0*1!» Leto m, štev. 27S Lpravniitvo; Ljubljana. Kaatlieva ulica 3 - leieton št 3122. 3123. 3124. 3125 3126 Inseratnt oddelek. LJubljana, Selen-Dur-ova ul 3 - TeL 3492 tn 2492. 1'odružnca Maribor Aleksandrova cesra št 13 - Teleton št 2455 1'odružoica Celje: Kocenova ulica §t 2 - Teletoo št 190 Račun' orl pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842 Praha čislo 7S VVien št 105 241 «27.'XL'1f3t -kmt, Ljubljana, petek 27» novembra 1931 Cena 2 Din tNarocuina ci-. novembra. AA. T'o7no snoči ie tajništvo Društva narodov izdalo sporočilo, da je svet Društva narodov napravil nov načrt za ureditev mandžurskega spora, ki odreja takojšnje obojestransko umaknitev r t in odposlanje preiskovalne komisije DN v .Mandžurijo. Svet DN ie izvršil ta sklep po včerajšnjem popoldanskem sporočilu kitajske delegacije, ki našteva težkoče kitajsko-japenskega spora po koncentraciji japonskih všetetega 24. februarja 1032 prepovedal izhajanje narodno-socialističncga »Parlamentdiensta« Uspeh Isišnih preiskav Darnastadt, 26. novembra s. Uradno se poroča, da je imel« včerajšnja hišna preiskava pri riznib vodilnih osebnostih na- rodno socialistične stranke v hesensKem okrožju popoln uspeh. Preiskava je dognala, da so te osebnosti res imele zasilne odredbe nelegalne narodno socialistične vlade in druge listine prevratne vsebine. Tudi pristnost listin ie ser*aj popolnoma ugotovljena. kakor tudi dejstvo, da jih je izdelal sodni asesor dr. Best s tovariši. V zvezi z narodno-sccialistično afero r& Hesenskem je tudi tajna telefonska ccn-trala, ki sr, jo pred nekaj dnevi izsledili blizu Giessena S oomočjo te centrale so narodni socialisti poslušali državne razgovore. Dr. Schaffer ki ga dolžijo, da je izdal ta tajni načrt, je okoli 38 let star in član gospodar?kega sosveta v Offenbachu. Pristaš narodne socialistične stranke je približno štiri leta. Kmalu po deželro-rborsk:h volitvah je objavila narodna socialistična stranka uradno obvestilo, da se bo dr. Schaffer zaradi svojega zdravstvenega stanja odrekel mandatu, dr. Schaffer pa. ni niti najmanj mislil na to. Strankino vodstvo je tik pred izvolitvijo izvedelo, da je Schaffer član prostozidarske lože. nakar so narodni socialisti odredili v njegovem stanovanju h;šno preiskavo, pri kateri so našli in zaplenili mr.ogo obremenilnega gradiva. Vodstvo hitlerjevcev vse taji Mibichen, 26. novembra s. Tiskovni ur3d državnega vodstva narodne socialistične stranke izjavlja v zadevi včerajšnjih hiš-n :h preiskav v s Rjavi hiši« v Darmstadtu, da je obremenilno gradivo, če so ga oblastveni organi res našli, ponarejeno in nima stranka z njim ničesar skupnega. Stranka zaenkrat o tej aferi sploh ne more zavzeti stališča :n bo to storila šele ootem. če ho dobila gradivo na vpogled. Končno izjavlja ta urad. da bo vsak član stranke, ki g? bo stranka zalotila pri protizakonitih poslih, i-ključen iz stranke. Obenem naglaša, da more biti vse to gradivo samo delo zasebnikov, ki niso bili v nobenem stiku s strankinim vodstvom. Vodstvo samo je. kakor 7nano. večkrat nedvoumno obrazložilo svoje načelno stališče in ne more za ta protizakonita de-i>nia ng^gnM odgovorno«*? mem svojim čl3nom. ki jih je skoro 800.000. Ukrepi proti ruskemu in madžarskemu dumplngu Delno povišanje uvozne carine na domače Beograd, 26. novembra. Nj. Vel. kralj je podpisal in proglasil dva zakona, s Katerima se spreminjata carm-siki postavki 212. in 225. uvozne carin ke tarife. Carinska postavka 212., točka 3, ki ee nanaša na natrijev in kalijev niikarbonat, se razdeli v dve novi postavki: a) za natrijev, b) za kalijev bik! Din (nu n.). Lepila, ki te rabijo za izdelovanje pariketov in zapornih pkw5, so prosta carine, dokler 6e ne izgo-tavljajo v zadostni količini "na, pod pogoji. ki jih predpiše r.ulimtcr financ. Beograd, 26. novumbra. AA. O priliki sprejetja zakona o izipremem-bi št. 212, točke 3, uvozne tarife zakonskega predloga o splošni carinski tarifi smo « pristojnega mesta dobili tole pojasnrlo: Zakon izpreminja št. 212. točko 3, v to-iHLo, ker povišuje maksimalno 6topnjo carine na natrijev bikanhonoit od 12 d>) 20 dinarjev v z>iatu za 100 kg. To se je uvedlo zato. ker se v zadnjem času vse boVj in bolj uvaža natrijev bikarbonat iz Rusije, vendar tako, da so na listinah o izvoru blaga navedene druge države. Da se te vrste uvoz prepreči, je bilo treba povišati mak-e Vri a! n-o stopnjo carine, kar je ta zakon t.«-d i st oril. Zakon o izpremembi št. 225, točke 3. carinske tarife se izda zato, da se prepreči lepHa in čevljarsko smolo v zaščito industrije ruski dumping pri uvozu mizarskega kleja in madžarski pr.i u vozu čevljarske siDOie (lepila). ta uvoza pomenita resno ogražanje te vrste industrije pri nas, čeprav fro /smo drugače dami prj nas vsi pogoji. Rusija ekuša s tujimi dokazili o izvoru b!