajo počasi obrisovati jasnejše oblike. V svojih dosedanjih dep-šah sem poročal o obsežnem gibanju za novo koncentracijo strank. Konzervativci so že formirani, sedaj ji je sledila tako zvana državna stranka. Sledile bodo še druge kombinacije. Državna stranka se sestavlja iz demokratov (liberalcev) in nekaj poslancev ljudske stranke. Potegnila je za seboj tudi nekaj mladine V inozemskih listih se ta pojav netočno komentira. Tako smo z začudenjem čitali v nekaterih čeških listih, da je ustanovitev Državne stranke zasluga demokratov. To ni res, in vsak kdor biva v Nemčiji, se bo čudil taki nevednosti. Klic po koncentriranju je izšel iz vrst ljudske stranke in oprijeli so se ga z vso vnemo demokrati zato, da rešijo pogibeli še svoje zadnje može. Od sprejetja waimarske ustave pa do danes je liberalna stranka v Nemčiji padala. Takrat je imela za seboj 5 milijonov volilcev in 75 poslancev, v zadnjem parlamentu jih je pa imela samo še 25. Po razpustu se je v njenih vrstah pojavila panika ko pri nacionalističnih Hugenbergovcih in bati se je bilo, da demokratska stranka popolnoma ne podleže v volitvah meseca septembra, Demokratska stranka, ki je vestno sodelovala pri vsaki vladi, da se reši pogina, boleha na ostarelosti; akoravno se je rada imenovala napredna, ni vsebovala mla- Carigrad, 30. jul. as. Napetost med Perzijo iu Turčijo se je poostrila, ker je Perzija s posebno noto protestirala proti kršitvi meje po turških četah, ki zasledujejo kurdske vstaše na perzijsko ozemlje, in zahtevala odškodnino. Turčija je upala, da se bo konflikt mirno poravnal in je zato oficielno deinantirala vest, da bi bile turške čete prekoračile mejo. Pri tem je naglašala, da sta oba naroda med seboj zvezami po nerazdružljivem plemenskem bratstvu in prijateljstvu. Perzijska protestna nota je zato povzročila v Angori veliko nevoljo. Tur- šangaj, 30. jul. p. Mesto čang Ša, presto-lica province Honan, je 20. julija padlo v roke rdečih in mu grozi nevarnost popolnega uničenja. Iz mesta, ki ima pol milijona prebivalcev, je zelo težko dobiti vesti. Izvedelo sc je, da so vsi tujci, med njimi tudi Japonci, zapustili mesto na britanskih in ameriških oklop-njačah, razven 4 ali 5 misijonarjev, ki so se branili zapustiti mesto. Po najnovejših vesteh so uporniki zažgali in razdejali v Čang šn vse vladne palače in imovino inozemcev, izvzemši poštno palačo in bolnico Yale. Medtem ko mesto še gori, tolpe vsepovsod plenijo. Uporniki so upepelili tudi pisarniške prostore družb Standard Oil in Texns Oil. Guvernerjevega brata in druge višje uradnike so obglavili. Komunisti zasledujejo vladne čete, ki beže proti Kandidati za predsedstvo bancoske republike Paril, 30. jul. as. Leon Blum izjavlja v »Po-pulairu« o kandidaturi za prihodnje voiitvi; predsednika republike meseca junija 1931, da je Poin-care predlagal, naj se pri prihodnjih volitvah pošlje v Elizej Briand kot mož Loearna in Evropske zveze, Tardieu pa da je proti Rriandu predlaga! kot zaupnika desnice lorenskega senatorja Lebruna, dega idejnega poleta kot ga poznajo desničarske stranke ali centrum ali levica, in je bila v soci-jalnem stoletju brez socijalnega programa. Klic ljudske stranke je prišel v pravem momentu. Tako se bo demokratska stranka rešila v čolnu Državne stranke, v kateri naj bi se v stalnem stiku z mladino zopet okrepila in osvežila. V novo državno stranko ljudska stranka najbrže ne bo vstopila, dasi je indirektno novo stranko omogočila. Ljudska stranka je mnenja, da jc bil korak demokratov zahrbten in da ne odgovarja želji po obsežnem sodelovanju vseh narodnih plasti za veličino domovine. V Monakovem se smatra ta poskus, da se reši meščanski liberalizem končnega propada, kot jalov, najsi demokratje na-denejo še bolj državno firmo in še