] 20
ARHIVI XI] 1989
Slovenski arhivi nn Mndžnrskcm
Stavica TovSak
Rezultat tradicionalnih strokovnih stikov med Pokrajinskim arhivom Maribor in arhivom županije Zala jc bili dne 7. in S. septembra 1 >8" realizirana recipročna strokuvna ekskurzija, s posvetovanjem o računalnikih v arhivih na Madžarskem.
Arhivski dclavci iz Madžarske so opravili v maju 198° podoben obisk s posvetovanjem pri nas Tokrat so bili madžarski gostje dclavci iz Arhiva SR Slovenije Ljubljana, Zgodovinskega arhivi Ljubljana. Zgodovinskega ariiiva Ptuj, Aihiva CK ZKS Ljubljana in KuUur-nega centra a Murske Sobote (40 uucleženccv). Organizacijsko-teh nič ne priprave jc prevzele skupaj s Pokrajinskim arhivom Maribor Arhivsko drultvo Slovenije.
Dr. Endre Gyimesi, ravnatelj županije Zala in njegovi sodeiavci so nam predstavili pokrajino,, ki v gcogral-skerr. smislu obsega JV del Madžarske. V sklopu programa smo spoznali vrsto kulturnih znamenitosti iz bogate zakladnice madžarske zgodovine Ogledali smo si znameniti baročni gr?it družine Festetics, katere korenine sedajo v r.aSc hrvatsko ozemlje. Grad, ki stoji ob ulici K^ssuth Layos v kraju Kcstsliely, jc bil ograjen leta P45, dograjen pa med leti 1883-1887. Posebej zanimiva je biblioteka, ki premore okoli 5200 dragocenih knjig, med katerimi je veliko unikatnih primerkov.
Seznanili smo se z zgodovino gradu Siit.icg in istoimenskim mestom, katerega srednjeveški ostanki so vidni se danes. V Nagyvazsonu smo se povzpeli Sc na markan tni sfolp in občudovali utrip madiarske pokrajine
Kot arhivske delavce so na* seveda najbolj onieenilc zanimivosti in posebnosti arhivjv v županijah Zaia in Vtszpreni.
Zalacgcrszeg je župnijska prestolnica in hkrati trdi sedež arhiva Nastal jc leta 1732 vstavb!, ki jc b'la nekoč vojašnica Poslopje jc v tem trenutku Se v fazi temeljite notranje in zunanie prenove, vendar sc sicer skromni le-lovni proston (za naravo dcia arhivista, kajpak) že us-posoMjcni. Prostorski problemi sc podobni tistim, ki jih že dolga leta prznamo tudi pri nas. Zelja kolegov je, da hi razširili skladisčnc kapacitete in tako varno spre vi i gradivo s terena v ustrezne dcpojc.
V začetku jc arhiv hranil ic gradivo uprave in osrednjih organov županije. V sredini 20. stoletja so se razmere spremenite na bolje, tako da danes na arhivske police lahko sprejmejo arhivsko gradivo velike zgodovinske vrednosti
To jc nastajalo pri vseh ustvarjalcih dokumentarnega gradiva županije: v Šolah, ustanovah, vaških predstojništ-vili, rodbinah, obratih podjetjih- Za nasje bila zanimiva obrazložitev, da hrani županijski arhiv Zala tudi gracivo za ozemlje, ki je pripadalo žalski županiji pred letom 1818 in jc danes v Jugoslaviji. Gre za območje okuja Čakovec in Prilog t :r večji del dolnjclendavskeca >kraja. Tako v arhivu Zala kot tudi v Vcsprcmu sc količin? grdiva gibfjc okoli 6000 tm. zaposlenih pa je 23 ljud| (Sc vedno je to boljša kadrovska zasedba z ozirem na normative in standarde kot pri nas). Omeniti velja Sc najstarej-
šo arhtvalijo, to jc listino Bele IV. iz leta 1240 (trenutno je na razstavi v Jugoslaviji), s katero daruje posest, ki so jo zaplenili banu Banku, zaradi umora kraljice Gertrudis 1'rvi ohranjeni zapisnik iupanijskc skupščine pa izvi ra iz leta 1555 in jc najstarejša tovrstna listina na Madžarskem. Mnogi dokumenti starejšega datuma so že rc slavriraui. Vse rcstavratorskc in konservatorske posege opravlja Državni arhiv v lludir.ipc^ti.
Posebne mesto zavzema tudi arhiv zalavarske opatije (1266 do 1948), ki vsebuje okoli 200 listin i: dobe picd bitko pri Mohaču in več kot 2000 fistin iz 16 stoletja. Skoraj v celoti so v gradivu Tcrczijanskc uirbariahic regulacije ohranjeni davčni popisi iz 18 stoletja Serijo rubri-ciranili davčnih popisov za cas ou 1776 -'£47 (ti so namreč ohranjeni skoraj za vsr krajci pa bi koristno lahko uporabljal« tudi naši arhivisii. V arhivu so nam obljubili, d? bodo od 1. oktobra naprej, kc bo arhiv odprt, veseli vsakega slovenskega raziskovalca, ki bi ga posebej zanihalo proučevanje tega obdobja Najstarejši zapisi so v latinSčiui, od leta 1824 pa je uradni jezik že madžarski
Arhiv v župartiji Vespicm sc nahaja v lepo urejenih in razmeroma funkcionalnih delih nekdanjega samostana piaristov. Prijetna čitalnica in obilica zanimivega gradiva dajeta raziskovalcem Široke možnosti za delo Na leto zabolezijo 100 do 200 obokov
Vodilna tema osrednjega strokovnega posvetovala vartiivu županije Vesprem kier nas je sprejel njihov rav natclj Lajos Madarasz. jc bila, kakor sem žc omenila, povezana z uvajanjem računalnikov v arhive. Prisotni so prisluhnili referatoma jugoslovanske in madžarske strani o dosežkih in izkušnjah, ki jih prinaša uporaba sodobnih načinov obdelave arhivskega gndiva. Mag. Peter Klasinc je predstavil računalništvo i slovenskih arhivi', in razširil 3>'ojc izvajanje na izkirinje zahodnoevropskih arhivov. Perspektive razvoja na MadžarSKcm, ki sc s tcvrdtno dejavnostjo ukvarja ic 10 let. jc obrazložil Pastor l-crenc iz »upanijickga arhiva llevizt Madžari so doslej izvedli preno: iponbnih podatkov iz hiS nega računalnika COMMODORE ¿4 na penonalnc IBM kor.ipatibilne računalnike. Na hišnem računalniku gene-rinr.o podatkovno bazo trenutno obdelujejo z netipičnimi orodji in sicer s Pf TOOLSOM ver 4 11. in z LO-TIJSOM I 14.
Za potrebe arhivistov, ki ne obvladajo anglcSkiga jezik, uvajajo v madžarščine preveden urejevalec besedil tipa XY VF1TER De' tako imenevanega centralnega rc gistr- pa obdelujejo s pomočjo D BASE 3 +. V razpravi j< bilo velike vpraianj, veliko mnenj, taksnih in drugač nih odgovorov,, vendar je prciintacija pokazala, o tem smo ;i bii" vsi edini, da bomo v prihodnje Še nadaljevali s podobnimi srečanji in izmenjali izkuSr.jc
sontlatisro!" so narr pomahali madžarski kolegi v slo.vo Stkale so sc drobne niti prijateljstva, predvsem pa nas je vse prežela misel, da bomo na strokovnem področju še sodelovali, ne glede na meje, jezik in skromne finančne moinosti.