-z-iti v našo državo čim večje ko'ičint; kle-ja, pri čemer t>o ukorisruje z nizkimi carin Ccii-mi tarifami. Iz Madžarske pa se čcoaije več uvaža čevljarske smole, ki se pri nas prodaja po takih cenah, da je prodaja do* mačega blaga popolnoma izključena. Tako lahko dela zato. ker dobe madžarske tvor-nice čevljarske smole pšenico, ki je glavna surovina za rrie izdelavo, po mnogo n-ižii ceni Icakor naše domače tovarne, po drugi stra.ii pa tudi zato, ker madžarska v'ada subvcncijonira izvoz teda lepila s podeljevanjem izvoznih prenvj. Ce upoštevamo, da je treba za en vagon tega lepila okoli 10 vagonov pšenice, je razumljivo, da ee tako prav za prav uvaža pšenica v iredelanem 6tan;u. Zarad; današnje cene pšenice v dr"avi in zaradi visoke zaščitne carine na Mad/ar-fcem. so naše tvomice pom> noma izkl jučene od iz\-oza na Madžarsko, kamor eo prej izvažale. Ta zaken je bil snreiet zato. da se sedanji položaj te r.*še industrije izenači s položajem podobnih industrij v inozem-etvu. Ker se lep;!o za izdelavo ^arketov rie iz-deluiejo pri nas do »ta. ic dodina prp.om-ba. da so n ros ta carine doti??, dokler se ne začno tudi pri nas izdelovati. Ogromen deficit francoskih žeicznic Železniški primanjkljaj znaša letos ^red povišanjem Pariz, 26. novembra, č. V parlamentarnem odboru je predsednik vlade snoči sporočil. da zanaša primanjkljaj državnih železnic v I. 1931 sedaj že 2944 milijonov frankov. Lani ie bil za več ko milijardo frankov manjši. Po privatnih ocenah ie do-rastel železniški primanjkljaj baje že celo ra 4 milijarde frankov. V zadnjem času imajo francoske državne železnice vsak teden po 200 milijonov deficita. Laval je kot vzroke tega silnega primanikHaia navaial težko gospodarsko krizo, nizke osebne tarife, ki so najnižje v vsej Evropi, visoke transportne davke, ki povzročajo, da gre skoraj ves dobiček špediterja v državne blaeajne. vedno večja bremena zaradi amoriizac;ie. vefk porast osnbja in n'ač (lOOOOfl želez-ničariev več nego 1. 1913) konkurenco av-tomobPov, nezadostno državno nadzorstvo nad finančnimi posli državnih železnic. Laval je ugotovil, da bi bilo treba znatno že približno tri milijarde frankov železniške tarife znižati železniške izdatke, in sicer za milijardo v 1. 1932. dalje konvertirati dolgove, racionalizirati poslovanje, reformirati finančno nadzorstvo, povišati osebne tarife na osnovi koeficienta 5 in ne 4.25. kakor ie sedaj v veljavi, in končno znižati o'ače nameščencev. Opozicija ie nastopla proti povišanju osebne tarife. Pravijo, da bo skušala v parlamentu ko bo na dnevnem redu vprašanje francoskih državmh železnic, čim bolj otež-kočiti nobžai vlade. Pariz, 26. novembra AA. Havas poroča: Nameravano zvišanje železniških tarif se nanaša samo na potniški promet. VoHIir r»Vro/ia v franciji Pariz, 26. novembra. AA. Francoska vlada ie ore^ožila parlamentu zakonski načrt o vol!'r>'h ok-oS?ib za za V-ono d a me volitve za dobo 1932'36 Po '»m r»*rtu ostane število voi:i"'h okrožij isto kakor doslej, namreč 612. Ban dr. Marušič v Beogradu Beograd, 26. novembra. M. Davi jc prispel semkaj ban dravske banovine dr. Drago Marušič. Dopoldne ie bil sprejet pri ministrskem predsedniku g. Živkoviču. nato pa je interveniral pri raznih ministrstvih v zadevah dravske banovine. Prvi kongres jugoslovanskih kniižničariev v -a* BvogrzrJ, 26. nov. AA. Dne 2^. t. m. bo v Zagrebu %' prostorih vseueiliškc knjiž-n:cs prvi državni kongres društva jugoslovenskih knjižničarjev. Kongresa se udeleže vsi knjižničarji in uradniki državnih, narodnih in vseučiliških knjižnic. knjižn'c ministrstev, razn h prosvetnih in kulturnih ustanov in nekaterih mestnih, odnosno občinskih knj"žnic. \"a kongresu bodo uradno zastonani tudi predstavniki oblasti in zastopniki prosvetnega ministrstva, ker spadajo v ta resor skoraj vsi člani društva, ki so po večini državni uradniki. Novi tnjsko-prometni kraji Beograd, 23. novembra p. Z odlokom ministra za trgovino sta proglašena Sv. Ana pri Tržiču v kranjskem srezu in Meža, občina Otiški vrh v slovenjgrajskem srezu za tujsko-prometna kraja, ki uživata ugodnosti v smislu zakona o pospeševanju tujskega prometa. Poglobitev gospodarskih odnošajev med Jugoslavijo in Poljsko Beograd, 26. novembra p. V nedeljo se bo vršilo zborovanje jugoslovensko - poljskega gospoda rskega odbora za Jugos!a-vijo, na katerem se bo razpravljalo o poglobitvi gospodarskih odnošajev med Jugoslavijo in Poljsko. Ratifikacija mednarodnih pomorskih konvencij Beograd, 26 novembra AA. Nj. Vel. kra'j je na predlog zunanjega ministra in po zaslišanju ministrskega predsednika predpisal in proglasil zakon o konvenciji glede unifikacije pravil, nanašajočih se na trčenje ladij in konvencijo za imifikacijo pravil, glede podpore na morju in reševanja brodclomcev Obenem je kralj podpisal in proglasil zapisnik o podoisu teh konvencij, podpisanih v Bruslju 23. septembra leta 1910. Nemške borze ostanejo še nadalje zaprte Berlin, 26. novembra AA. Pruski trgovinski minister je odklonil predlog, naj bi se iznova odprle borze za vrednostne papirje, ker se nemško f?nančno ministrstvo in direktorij nemške državne banke boi'-ta. da re bi zope^na otvoritev efektnih borz spričo sedanrh rdit'<*nih in po«oo-dfrsk:h razmer povj^iVila škode narodnemu sr>snodarstvu. Odbor berlinske borze bo sklical zato izredno se^o. na kateri to protestiral proti temu sklepu. Grandi v Ameriki Italijanski zunanji minister Grandi zaključuje svoje bivanje v Zedinjenih državah in se pripravlja na Dovratek v domovino. Sestal se je tam onstran Oceana z vodilnimi državniki in finančniki ter priredil tudi več oropagandnih predavanj v raznih