bolj patrijoti-čen naslov. Jaz sem takoj po prvih novicah o novi stranki šel med centrumske pristaše, da bi mogel po-izvedeti, kako se od te strani položaj presoja. Centrum je ostal nedotaknjen. Centrum ni treba šele danes klicati po združitvi vseh stanov, zato ker se, odkar ostoja, v njem zbirajo vse plasti nemškega naroda. Razvoj, ki se pojavlja v nemškem notranje političnem življenju, se torej centruma ne tiče in nanj ne more vplivati. To je zasluga njegovega delovanja za vseobči blagor, zasluga pa še posebej krščanskih idej, ki jih uveljav- ška vlada je sklenila, da protest odkloni z ostro noto in prevali odgovornost za dogodke na meji na Perzijo. Fakt pa je, da so Turki res hote iu namenoma prekoračili mejo in liaračili po perzijskem ozemlju. Na perzijski meji je zbranih 50.000 mož turške vojske s 100 aeroplani. Res je tudi, da se kljub nečloveški krutosti turških čet ni posrečilo kurdske vstaje zadušiti in da se le-ta širi. Zato jc sf>or s Perzijo Kemal-paši tem bolj neljub. Turški listi dolže neko velesilo, da neti kurdski upor. zapadu. 10.000 prebivalcev je na begu. V rokah rdečih krutežev je italijanski misijonar, frančiškan p. Baino in šc trije drugi, kojili imena niso znana. Rdeče čete vršijo nečuvena grozodejstva. London, 30. jul. as. Po uradnih angleških ve-sleh so kitajski komunisti, ko so zasedli Čangšo, zažgali vsa uradna poslopja in vsa posestva inozemcev. Vse mesto je eno samo ognjeno morje. Rdeče čete so razpisale nagrade na glave vladnih uradnikov in inozemcev. Brat kitajskega guvernerja in uradniki mestne uprave, ki so jih zajeli komunisti, so bili usmrčeni. Angleške, japonske in ameriške topničarke so sprejele na svoj krov begunce in se peljejo po reki navzdol. Več kot 100.000 kitajskih prebivalcev mesta je zapustilo svoje imetje in zbežalo. predsednika senatove vojne komisije. Lebrun i'o;i na stališču, da locarnska politika in predčasna izpraznitev Porenja ni bila nenevarna za Francijo in da se Francija mora sedaj zanašati samo še na moč svoje vojske. Selma Lagerlol odlikovana Stockholm, 30. jul. as. Selma Lagerlrif, ki je kot prva ženska dobila Noblovn nagrado, je bila imenovana za častnika častne legije, lja v javnem življenju. Tako stoji danes centrom neomajan na volivnem torišču in nobeni poskusi od strani nekaterih krogov, ki bi radi postavili proti katoliškemu centrumu protestantovskega (pojav, katerega so nekateri inozemski listi beležili z nepotrebnim zadovoljstvom), ne bodo na moč centruma imeli nikakega vpliva, zato ker se ne naslanja samo na število svojih volivcev, ampak predvsem na notranjo moč svojih idej. Iz Essena v Porurju, kjer je dne 27. julija Stegerwald, minister za delo, imel prvi programa-tični volivni govor, posnemam, in se mi zdi zadosti važno, da o tem poročam, da bo centrom v volivni borbi osobito naglašal svoj socialni program. Urejeno državno gospodarstvo je predpogoj za zadovoljno delavstvo, kakor je solidaristično pojmovanje države predpogoj za njeno ureditev. Stegerwald ima v Porurju neštevilno prijateljev. Centrum ima tam svoje stebre. Od tam bo začel s svojo ofenzivo, ki ima namen ustvarili v Nemčiji močan krščansko-socijalni blok, ki se bo postavil na stališče, da mora v državi uveljaviti kr-ščansko etiko v vseh panogah javnega življenja. Volivni boj postaja vedno bolj zanimiv, ker se ideje vsak dan bolj kristalizirajo in ker moč idejnih pokretov narašča, med tem ko demagogija izginja kot privlačna sila za ljudstvo, ki hoče pošteno živeti in biti pošteno vladano. Atlantišhi polet R 100 London, 30. jul. ff. V torek, 29. t. m. se je dvignil angleški zrakoplov >R 100« iz Cardingtona v smeri proti Kanadi, kamor je namenjen. To je drugi britanski zrakoplov, ki plove preko Atlantika. Prvi je bil >R 34*, ki je napravil pot v Ameriko in nazaj 1. 