f Hilda Krušič Smrt občutno posega v naše vrste in trga iz njih najboljše tovariše in tovarišice. Zadnja njena žrtev je tovarišica Hilda- Krušič, ki je v zadnjcm času službovala v Šmartnem pri Litiji in ki je umrla dne 15. t. m. v ljubljanski bolnici po mučeniških bolečinah. Umrla je v cvetu svoje mladosti stara 27 let in po uspešnem devctletnem službovanju s silo odtrgana od svojih otrok in dobrih star- šev kot žrtev bolezni, katero so ji povročile mnoge premestitve. Pokojnica, ki je imela vse odlike učiteljskega poklica, je po maturi 1.1928. z velikim veseljem sprejela mesto volonterke v Ljubljani. Toda že čez dobro leto je dobila svoje prvo mesto v Krškem, kjer se je začela udejstvovati kot izdatna narodna delavka. Mlada in idealna učiteljica je morala romati še v Št. Vid pri Ptuju in končno v usodne Vodice pod Šmarno goro. Radi pomanjkanja stanovanj je bila primorana bivati v vlažni kuhinji, zbolela je. Z veliko muko in težkih korakov je prihajala v Ljubljano po zdravniško pomoč, dokler ni bila iz zdravstvenih razlogov premeščena v Dev. Mar. v Polju za toliko časa, da zopet ozdravi. Vkljub najboljši negi in zdravljenju na kliniki v Zagrebu se je bolezen poslabšala in da ji rešijo življenje, so ji odstranili meseca maja leta 1934. v Grazu desno ledvico. Po operaciji je pridno delala v šoli in pomagala ondotnemu Sokolu pri prosvetnem delu. Tako je vodila deco, učila spevoigre in jih spremljala na klavir. Pri tem se je pa neprekinjeno zdravila pri specialistu, ker so jo bolečine opozarjale na levo ledvico in bi vsaka prekinitev zdravljenja, pomanjkljiva dieta in fizična preutrujenost bili zanjo življenjsko nevarni. Domače ognjišče, oskrba in skrbni starši so ji res vrnili rdeča Hca ter je edinka Hilda s svojo prirojeno veselostjo in zdravim humorjem zopet razveseljevala dobro mater in skrbnega očeta, majorja - invalida v pokoju. Tri leta je tako preživela v Dev. Mar. v Polju najlepši del svojega življenja, dokler ni bila meseca februarja 1936 po službeni potrebi premeščena v Šmartno pri Litiji. Nenadna sprememba, pomanjkanje prave dietične hrane, vsakodnevni napor in vožnja na službeno mesto ter končno prehlad v deževnem nalivu meseca oktobra 1936. leta, so ji tako omajali zdravje, da je težko obolela. V bolnici so zdravniki ugotovili, da je popolnoma izčrpana in da so se radi močnega prehlajenja pojavila nevarna vnetja. Medtem, ko je ona pogumno in vztrajno prenašala bolečine, so starši podvzeli vse korake, da bi po ozdravljenju nastopila službo v bližini Ljubljane. Zdravniki so namreč zahtevali, da se mora v lastnem interesu podrediti predpisom zdravljenja in ostati v najskrbnejši negi, kakršno more uživati izključno le doma. Vse prošnje nesrečnih staršev in brata zdravnika so bile zaman, brezpredmetna so bila nešteta zdravniška spričevala, neuslišana Ijubezen trpeče matere in nedokončana Golgota hirajoče Hilde. Zaman je bila tudi vsaka nada v njeno ozdravljenje, ker je bolezen že pregloboko segla v mlado telo in ga počasi uničujoč pripravila na zadnji stresljaj. V ponedeljek, 7. t. m. je naša tovarišica ležala zopet vsa zbita in onemogla na operacijski mizi. Žalostno so gledali zdravniki mlado življenje, ki je hotelo premagati smrt, a je vendar imelo že vse njene znake. Z morfijem so ji lajšali strašne bolečine. Zadnji ponedeljek se je umirajoča še cnkrat krčevito ubranila smcti, ko se je za trenutek prebudila in stisnila iz sebe dvakratni »ne«, potem pa padla v spanje, iz katerega se ni več prebudila. Drugi dan so zdravniki ugotovili smrt. Trnjeva pot tovarišice Hilde Krušičeve in njena prezgodnja smrt bosta ostala vsemu učiteljstvu v trajnem spominu. Bodi ji zemljica lahka, preostalim naše iskreno sožalje. Vir. .*<*»¦