klubih. Kljub temu pa govori vse za to. da bo bilanca njegovega obiska pasivna tn da bo zelo zaostala za pričakovanji fašistične javnosti. Kaj je bil pravi in resnični smoter Grandijevega izleta v Ameriko, je seveda tajnost najvišjega kroga fašističnih voditeljev. Ako so fašistični listi zatrjevali in dokazovali, da Domenia ameriško potovanje pričetek nove dobe v svstovni politiki, zlasti v reševanju gospodarske krize, to Dač ni merodajno in tudi ne pove ničesa' Vendar pa je mogoče rekonstruiran nekatere cilje, k: sta si jih postavila Mussolini in Grandi. ako premotrimo pozicijo Italije v današnji mednarodni situaciji m posebne tendence fašistične zunanje politike. Pred Grandijem je bil v Ameriki francoski ministrski predsednik Laval. Tudi o njegovi misiji iavnost ni doznala nikakih podrobnosti, a neoporečno se je pokazalo, da so njegove konference z vodilnimi ameriškimi državniki odstranile velik del medsebojnega nezaupanja in znatno zbližale Francijo in Zedinjene države. Na ta način se ie francoska pozicija v Evropi še ojačila. To fašistični viadi ni moglo biti egaino. saj je močna Francija kot neomajna za-ščitnica miru in reda v Evropi Klavna ovira za uresničenje imperialističnih sanj fašizma. Zato bo gotovo precei resnice na časopisnih vesteh, da nai bi Grandijev obisk vsaj malo »zasenčil* Lavalovega. Tudi sredstva, ki naj bi dovedla do tega cilj?, so jasno vidna. Fašizem, ki doma poveličuje lepoto pušk in mogočnost topov ter propagira geslo »Dalmacija ali smrt«, se v mednarodni politiki zadnje čase predstavlja za najbolj vnetega pobornika miru in razorožitve. Razorožitev pa je tudi glavna deviza mednarodne politike Zedinjenih držav Res si pod tem Dojmom predstavljajo v Rimi* nekaj docela drugačnega kakor v NVashingtonu, vendar pa so sf v Italiji nadejali, da bo ta skurnia parola mogla simpatije Zedinjenih držav zopet tesneje navezati na njihovo drža\o Vendar pa se je pokazalo, da v Ameriki evropski problem razorožitve že prav dobro poznajo in da stališče Francije in njenih zaveznic v razorožitvenem problemu vsaj razumejo, ako ga že ne odobravajo V Ameriki hočejo resnično razorožitev, ki bi zagotovila trajni mir. ne pa razorožitve, kakor si jo predstavljajo fašisti. Nemci in Madžari, ki -hočejo samo obrambno oslabitev držav, na katerih sloni današnja ureditev Evrope. Zato italijanska teza ni vzbudila v ameriški javnosti nikakega odmeva. Ako ie Grandi, kakor so nekateri listi poročali, res imel tudi nalogo, naj bi v še vedno akutnem pomorskem konfliktu med Italijo in Francijo dosegel posredovanje Amerike v prilog fašističnemu stališču, je morala pač. z razorožitveno tezo vred propasti tudi ta misija Iz enakih razlogov kakor za razorožitveno tezo pa Grandi ameriške jav-noti in gotovo tudi ameriških državnikov ni mogel pridobiti za fašistični re-vizionizem. čeprav je tudi ta paroia v Zedinjenih državah precej popularna. V Ameriki nočejo revizije, kakršno si zamišljalo evropski odkriti in prikriti propovedniki revanže. in ameriška revizija b> v enaki meri razočarala fašiste kakor hitlerjevce in madžarske legitimiste. V vprašanju vojnih dolgov m reparacij med Grandijem in Američani najbrž ni bilo važnega sporazumevanja, ker je Italija interesirana le na tem. da se z eventualnim znižanjem reparacij znižajo tudi vojni dolgovi, saj krijejo njeni reparacijski prejemki ravno njene izdatke za amortizacijo vojnih dolgov. Ostane še zadnja naloga Grandijeve-ga pota. naloga, ki jo v Italiji sicer odločno demantirajo, ki pa io z enako odločnostjo vzdržujejo ameriški listi Zatrjujejo namreč, da Grandijeva misija ni bila samo oolitična. temveč v še večji meri finančna in da ie skušal v New-vorku dobiti večje posojilo, ki bi ga Italija tako nujno potrebovala Res 'e Grandi konferiral ponovno tudi z vodilnimi ameriškimi finančniki Ako ie šlo res za posojilo, konference niso redile želienega uspeha, o čemer naibol.ie^ priča dejstvo, da ie Grandi po končanih konferencah objavil iziavo. v kateri za-trjuie. da posojilo Italiji soloh ni potrebno in da ga zato tudi ni nikjer iskal. Ko se bo Grandi vračal v Italijo, ga fašistična javnost natorž ne bo sprejemala s takim navdušenem, s kakšnim se ie od niega poslavljala, ko je odhajal v Ameriko. Pomoč Rdečega križa gladujočim krajinam Nabiralna akcija je prinesla dosedaj 1,813.000 Din in 54 vagonov hrane — Razdelitev podere na posamezne banovine Bograd, 26. novembra. AA. Ožji centralni odbor narodnega odbora Rdečega križa je imej v sredo pod predsedstvom predsednika dr. Marka Leka sejo, ki so se je udeležili vsi člani odbora. Ker je bil minister za sociiahio politiko in narodno zdravje dr. Kostrenčič zadržan, ga je zastopal šef kab-neta Pantelič. Navzoč je b:l tudi Radoslav Dunjič. vrhovni inšpektor predsedstva vlade. Na seji je tajnik Nedeljkovič predloži! obširno poročilo o dosedanjem delu za zbiranje prispevkov, o razdelitvi dobljene hrane in o razposlanih vsotah. Poročilo naglasa, da se je dozdaj skupno zbralo l,S 13.1*00 Din podpore za prizadete po suši. V tej svoti so všteti prispevki Nj. Vel. kralja v znesku 1 milijon Din. Nj. Vel kraljice, Nj. Vis. prestolonaslednika in Nj V;s. kneza Pavla in kneginje Olge v znesku 300.000 Din. Hrane se je dozdaj zbralo vagonov. Razen teh prispevkov je Rdeči križ iz lastnih sredstev kupil 139 vagonov raznega živeža, in sicer 126 vagonov koruze. 