1919 pod poveljstvom majorja Sootta, ki se nahaja zdaj tudi na zrakoplovu »R lOOt. Ta zrakoplov je veliko boljšo opremljen nego »Grof Zeppelinc, ki za angleškim zaostaja. >R 100< je dosegel pri poskusih hitrost 140 km na uro, dočim jih je >Grof Zeppelin« dosegel 130. >R lOOc je dolg 704 čevljev, to je 211 m. Predstavlja torej v resnici največjega zračnega velikana, kar jih je dozdaj plulo po zraku. Ima šest mogočnih motorjev >Rolls Royce«, ki razvijajo vsak po 650 HP, torej 3900 HP skupaj. Pot, ki jo bo preplul iz Gardingto-na do Montreala, znaša nekaj Čez 5000 km. Posadka sestoji iz 6 častnikov in 32 mož. Živeža ima ladja 1000 kg za pet dni. Kuha se na elektriko. Vsak častnik ima prtljage za 15 kg, vsak matroz pa za 7 kg. Vodja je major Booth, s katerim se pelje tud: konstruktor zrakoplova sir Burney. London, 30. jul. AA. Zrakoplov >R 100« nadaljuje svoj polet v Kanado z dobrim uspehom. Davi ob 7.40 jo letalsko ministrstvo prejelo jx>tom parnika »Caledonia«, s katerim je »R 100« v brezžični zvezi, sledečo brzojavko: vlmamo ugodno potovanje. Vreme je zelo jasno z lahkimi severnimi vetrovi. Vse gre dobro.« O polnoči je bil zrakoplov oddaljen 450 milj od irske obale. »R 100« je tedaj sporočil, da se oblači in da je veter lahno popustil. Začetkom je zrakoplov vozil južneje kot je prvotno nameraval. V Kanadi so civilne in zvezne oblaki vse pripravile za sprejem zrakoplova, ki bo pristal na stolpu za pristajanje 12 milj izven mesta. Kakor računajo, bo prisostvovalo prihodu zrakoplova na.i 100.000 ljudi. Računajo, da >R 100- dospe v Mont real v petek. London, 30. julija. AA. Poslednje radio-brzojavke z angleškega zrakoplovu »R I00< poročajo, da leti zrakoplov z brzino 100 km brez vsakega defekta v smeri proti Montrealu. London, "KI. jul. as. Zrakoplov >R 100« se je opolnoči nahajal 450 milj zapadno od Irske. Veter sc jc polegel in jc sedaj vreme ugodnejše kukor pri startu. London, 30. jul. as. Zrakoplov »R 100;: je na svojem poletu v Kanado do sedaj dobro napredoval. Ob 13 angleškega časa je javil pozicijo 5-1 stopinj 40 minut severne širine in 39 stopinj 20 minut zapadne dolžine. Zrakoplov javlja, da leti z brzino 70 km. Dočim zrakoplov pričakuje, da bo vreme na nadaljnjem polu ugodnejše, je verjetno, da se bodo ob izlivu reke Sv. Lovrenca pojavili nasprotni vetrovi. Komunisti na Finskem Stockholm, 30. jul. as. Kljub vladni prepovedi izhaja v llelsiugforsu komunističen dnevnik na 6 straneh, ki se v velikih množinah raz-pečava po ulicah, ne da bi policija inogla najti izdajatelja ali tiskarno. List napoveduje veliko komunistično revijo I. avgusta. Bombe odločajo moderno vojsko London, 30. jul. ff. Poročajo, da je afganski kralj Nadir kan vstaše, pristaše bivšega uzurpatorja Baka in Saquao, odločilno porazil. Bitka se je vršila pri Murat begu, 50 milj daleč od Kabula. Bitko so odlučili aeroplani, ki so kupljeni na Angleškem. Bombe so ubile veliko vstašev, 3000 so jih pa ujeli in odvedli v Kabul, kjer jih bo veliko obešenih. Aeroplanske bombe so tudi popolnoma uničile štiri vstaške vasi. Pomembna manifestacija jugoslo-vansko-romunskega zavezništva Bukarešta, 30. jul. AA. Jugoslovenska delegacija z g. Kumanudijem na čelu, sestavljena iz gg. ministrov dr. Frangeša, šibenika in Deme-troviča je v spremstvu našega poslanika g. čolaka Antiča, jugoslovanskega vojnega odposlanca polkov, nika Klobučarja in tajnika poslaništva Protiča položila danes ob 9 in pol velik venec na grob romunskega Neznanega junaka. Na traku venca je bil v zlatih črkah napis: »Romunskemu narodnemu junaku Jugoslovanska vlada«. Ob 10 je delegacijo sprejel predsednik romunske vlade Maniu, ki je delegatom voščil dobrodošlico. V svojem pozdravnem govoru je g. Maniu poudaril dejstvo, da je Romunija v Transilvaniji še za dobe avstro-ogrske monarhije v tesnem prijateljstvu sodelovala s srbskimi, češkimi in slovaškimi strankami, in da je današnja Mala antanla lakorekoč nadaljevanje in učvrščenje lega tesnega sodelovanja med Iremi državami. Ministrski predsednik Maniu je dalje izjavil, da je z velikim zanimanjem podrobno proučil me- morandum dr. Marinkoviča in da je uverjen, da na lemelju lega memoranda zanesljivo moči doseči sporazum v vseh vprašanjih, ki jih navaja memorandum. Na koncu je g. Maniu želel jugoslovanski delegaciji prijetno bivanje v zavezniški in prijateljski Romuniji. V imenu jugoslovanske delegacije je predsedniku Maniuju odgovoril minister Frangeš, ki se mu je zahvalil za lepe in optimistične besede, ter izrazil v imenu jugoslovanske delegacije vero v to, da bo konferenca rodila dobre plodove. Ob 11 in pol je jugoslovansko delegacijo sprejel kralj Karol II. Jugoslovanski delegaciji na čast je minister za trgovino Madgearu priredil danes ob 13 obed v restavraciji Cini; na kosilu sta bila razen delegacije tudi ministrski predsednik Maniu in Vajda Vojvoda. Popoldne ob 14.55 je jugoslovanska delegacija odpotovala v Sinajo, kamor prispe ob 18.05. Svečana olvoritev konference je določena za 19. uro. Po sodbi g. Madgeara bo konferenca v Sinaji končala svoje delo v petek zvečer. Hud spor med Turčijo in Perzijo Grozovitosti komunistov v Kitaju Ob baltiškem morju se pripravljajo Alarmantna izjava angleškega zunanjega ministra — Rusija kupuje orožje — Poljska potrjuje, da gre preko njenega teritorija veliko municije v Estonijo Varšava, 30. julija, rr. Izjava angleškega zunanjega ministra Hendersona v poslanski zbornici, ki jo je povzročila interpelacija Kirkwooda, češ, da sovjeti v resnici uvažajo municijo in da je treba položaj med sovjeti in baltiškimi državami smatrati kot resen, je tukaj zbudila splošno senzacijo. Sicer so tu vajeni enakih vesti, ki krožijo zelo pogosto med prebivalstvom, toda ugotovitev nevarnosti od strani britanske vlade mora vznemiriti največjega optimista. Vzporedno s to novico je vznemirila poljsko glavno mesto še druga, ki je prišla iz Estonske. Veliki transporti municije so namreč prispeli v to državo, in sicer preko nemške vzhodne Prusije in Poljske. Javnost je za to izvedela in vlada je bila primorana pojasniti zadevo v toliko, da je konstatirala, da municije ne kupuje Poljska, ampak da jo je naročila estonska vlada. Po mestu vlada veliko razburjenje in novinarji kar oblegajo državni tiskovni urad za novicami. Zanimivo je tudi dejstvo, da so prispeli v Varšavo tudi mnogoštevilni inozemski novinarji, ki jih neki tukajšnji Anglež imenuje »vul-tures« (jastrebe), češ, da se vedno tam zbirajo, kjer je vohati mrhovino. Sicer se zavedamo, da nevarnost ni iminentna, ampak ozračje je postalo takšno v teh zadnjih dneh, da pričakujemo pomembnih dogodkov, O odhodu maršala Pilsudske-ga se sedaj širijo najbolj fantastične govorice, češ, da je začasno predal vodstvo vojnega ministrstva svojemu pomofiniku, sam pa šel tajno impicirat sovjetsko-poljsko mejo, kjer da je koncentriranih več armadnih zborov. Novice, ki se stekajo iz vseh baltiških držav, nervoznost le še povečujejo. Tako se sliši, da na Finskem odpor proti komunistom postaja vedno silnejši in to kljub večkratnim ostrim protestom sovjetskega poslanika v Helsingforsu. V Estoniji je gospodarski položaj postal naravnost kritičen. Estonska nima denarja in nima trga za svoje pridelke. Od sovjetske strani pa ji preti vedna nevarnost. Z veseljem je lansko leto sklenila z Rusijo trgovinsko pogodbo, ki pa ni prinesla nikakega dobička. Letos se je hotela približati Poljski, prišlo je do sestanka med predsednikom Igna-cyjem in predsednikom Moscickim v Revalu. Sestanka