4 vagone fižola in 9 vagonov sena. Za nakup teh živil je bilo izdano 1.300.000 Din. Razdelitev dozdai zbranega živeža se je izvršila po posameznih banovinah takole: zetska banovina je dobila 3S vagonov živeža in C vagonov krme; vrbaska 37 in pol vagona živeža in 2 vagona krme; primorska 34 vagonov živeža in 2 vagona krme; savska 16 in pol vagona živeža in 17 vagonov krme. Razen tega razpolaga novo-sadski oblastni odbor s kakimi 22 vagoni živeža in 6 vagoni krme. oblastni narodni odbor v Osijeku pa ima na razpolago 3 do 4 vagone raznega živeža. Poročilo dalje pravi, da je državna tvornica v Belju razen podpore, ki jo ie že dozdaj poslala preko zveze sladkornih tvornic, poklonila 20.000 kg živil. Pri debati o prevozu živeža iz oddaljenih železniških postaj na določena mesta, ie predsednik dr. Leko sporočil, da bo ministrstvo vojske in mornarice dalo na razpolago svoje tovorne avtomobile. Rdeči križ pa bo s svoje strani dal 100.000 Din za bencin, da se bo ta živež prepeljal v določene kraje. Zanimivo ie pri tej priliki pripomniti, da je navzlic dragemu prevozu živeža v zetski banovini, kjer stane prevoz hrane 0.50 do 1 Din za kg. cena kruhu ostala domala ista kakor je bila pred sušo. Na koncu je bilo sklenjeno, da odpotuje general Colovič v Zeleniko in Trebinje in da stopi tam v zvezo z zastopnki Rdečega križa in z državnimi oblastmi, da se prevoz živeža v posamezne kraje pravočasno izvrši. Politični značaj odstranitve nadškofa dr. Sedeja Francoski list očita Vatikanu, da se |e postavil popolnoma v službo fašizma Pariz, 25. novembra v. »Journal des De-bats« objavlja pod naslovom »Vatikan in Jusosleveni v Julijski Krajini« daljši 61a-nek. v katerem poudarja, da se Je teku zadnjih let položaj jugoslovenske narodne manisine v Julijski Krailni. ki šteje nad 500.000 duš. silno poslabša.l. Od leta 1923 sem ie bilo ukinjenih 550 jugoslovenskih šol. ki so obstojale ob koncu svetovne voi-ne v teb pokrajinah Ista usoda je doletela tudi vse jugoslovenske liste in publikacije, ki se izhajale v JuKjski Krajini Te drakonsae ukrene le še izpopolnil odlok o izoremembi rodbinskih imen ItaMjaniza-cljo izvršujejo državne oblasti na osnovi zakona iz leta 1D2S. Zadnje zatočišče iuso-slovenske manjšine je bilo v zadnjem času v katoliški cerkvi Po latoranski posodb< je bila cerkvi zasiarurana pravica. a je celo pozval škofa riot ki ie obsojal imperij alistieno postopanje na Poljskem in dolžil francoski imperializem da podpira Japonsko v njenih eks-nanzivnih stremljenjih Ko je stopil na tribuno ministrski predsednik Laval, je bila zbornica zasedena do zadnjega kotička V diplomatski loži ie bil med drugimi nemški po-slan:k v Hosch Zunanii minister Briand ni bil navzoč, ker je bil zadržan zaradi pogajanj v svetu Društva narodov. Kongres bolgarskih zemijedelcev Sofija, 24. novembra. Kongres 'bolgarske zemljede.ske zveze, ki se ga je udeleževalo okoti 20.000 prusta-štev zveze iz vce država, je bil po tridnevnem zasedanju zaključen Zborovanje je bilo precej burno, vendar do resnejših spopadov ni prišio. Parkrat »o &e nekoliko spoprijeli kongres is ta a pristal Tomovije-ve m Stanevljeve skupine, toda v splošnem je vladaia med zborovalci dokaj dobra disciplina Med kongresom se je iočiia od zveze skupina Maikova. ki se ne strinja z zvezno politiko, češ da ne gre^ več strogo po poti. katero si je začrtal Stamb^iijski Ta skupina bo osnovala sedaj samostojno organizacijo. Kongres je razpravljaj o vseh političnih, kulturnih in gospodarskih vprašanjih, ki danes zanimajo bolgarski narod, ter je svoje zahteve zbral v resoluciji, kn je bi.a sprejeta z viharnim odobravanjem. V prvem delu odobrava kongres poročilo zveznega tajnika, delovanje zveznega vodstva zemljcdelske parlamentarne skupine in zveznih predstavnikov v vladi narodnega bloka ter poziva vlado, da naj uporabi kar najhitrejše in najenergičnejše ukrepe, da 6e narod in država izpeljeta iz telUega položaja, v katerega ju je vrgel prejšnji režim. Enkrat za vselej naj se likvidirajo sgovoristične metode in zastopniki zveze v'vladi naj nadaljujejo svoja stremljenja, da se doseže popolna in brezpogojna amnestija za vse politične prestopke. 'Vavič. no in zadovoljivo zadoščenje naj se da vsem. ki so trpeli škodo v državljanski medsebojni vojni po 9. juniju 1923 tn sc povrne vse po sgovoristični oblasti zaplenjeno zvezno imetje. Popolnoma nai se odpravijo izjemni zakoni, ki jih je izdal prejšnji režim Nemudoma naj se razžene-jo vse oborožene in neoborožene strankarske in izvenstrankars^e organizacije, ki streme za izpremembo ustavno-parlamen-tarnega ustroja, in naj se zatro onkrat za vselej vsa legla rovarstva in zarote proti svobodi naroda O bivšem sgovorističnem režimu naj se otvori parlamentarna anketa. Zaradi zelo burne zahteve kongresa, da se mora Carkov izključiti jz param en ta in dTŽavne (profesorske) službe, se je vrinila tudi ta točka j resolucijo. Gospodarski del resolucije zahteva reformo davčnega sistema po progresivnem načelu, zmanjšanje državnih izdatkov, znižanje uradniških plač, odpravo vseh sme* kur, energično