se je udeležil tukaj zelo znani in agilni ravnatelj vzhodnega oddelka poljskega zunanjega ministrstva Holovkov. To naj pomeni, da bodo trgovinska pogajanja med obema državama tudi politično pobarvana in da se je takrat baje govorilo tudi o skupnem nastopu proti sovjetom. V Litvi je notranje političen položaj dobil svojo izrazito karakteristiko s tem, da so starega sovražnika Poljske Voldemarasa vendar enkrat zaprli in s tem podali možnost poljsko-litovskega zbližanja. Sicer je letošnje slavlje naciionalnega junaka Vitautasa zavzelo tako nacionalističen značaj, da se je bilo bati poostrer.ia odnošajev med Poljsko in Litvo. Temu pa hvala Bogu • ni bilo tako. Mogoče je litovsko vlado streznilo pretirano zanimanje sovjetskih krogov v Moskvi za vprašanje Memelna. Sovjetski poslanik je dobil nalog, da v Kovnu povpraša, kakšni so nameni vlade z Memelnom. Tako so se naenkrat zbrali na baltiškem obrežju temni oblaki, ki napovedujejo nevihto. Po vseh teh državah obstoje krogi, ki k vojski huj-skajo. Morda bi tudi sovjeti sami ne odklonili kakšnega vojaškega eksperimenta. Vendar pa prevladuje mnenje, da do krvavega spopada ne bo prišlo in da bo sedanja težka situacija rodila spoznanje, da nobena baltiška država, med katere spada tudi Poljska, kljub temu, da Poljaki tega ne slišijo radi, ne sme stati sama proti sovjetom. Nevarnost od vzhoda bo te države potisnila iz negotovosti in neodločnosti v jasno definirano linijo zunanje politike. Baltik se mora strniti v enoto in iskati potem zveze proti jugu, kjer vladajo enake težave in enake skrbi. Napačno pa bi bilo misliti, da se pripravlja ofenzivna fronta proti sovjetom. Ampak resnično je po vsem, kar se je do sedaj na severu zgodilo, da se pod pritiskom razmer sestavlja obrambna linija proti komunistom, za kar je dal inicijativo pokret protestantovskega kmetskega pokreta finskega ljudstva, kateremu se bo pridružil poljski narod in za njim mogoče še drugi. Rezultati plinsko-napadalnih manevrov Pariz, 30. jul. as. Včerajšnji veliki manever v Lyonu za obrambo proti plinskemu napadu je pokazal zanimive rezultate. Pokazalo se je, da se spričo sedanjega stanja vojaške tehnike velika mesta ne morejo uspešno braniti proti napadom iz zraka. Pri tem manevru je bil napadalec 35. letalski polk iz Grenobla. Sicer se je obrambi posrečilo, da je pravočasno ugotovila prihod sovražnih letalcev in mesto alarmirala. Bilo pa je nemogoče, zabranPi vsem sovražnim letalcem prihod nad mesto. KI., j največjemu ognju obrambnih topov in energičnim protinapadom lyonske zračne obrambe, se je sovražnim letalcem zopet in zopet posrečilo priti nad mesto. Pri tem pa je postajala zračna obramba vedno slabejša, iz čim večje višine je sovražnik napadal. Izkazalo se je, da je zračna obramba zadostna le do višine 1500 m. Potem pa je učinkovitost 'obrambe hitro padala in je postala pri višini 2500 metrov popolnoma brez moči. Pri nočnih napadih je bila možnost obrambe še veliko manjša. Kanadska vlada demisijonirala Pariz, 30. julija. AA. »Havas« poroča iz Ottawe, da je zaradi poraza liberalcev v korist konservativcev pri poslednjih glavnih volitvah vlada Mackenzija Kinga predala ostavko. Poincare se boji Nemčije Pariz, 30. jul. as. Poincare izraža v svojem tedenskem uvodniku v »Excelstoru« svoj strah radi obnašanja Hindenburga, nemške vlade in vsega i nemškega naroda. Opozarja na to, naj ves svet | točno zasleduje razvoj stvari v Nemčiji, od česar je največ odvisen mir na svetu. Obenem izjavlja Poincarč, da je grožnja centruma, da bi izstopil iz vladne koalicije v Prusiji, že predrevolucionarna revolucija, ki hoče olajšati pohlepe desnoradikalne diktature. Ta korak provocira preskužnjo moči med desnico in levico, ki bi lahko postala katastrofalna. Begunstvo iz Italije