državno intervencijo v trgovini s po' icdelskimi proizvodi in zaščito proizvodnikov, revizijo podeljevanja zem-ljišJ pod prejšnjo vlado, polno podporo zadružništvu in skrb za vsestranski njegov raz vitek najodločnejše ukrepe proti ode-ruštvu in zelen jaštvu, poceni in lahko dostopen kredit gospodarsko slabim, znižani« oderuških obresti', poseben zakon o podporah po ujmah prizadetemu poljede< ke-mu gospodarstvu, upravljan ie velikih narodnih gospodarskih podietij. kakor železnic. rudnikov. Narodne banke itd. po državi, brezplačno državno zdravniško in zivn* nozdravniiško pomoč gospodarsko slabim, revizijo osnovne carinske tarife, začasno ob ustavitev eksekucij premičnin in nepre* mičnin, ureditev poljedelskih zadolžitev m olajšam ie položaja beguncev. • V politično stran pobega zopet zahteva, da ee odpravi vojno stanje v čustendil-skem in petriškem okrožju. Zveza je za narodno vojsko, ki je dejanski narodna in mora ostati zvesta straža narodnih in državnih koristi. Na-ener-gičneje naj se dela na to. da se najemni-gka vojska, čije vzdrževanja _ država ne /more, zamenja z naborno vojsko. Zasleduje naj se politika tniru in sporazuma z vsemi državami na podlagi dobr« razumevanih narodnih koristi. Odpravijo naj se reparacijski dolgovi, ki jih bolgarski narod ne mOre plačevati. Izvajajo naj ne klavzule v mirovnih pogcVbah o varstvu prvič manjšin. Razpečevanje proizvodnje domačega poT.jedeVva naj se zagotovi s tr» govinskimi pogodb-mi s tujimi! državami. Resolucija nato obsoia izzivam« razKoi-ni.'7-ih ločin in zagotavlja, dj» bo zveza slej ko prej odločno zavračala vs^ ta^a izzivanja. L:«te »Večer*. Stanevljevo »Narodno Zemlj edelsiko Zna.me«, »Pladrje«, »Zemja« in »ZenV jedelsko vzraždanje« izdaja k) zenul iedelski zvezi tuji krogi rn »imajo 'isti namen, da se rušita edinost in disciplina zveze«. Zveza n; sovražnica delavstva in 60cu-srvuie z njim v nje-govi borbi za gospodarski pod vi« je na odločna pro^ivroca metod, ki jib uporab'ja »dravska« fk^munistrčna) stranka v svrho rušenja državnega ustroja. K on u res izjavlja da mu je pri srcu usoda zembed^iske .politične emigracije, ki je trpela za ideje zveze, in sporoča vsem. da ima zveza svojo onrediVeno. jasno po ^ ^o v vseh veVk!h davnih in zvezmh vprašanjih in da bo odbija vsak poizkus da bi se povedla na drugo pot. Zveza ie bila in ostane narodna organizacija v mejah dr- ža^e. . ., , . Zveza visoko ceni trud vseh *ist"h. ki po v državi de al; za niene o;lje in tekom zad. njih osmih let c°i'o tudi tvega:'ii življenje, da so s svoio taktno in razumno politiko do vedli zvezo do današnjega njenega raz-mn^a. V zvezno vodstvo ie bilo izvoMenib 32 članov, za vsi.ko o-krožie t>o dv« Izvo«ieni so bil« t-idi vsi trije nrnistn- G'čev Jordan o v in Murav-ijev ter dosedanji generalni *:a;n'k ki je zopet prevzel svoje posle v stranki. TercVT"^čni proces v B^o^r^^i^ Reo<*rrtr1. X. nov. p Pred drža\iiim sodiščem je bil v procesu proti teroristom zaslišan danes gostdn'»"'ir Anton Kraljic, ki je obtožen, da je podpiral zarotnike, ki so se sestajali v njegovem lokalu Kraliič priznava, da se je pri njem r-izpravljalo o akciji proti shodom Karla Kovačeviča in o atentatih n« hansko palačo in na prostore društva »Mlada T'ww>slaviia« Prznal ie tudi. da ie dal on Miklavžih dve ora-skalici in da je slišal da ie Nagv prlne sel iz M°džarske peklenske stroje ;n bombe. Popoldne je hO zaslišan glavni obtoženec dr Dragu t in Tot ki pa zanika vsako sodelovanje z zarotnik' tn pravi, da ie za šel v njihc/o družbo samo vsled tega ker ie dvoril Krsliičevi hčerki, s katero se le pozneie tudi ^aročM Bil je sicer svoječas no pristaš HSS toda zanimal se ni za p'» litična. marveč zgolj za gospodarska vpra,-šania O kaki akciji za i>znrememV> reda in režima v državi ST»'oh ni mkrlar govoril in osebno tnd: ne o-l^b«-"-<-•» •»Vciie ki sr» jo vod:li os-^ali obtoženci. Razprava se bo jutri nadaljeval«. Nož iz -fantovskih rak! Pogreb žrtve divjaškega pokola v Kosci — Ob grobu je domači župnik pozival ihteče ljudstvo na neizprosen boj alkoholu in nožu — Trije ranjenci se še bore s smrt jo Litija, 26. novembra. Včeraj je bila v Košci pri Polšniku komisija litijskega sodišča, da ugotovi podrobnosti o strašnem zločinu alkoholizira-nih fantov, o katerem si^o že poročali. Ugotovitve so pokazale nad vse žalostno sliko, ki jo daje demon alkohol našim vasem. Žganje, ki ga je letos po vseh vaseh tukajšnjega okoliša več kakor preveč, ie izvor mnogih obračunavanj med fanti. Tudi ta zločin, ki se je izvršil v noči od ponedeljka na toreK.. ie zakrivil alkohol. Poboj je zahUvai štiri žrtve. Eden mladeni-čev je bil pn priči mrtev, ostali trije pa se bore s smrtjo. Njihovo stanje ne dovoljuje, da bi jih prepeljali v bolnico, niti jih ni mogla zaslišati sodna komisija o podrobnostih sirovega pretepa. Zaradi rv n in izgube krvi leže vsi trije v delni nezavesti ... Kakor vse kaže, so Imeli fantje že dolgo namen, da se maščujejo nad Jožetom Feštajnom, s katerim so bili v sovraštvu že pred njegovim odhodom k vojakom. Ko je prišel te dni Jože Feštajn na dopust, se jim je zopet ponudila prilika, da izvrše svojo sirovo namero. Fantje so se pri oglarjenju napili korajže in sklenili izvršiti svoje maščevanje. Pri posestniku Dolancu, najuglednejšemu kmetu v Košci, so slavili še od nedelje svatbo domačega sina. Poleg ostalih je bil med svati tudi polšniški župan g. Po-grajec. Ta je takoj začutil, da se med oglarji, ki so postajali okrog hiše, pleče neki naklep. Zato ge je odločil, da bo fante pomiril. Medtem je med svate stopi! v vsem polšniškem gorovju znani pohajač Knezov Pepe in skrivaj položil na svatov-sko mizo listek, na katerem je bilo napisano z rdečim svinčnikom: *Danes se nam bo posrečil obračun s Feštajnom; če ne danes, pa drugič, enkrat bo že prišel na vrsto!