narašča Pariz, 30. jul. as. V zadnjem času prehaja redilo več Italijanov čez inejo v Švico. Včeraj popoldne je zopet več Italijanov prekoračilo mejo na ledeniku Goulac, južno od masiva Mont iilanca. Ko so bili ravno na najbolj nevarnem mestu, jih je opazila italijanska obmejna straža in jih zasledovala. Italijani so na vso moč bežali proti bližnji francoski meji, pri čemer si jc eden izmed njih zlomil nogo. Tovariši so ga še pravočasno rešili in spravili čez mejo. Tekom meseca junija je zbežalo v Švico nad 300 italijanskih beguncev, in sicer čez Matterhornov ledenik. Pri tem se je neka ženska ponesrečila. Njen mož ji je skušal pomagati. pa se je pri tem zgubil in ga niso mogli več najti. Anglija dela z Rusijo dobre kupčije Ijoslanca Roada. ki je obtoževal Sovje-te, da v zameno za svoje proizvode, ki jih izvažajo v inozemstvo, kupujejo in uvažajo vojni materijal, neteč v vzhodnem delu Evrope vojno nevarnost. Dalton je na to odgovoril, da vsakdo, ki sc liavi z vprašanjem zunanje politike, res vidi vojno nevarnost vzhodnem delu Evrope, ki utegne povzročiti velik nemir in ogrožati bodočnost Velike Britanije in drugih držav. Prav zato je brjtska vlada, ki je podpisala pakt Društva narodov, Kellogov pakt, haaško fakultetno klavzulo in londonski pomorski sporazum, sklenila, da se nadalje del« na vsem onem, kar bi moglo zajameiti trajen mir. * . i • •• Agrarna kriza v Franciji Slaba letina bo prisilila vlado, da zniža carino na uvoz žita Pariš, 30. julija, rs. Vsa javnost je razburjena nad draginjo, ki se oznanja na krušne pridelke. Francoz je znan po svoji veliki ljubezni do kruha. Noben drugi živežni pridelek ga tako živo ne inte-resira kakor ravno kruh, nobenih drugih cen on tako ne zasleduje ko cene kruhu. Sedaj je cena temu važnemu produktu poskočila za 25% in izgleda, da je to le začetek velikega navijanja cen, ki pohaja od vednega napredovanja cen na žitni borzi. In kakor vsakokrat, tako tudi sedaj disku-tira o tem vprašanju vsak, po tramvajih, po podzemeljskih železnicah, na terasah kavarn, v med-aktih v kinu, v privatnih večernih sprejemih, vse govori o kruhu. Parlamentarci seveda ob teh prilikah interpelirajo ali pa groze z interpelacijami. Vlada je napravila nekaj ukrepov, naslovila na kmete po deželi kopo najlepših nasvetov, naj v interesu domovine ne prodajajo žita predrago, ve-rižnikom pa najljubeznivejše prošnje, naj se zado- Volivna reforma na Madiarskem Budimpešto, 30. jul. p. Kakor se jc izvedelo iz zanesljivega vira, grof Bethlen s svojimi intimnimi prijatelji pripravlja nov voliv-ui ztikon. s katerim bi znižal število narodnih poslancev na 200. Tajnost glasovanja bi se v sedežih vseh župnnij razširila, toda tudi nadalje bi ostale volilne liste, ki bi jih moralo podpisati najmanj 500 volivcev. S tem bi se seveda tajnost zopet izigrala. Proti MacDonaldu London, 30. jul. as. »Daily Telcgraph« do-znava iz socialističnih krogov, dn se širi pokret, nadomestiti MncDonalda v vodstvu delavske stranke, češ da sta on in finančni minister Snovvden odgovoren zn neuspeh pri pobijanju brezposelnosti. Kot njegov nuslednik se imenuje Henderson. Tudi >Exluinge Tele-grnphc poroča, da bo ta stvar prišla itn zborovanju • stranke mcsecu oktobru na razpravo. Huda nesreča v romunskem rudniku Bukarešt, 30. jul. as. Iz Petroceanuja se poroča, da so je tam preteklo noč pripetila huda rudniška nesreča. Ko so delavci zažgali vžigalno vrvico za dinamitni naboj, je vrvica veliko hitreje pregorela, kakor so delavci pri-! čakovnli, in je eksplozija nastala prekmalu ter - ubil« 1 delavca, 5 ua težko ranila. Evharistični kongres Zagreb, 30. juL p. Osrednji odbor za evharistični kongres prosi vse posamezne župnike, da čimpreje natančno sporoče dan prihoda in vrnejo vprašalne pole, ki