« Na Feštajna so imeli posebno veliko piko Dežmanovi fantje, ki so bili ž njim že več let v posebno neizprosnem so-vra štvu. še preden je dobil župan g. Pograjec usodni listek v roke, se ie žalostni dogodek že odigral. Izpred h'še so se začuli obupni klici na pomoč. Bvatie so stekli na prosto, k^er so že ležali nesrbno na tleh v miakeh krvi štirje mladeniči. Snopad se ie izvršil na t5hero in zavrstno brez običajnega aufania Zato domači spopada niso mogli preprečiti. Po rani, ki jo je dobil Feštajn, sodijo. | da so se napadalci oborožili za pokol z dolgim kuhinjskim nožem. Raztelesenje je ugotovilo, da je šel sunek nesrečnemu mladeniču naravnost v srce in da je bil Feštajn v trenutku mrtev. Ko je videl Jože D-Jlanc, da je bil aapaden njegov prijatelj f eštajn, se je spustil z napadalci v borbo. Kazen njega sta dobila smrtnone-varne po.škodbe tudi oba napadalca. Dež-man Petei' in njegov brat Anton posest-nikova. sinova iz malega naselja Kala. Poleg neža je pela kakjr se je ugotovilo, usodno pesem tudi motika. Strašen je rezultat sirovega spopada. Eden mrtev, ostali trije pa se bor*> s smrtjo. Feštajn Jože bi moral po skorajšnjem odsluženju vojaščine prevzeti doma dva grunta. Kako močno je pretresel zločin Polšnik. Košco in ves hribovski okoliš, je pokazal pogreb Jožeta Feštajna ki se je vršil včeraj popoldne izpred domače hiše, kjer je bil pokojnik obduciran Košca. čeprav je župnija, namreč nima lastne mrtvašnice. Pogreba sc se udeležili tudi člani sodne komisije. Ob odprtem grobu je izpregovo-ril domači župnik g. Ivan Drešar, znan zlasti pianinarjem še iz časa svojega službovanja na Sv Planini. G. župnik je omenil, da vsa soseska ne pomni že od 1. 1859., da bi bil pokopan na domačem pokopališču kdo, ki bi legei v zemljo zaradi nenaravne smrti. To je najlepši dokfz za lepo vzgojo hribovskega ljudstva. Ta primer pa je nekaj nečloveškega in nekaj strašnega. G. župnik je končal svoj govor s solznimi očmi pred ihtečim ljudstvom, ki ga je pozval, naj napove spričo tega žalostnega dogodka neizprosno borbo krivcu vsega zla alkoholu in njegovemu pobratimo nožu. Ostali trije mladeniči, ki se bore s smrtjo, so bili prevideni s svetotajstvi in z zakramentom sv. olja. Pokol v Košci ki j3 bil v zadnjih letih gotovo najsirovejši v vsem okolišu, je glasen memento, da s^ mora poiskati lek, ki bo zaustavil naraščanje podivjanja naše moške mladine Menda ni dneva, da ne bi r.a?e časopisie bilo polno podobnih sramotnih dogodkov iz najrazl;čneiših krajev naše ožje domovine. Boj alkoholu iti nožu morajo naoovedati vsi činitelji, ki sta im ".a srcu blago: in dobro" ime naše-sra ljudstva, kazni raj bodo še ostrejše in brezobzirneiše, da to tal:o z vsemi s^?^-stvi zbrisan sramotni madež z našega ljudstva. Nož mora iz fantovskih rok! V Beli Krajini brez m zdravnika Deževnica in Kotoa za ljudi in živino — Poljane želijo zdravnika Stcr trg ob Koloi, 26. novembra. Povsod se morejo oohvaliti s kakšno pridobitvijo, le mi Polianci smo pozabljeni od vseh. Nismo razvajeni, da hi zahtevali stvari, ki bi bile v današnjih težkih časih luksus, nego pravico imamo zahtevati ono. kar je za nas življenjske važnosti. Morda bo tudi to nismo le glas vpijočega v nuščavi, a vendar se nadelamo, da bodo obiastva spoznala upravičenost naših zahtev in nam dala, kar nam gre po božji i.n človeški postavi. Vode ni! N"ravimo krafek sprehod od Starega trna cb Kolini do Brezovice. Povsod opazimo da se rabi le kamrica in še te na-nrave ima.jo le nekateri. V vsaki vasi vidimo manjše in večje iame, »kale« imenovane, napolnjene z rujavo brozgo. In s to vodo se nanaja živina! Zanimalo vas bo. kako se naoolnjujeio te jame z vodo. Eto! Ob deževju se voda s ccstrrh jarkov napelje v te »kale« in še ta »vdr^va« voda koristi kmetovalcem le pomladi ln jeseni, ker poleH je ni! Koristi! Raie rc-cimo škoduie. saj »'■a nedavno oboleli dve kravi zaradi take vode in ie ssini^etna oblast rabo te vode nrenovedala. Nu. na smo Poljanci zadovolinr tudi s to brozgo, da io vsaj imamo, a je, ko nritinome>li je 4 ure peš čez hrib. saj je 18 km daleč, a po cest! okolij koder vozi poštni avtobus ceV, 32 km. 7.i zdrave*?* človeka ie ta da'iiva malenkost, a težie je z bolnikom Kdor ima sam konje, še gre, a gorie omm. ki moralo vnr"<'ka najemati in teh 'e nalveč Izpod 150 Din ne dobiš voza. Če mn^aš na klicati zdravnika na dom k težje r»ho-lel^rn-i. fe^-ij je treba pripraviti nairnanj Din. Kie nai jih vzame bmmi kmet. ki nima č-isih niti za sol. in kie državni uradnik? To da misjlf'. I'a čez leto bi se še preneslo, a hit^e je pozimi, ko sneg žamete vsa nofa. Tc^-ri smo odrezani od sveta in od zdravniške pomoči Oni ki ne obč1 i ti. j o na las+^i koži. si tega ne mo-reio niti nred^avljatL AM bi ne motfJa dobiti naša dolina, v kateri je pet oHe:.p. zdravn;'a. saj je zdra^-n^ke^a narašča ia d'wol"? Slišijo se p^g^sto očitki. d-> bi zdravnik ne mogel izhajat'" pr; na^. Drugače na jc. če ^mislimo, da gravitira velik dc! «rcza Vrbo-vsVo onstran Kolne na. našo dolmo in da bi se ves k-^evsk: vzhodni dol gotovo obračal n-> z-rJr-,XTl-. ško nomoč do zdra^jka V P*>!«ane. V so- cialnom in fiMrrnskem nogledu naTT1 bo ust re'fin o. če se bo kai j.n liarod bo oblastvu nad vse hvaležen. Po«!a rw»-» to, za katerega kandidata so g'asovali. N-^o ?e očrtal nomen siiaineua rezultata volitev in poI«->?ai po voPtvah. ko se začenta v na^em poPtičnom živ!»eniu "nova doba složnega g^-smrnlarskega dela. Govoril ie nato še nodrobneie o smcrnicab za delo v novi narodni skuoščini. kjer bo treba polagoma ozdraviti vse rane v celotnem našem narodnem posoo-dar^vu. V imenu sreskega voVLnega odS^M-a ie g dr Drnovšek iz Brežic poudaril, da je nad avtoriteto strankarskih vodlteHev nri voPtvah zmagala avtoriteta zdravega razuma in državne skunnosti Trdna volja nas vseh mora tudi nadalje graditi srečno in složno T"«*->«da vi jo. G. notar lT5'aVer ie ivjzdravil v imenu kraievneia volilnega odbora navzoča P0 slanca TTreka in n^rmelia Tud' Slovenc; smo dokaza'i pol tično zrelost Pritegnit' ho treba k de'11 vse zaneliane. a dati nli čila vem zarvliivcem in huiskaoem K^' predsednik vrvlilnega na Blanci i« nor^ravil poslanca tudi šolski upravitelj g. Bregant. SmrfTl« rb^odb^ V Zztrrehu Zagreb, 2'r nov. n Zagrebško okrožno sodišče je oanes ob 17.30 obsodilo slugo Štefana Koi>čiča-Malčiča na smrt. Veroniko Bocovo na na 15 let ječe. Kopčič-Malčič je imel ljubezensko razmerje z Bocovo. čenriv je bila poročena. To te onazil mlai^i Bocov sluga Bajs, ki je Končiču zagrozil, da bo zatoni njega in njegovo ljubico gosnodirmT Oba krivca sta ce tega tako nrestrašila. da ikleni-!a B-risa soraviH s sveta. Na ur-gova.ria-nie Bonje< n red vse m v Primorju in v Liki V Hrxat-ski in ^ovcniii so priblv.no za 1 sto.nnio po^o^le V ostalem ni nikakih iznrememb. Dnna;'lri "re^pnot-^ n&noved zn nei~k: V južnih Alpah oblačno; ponekod padavine. Naši kraji in IJtidje Zbor »Ljubljanskega Zvona" na novinarskem koncertu Na novinarskem koncertu bo tudi letos nastopil pevski zbor »Ljubljanskega Zvona« pod vodstvom svojega priljubljenega dirigenta g. Z. Prelovca, našega znanega skladatelja in urednika edine slovenske muzikalne revije »Zbori«. Kakor novinarski koncert sam predstavlja že neko tradicijo v ljubljanskem družabnem življenju, je z druge strani tudi že tradicija, da na njem nastopa »Ljubljanski Zvon«. To dejstvo kaže, da so med novinarji in »Ljubljanskim Zvonom« preizkušene in skoraj že intimne vezi. Vselej pa učinkoviti nastopi tega pevskega zbora pripomorejo novinarskemu koncertu k še večjemu efektu med občinstvom. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« je bilo ustanovljeno 1. 1905. Najprej je imelo samo moški zbor, od 1. 1912. pa nastopa, z mešanim zborom. Pridobilo si je že lepih zaslug za razvoj in napredek zborovske glasbe v Ljubljani. Društvo je priredilo v Ljubljani in po deželi 56 koncertov; koncertiralo je tudi v Beogradu in Zagrebu. Vedno je propagiralo najnovejše skladbe in v ta namen že 7. leto požrtvovalno izdaja revijo »Zbori« in zalaga nove skladbe, že 24 let je pevovodja »Ljubljanskega Zvona« Zorko Prelovec, ki je od 1. 1922. tudi pevovodja Zveze slov. pevskih zborov odnosno Hubadove župe J. P. S. »Ljubljanski Zvon« povrh tega često nastopa ca prireditvah narodnih in dobrodelnih društev. Na novinarskem koncertu dne 1. decembra v Unionski dvorani bo pel Pavčičevo »Ce rdeče rože zapade sneg« in Jakova Gotovca efektno nacionalno pesem >,Barbari mi smo«. Zagotovite si ob pravem času vstopnice v Matični knjigarni i Fran Oset mL t Nenadna smrt vzornega trgovca. Z Vranskega poročajo, da je v J^redo zvečer ob pol 6. nenadno odšel v večnost vcletrgovec g. France Oset mlajši. Pred neizprosnimi črkami klone srce. Tranceta ni več! Se čutim v desnici pritisk njegove roke in čujem njegov mehki glas: »Na dolino ne pozabi!« Kako dobre so bile njegove rjave oči! Kako je čutil gorje in trpljenje, ki ga je zadnja leta deležna ponosna Savinjska dolina! Redko je bilo v enem človeku združenih toliko vrlin. Umrl jj mož, kakršnih je dandanes malo. Kakor da si prišel k najboljšemu prijatelju in ne le znancu ti je odprl svoj gostoljubni dom in svoje zlato srce. Veletrgovec je bil, a prav nobena misel ni šla za samim gmotnim kopičenjem dobrin. Kakor da je le ravnatelj zadružnega podjetja, je gledal v vseh svojih kupčijah, da je dobro postregel svoje stranke. Da spomnim samo njegovo hmelj-sko trgovino. Kdo je prednjačil v vsakoletni burni hmeljski sezoni z dobrimi cenami in brezhibno kulantnostjo pri prevzemu? »Vranski Oset!« odgovarja vsa hmeljarska družina. Nikoli ni nikogar silil k prodaji, še manj pa koga plašil. »Toliko plačam, več ne morem. Ce ne moreš dati, pa počakaj.