so jih prejeli. Dubrovačka plo-vidba je izdala naredbo o kupovanju kart. Ob odhodu se kupi cela karta z duplikatom, ki velja za povratek. Tudi »Jadranska plovitba« je dovolila 50% popust. Po kongresu se bodo organizirali izleti na morju. Pri tej priliki se bodo lahko udeleženci poslužili teh popustov. Kongres gospodarskih zbornic Belgrad, 30. julija. AA. Prirediteljski odbor za VIII. redni letni kongres gospodarskih zbornic in organizacij kraljevine Jugoslavije je obvestil danes vse gospodarske organizacije v državi, da bo kongres, ki je bil določen za 6. julij, preložen na 13. In 14. septembra t. 1. Belgrad, 30. jul. z. Na iniciativo šefa zavoda za pospeševanje zunanje trgovine bo 1. avgusta konferenca gospodarskih organizacij, na katerih se bo obravnavalo vprašanje napredka našega izvoza sadja. Tej konferenci bodo prisostvovali zastopniki te industrije. Sklepi, ki se bodo na tej konferenci napravili, se bodo predložili trgovinskemu ministru v odobritev. Kobilice v Bosni Banja Luka, 30. jul. p. V nekaterih občinah so se ponovno pojavile kobilice, ki so napravile veliko škodo. O prihodu kobilic je bil obveščen fitopatološki zavod in banska uprava v Sarajevu, ki bosta ukrenila potrebno. Naša rudniška produkcija Belgrad, 30. jul. z. Po uradnih podatkih minl> strstva za šume in rude je bila rudniška in topilni-ška produkcija v marcu 1930 za 5% večja, nego v marcu 1929. Največja je bila produkcija rujavega premoga. 297.000 ton, črnega premoga 30.000 ton, železne rude 37.000 ton, topilniških proizvodov, »o je surovega železa in bakra, 5000 ton. V rudarsJri in topilniški stroki je bilo v marcu 1930 37.000 delavcev, 800 uradnikov, inženerjev in nadzornikov. Srednjeevropski eksportni institut Belgrad, 30. jul. z. Na merodajnem mestu se proučuje sedaj vprašanje ustanovitve srednjeevropskega eksportnega instituta. V njem bi bile poleg Jugoslavije Poljska, Romunska in Madjarska. voljujejo z malimi dobički. Borzam za žito misli predpisati višino, katera se ne sme prekoračiti, peke pa prisiliti, da ne bodo prodajali kruha nad gotovo predpisano ceno. Časopisje počenja ostro kritizirati te ukrepe. »Journal des Debats« pravi, da so velika šimera, češ, kako naj država z dekreti regulira zakone narave. »Ami du Peuple« pa pravi, da imajo sicer vladarji vse v rokah, samo vetra ne. Časopisje začenja torej zahtevati, da naj se pusti pri miru kmet, ki bi rad svoje blago v denar spravil, če ga le more, in naj vlada rajši ukrene edino, kar je v tem slučaju koristno, da odpravi carinske tarife na uvoz žita, da bo tujina mogla priti s svojimi velikimi zalogami žita, ki bo sicer šlo v nič, ter da da konzumentom cenega kruha. Položaj je zaenkrat tako napet, da se pričakujejo manifestacije proti prekupčevalcem, ki kruh podražujejo, Vesli iz vsega sveta Bim, 30. jul. A A. Poročajo iz Civita Vecchia, da so na Mareonijevi jahti »Electra«, ki je vsidrana na Debelem morju, izvedli zanimiv radiofonski po-sku«. Dva ameriška novinarja sla javila v Ne\vyork brezžično izčrpno poročilo nedavnega potresa v Južni Italiji. Poročilo je trajalo 15 minut. Culi so ga dobro v vsej severni Ameriki. Sofija, 30. julija. AA. Poročajo iz Burgasa, da so tamkajšnji pristaniški delavci v stavki in da se vrše poizvedovanja ali ni ta stavka političnega značaja. Madrid, 30. julija. AA. »Heraldo« objavlja listo sedanjih parlamentarnih strank v državi. Iz te liste se vidi, da imajo desničarji 15, levičarji pa 21 strank, Atene, 80. jul. A A. Danes je bilo v grškem ministrstvu zunanjih zadev predano dopisniku Agencije Avale Bogdanu Radiši odlikovunje križa oficirskega reda Sv. lzveličarja. Bukarešt, 30. jul. as. Kakor poročata :>Cu-ventul« in »Luptac iz zanesljivega vira, sc bo ministrski predsednik Maniu prve dtii meseca avgusta odpeljal v inozemstvo. Nu teni potovanju ga bo spremljal državni podtajnik l.ugo-ceanu. Pariz, 80. Jul. AA. Predsednik republike Dou-mergue je na predlog francoskega ministra zunnnjin zadev odlikoval z redom viteza legije časti g- Boe-danoviča, dopisnika centralnega presblroja v Bruslju, Bel grajske vesti Belgrad, 30. jul. z. Vse banske uprave so n*» bavite za svoje kmetijske oddelke filmske aparate in filme za propagando kmetijstva. Aparati se bodo razdelili referentom, ki bodo imeli predavanja s pomočjo filmov. Belgrad, 30. jul. z. Zastopniki svilarske industrije bodo v začetku avgusta prišli v našo državo. Proizvajalci svile v naši državi se pripravljajo na svečan sprejem. Program sprejema in bivanje zastopnikov v naši državi bo izdelal poseben odbor, v katerem bodo poleg zastopnikov našega svilarstva tudi zastopniki ostalih gospodarskih organizacij iz Belgrada, Zagreba, Novega Sada, Ljubljane in Sarajeva. Vlada bo določila svoje delegate. Belgrad, 30. jul. z. Oddelek za nakup in fer-mentacijo tobaka je izdal naredbo vsem skladiščem, da se dela za prvo in drugo štetje tobačnih stebel opravijo do 15. avgusta. Belgrad, 30. jul. AA. Minister prometa je dovolil 50% popust vozne cene posetnikom in razstavljanem na sejmih v Osijeku, ki bo od 30. avg. do 9. sept., v Zagrebu (od 13. do 22. sept.) in » Ljubljani (od SI. avg. do 15. sept. t. L). Društvo Zoo ostane Ljubljana, 31. julija. Nocoj se je vršil v restavraciji »Slon« izredni občni zbor društva »Zoo«, ki je imel precej kratek program: razpust vsega društva. Dosedanji zaslužni predsednik dr. Alfred Šerko je občni zbor otvoril s precej ogorčeno — in priznati moramo — tudi zelo opravičeno kritiko občinskega svetu in sploh javnosti, ki iz malenkostnih in tudi osebnostnih nagibov spodkopava obstoj društva. — Krepko, in morda še premalo krepko, je predsednik dr. Šerko karakteriziral vse intrige, ki se pojavljajo zadnje čase proti obstoju društva »Zoo«. Občnemu zboru so prisostvovali sicer sami čla. ni, vendar pa je bilo med temi mnogo javnih osebnosti, ki so se resno zavzeli za nemoten obstoj društva. Tako so bili prisotni gg. podžupan prof. Jarc, obč. sv. ing. Ditrich in Likozar, mag. nadsvetnik Jančiflaj, predsednik Prosvetne zveze dr. Mohorič, duh. sv. Ignacij Zaplotnik, direktor Kemec, direktor velesejma dr. Dular in drugi. Podžupan prof. Jarc je v razsodnem govoru opravičil ravnanje in govore izjem med občinskimi svetniki in zagotovil, iz osebne izkušnje, da mestna občina ni nenaklonjena : Zou«. Prav tako ostali trije zastopniki mestne občine, ki so pa zahtevali konkretne premise s strani društva »Zoa« do mestne občine. Čeprav je vztrajal predsednik Zoa« dr. Šerko na brezkompromisnem stališču, naj se društvo razpusti spričo nerazumevanja občinskega sveta, vendar je na občnem zboru prevladala zmerna linija, ki sta jo |x>leg podžupana prof. Jarca še zastopala dr. Mohorič in direklor Remec. Zadnji je predlagal konkretno resolucijo, ki naj Jo društvo »Zoor pošlje mestemu magistratu in ki naj končno razčisti vse zadeve med obema činiteljema. Odklonjen je bit predlog dr. Serka naj se društvo razpusti. S soglasno voljo vseh udeležencev je bil ob viharnem navdušenju sprejet predlog, naj društvo »Zoo« še obstoja in naj ga vodi dosedanji predsednik. Prav tako ie bila sprejeta resolucija, ki jo je predlagal direktor Remec. Čeprav Je predsednik dr. Šerko očitno kazal željo, da bi Iz protesta proti nerazumevanju ciljev -Zoa- s strani neke gotove »javnosti« rad odstopil, vendar mu na tem občnem zboru ni bilo iz statnta-llčnlh oz!rov to mogoče. To bo naša Javnost sprejela z zadovoljstvom na znanje. Izredni občni zbor »Zoa« pa Je bil zgolj mora-llčna obsodba vseh intrig, ki, so se zaduje čase proli temu društvu pojavljale.