« se je smehljaje poslavljal. Ce ga je kdo vprašal za svet v kupčiji, je vedno prav svetoval. Hudo te bodo 'pogrešali naši hmeljarji v teh težkih časih. , Ze v gimnaziji in potem v Mahrovi soli je bil odločen Jugosloven. Ko je pa prišel v življenje in se osamosvojil, je krepko in z darežljivo roko podpiral narodni pokret. Zlasti Sokol je imel v njem delavnega in požrtvovalnega brata, zvestega člana in podpornika pa tudi vsa druga društva. Mnogo je pretrpel v svetovnem klanju, ki mu je občutno zrahljalo njegove, prej vprav jeklene živce. Življenje tudi njemu ni prizanašalo, vendar ni klonil. Vse svoje bridkosti je skril pod zaupni smehljaj in je bil vedno najljubeznivejši družabnik, ko je iskal oddiha po skrbi polnih poslih v tihi naravi pri lovskem športu. Ko se je vozil s svojim avtomobilom po cesti, je Imel za vsakega Savinjčana roko pripravljeno v pozdrav. Revež ni nikoli zaman po- f'1 11 Danes ob 3. in 5. popoldne ob znižanih cenah ZKD bomba smeha ATACHON m Govoreči film obeh kraljev ■p; l.t.i! smeha! I g; . ... . Najnižje cene! i I Elitni kino Matica ■M Telefon 2124. sil BHBBHBHHHBHHHI trkal na njegova gostoljubna vrata — kdo pretehta solze, ki jih je obrisala njegova blaga roka! Mlačni in pusti jesenski dan je za vedno zamoril smehljaj na njegovem mladem obrazu. Z 39 leti lega v grob, ob katerem žaluje in sočustvuje z njegovimi dragimi vsa Savinjska dolina. Njegova dela pa ostanejo zapisana v srcih vseh, ki so ga poznali. Janko Kač. V obupu je glavo položil na tračnico Strašna smrt nesrečno zaljubljenega in brezposelnega fanta Maribor, 26. novembra Danes, kmalu po 12. je razburila Studence vest, da je legel pod vlak 251etni brezposelni nožarski kovač Ludvik Jezer-nik. Fant je že dalj časa hodil ves potrt okoli, živčno ga je uničevala brezposelnost, naravnost porazno je pa nanj učinkovalo dejstvo, da ga mladenka, ki jo je imel zelo rad, ni marala več. Davi je bil še pri dekletu, nato Je p3 odšel v studenški gozd, kjer se je potikal in taval kakor izgubljen vse dopoldne. A okrog pol 13., ko je privoli koroški vlak v smeri proti Mariboru, se je Jezernik približal progi, slekel suknjo in položil glavo na tračnico, da ni videl prihajajočega vlaka Le par trenutkov — in kolesi so mu odtrgala glavo. Strašni čin obupanega mladeniča je opazil neki stanovalec v bližini m dajal je strojevodji znamenja, naj ustavi vlak, kar je pa ta očividno prezrl. Truplo nesrečnega obupanca so prepeljali na studenško pokopališče, kjer se bo jutri vršil pogreb. Tragična smrt mladega Jezernika, ki je bil znan kot tih in miren fant, je vzbxidila splošno sočutje pri vseh, ki so ga poznali, zlasti pa sočustvujejo s težko prizadeto njegovo materjo, vdovo po železničarju pri kateri jo Jezernik stanoval Avtobus ubil vajenca v Vegovi ulici Na mestu je obležal mrtev 16 letni Jožko Mahkovec Ljubljana, 26. novembra. Baš v široki, drugače tihi in malo prometni Vegovi ulici je danes opoldne avtobusna nesreča zahtevala mlado žrtev. Novica se je hitro razvedela po mestu in zgrnile so se v Vegovo ulico, zlasti na starinske zidove nekdanjega knežjega dvorca goste množice ljudi, ki so z globokim sočutjem zrli na truplo mladeniča, pokritega čez glavo in prsi z vrečami. Videle so se samo noge, po katerih je bilo takoj spoznati, da je postal žrtev nesreče mladenič. Truplo je ležalo sredi ceste na prostoru, kjer se stikata Vegova in Gregorčičeva ulica. Tam je razgled odprt na vse strani in je zato še bol' čudno, da se je morala ravno tu pripetiti tako huda nesreča, o kateri smo ugotovili naslednje: Točno ob 12.05 je g. \Viesbauer odpeljal potnike s svojim avtobusom izpred »Zvezde« proti Vrhniki. Avtobus je bil močno zaseden. Šofiral je sam g. VViesbauer. a poleg njega je stal šofer Kunst. Po Vegovi ulici je avtobus vozil počasi, pravilno po desni strani. V bližini avtogaraže »Ex-pres« in nedaleč od stika Vegove in Gregorčičeve ulice se je avtobus ognil nekemu vozniku in nato vzel zopet smer na desno stran. V tem trenutku je v naglem diru pri vozil po Gregorčičevi ulici mlad kolesar, ki je hotel prehiteti avtobus in nato zaviti v Knežjo ulico. Na nesrečnem mestu pa je Vegova ulica nasuta z drobnim gramozom. Kar naenkrat je kolo nepoškodovano odletelo v stran, a mladenič je padel pod prednje kolo avtobusa, ki mu je šlo čez glavo in prebilo lobanjo, dočim je zadnje steklo mimo njega. G. NViesbauer je takoj ustavil in odhitel v Jelačinovo trgovino, da je glavno policijsko stražnico telefonično obvestil o nesreči: Mladenič je na mestu obležal mrtev v mlakuži krvi... Avtobus je dalje proti Vrhniki vodil šofer Kunst. Kmalu nato sta prispela k ogledu policijski nadzornik g. Josip Kek m policijski zdravnik dr. Pavle Avramovič, ki je odredil prevoz trupla v mrtvašnico pri Sv. Krištofu, kjer se bo jutri vršila obdukcija. Policijski organi so kmalu ugotovili, da je nesrečni mladenič klejparski vaimec Josip Mahkovec, rojen 19. marca 1916 v Zadobrovi, tja pristojen ki stanujoč na Studencu št. 16. Mladi Jožko je imel za seboj težko življenje. Je sin revnih staršev. Oče Ivan je zaposlen kot kovač pri Strojnih tovarnah in livarnah na Dunajski cesti. V zgodnjih letih si je fantek mo-r*l sam služiti kruh kot hlapček. Pred mesecem pa se je očetu posrečilo, da ga j-e spravil v uk pri kleparskem mojstru Matiji Jankoviču na Rimski cesti. Nedavno se je vpisal v obrtno nadaljevalno šolo v I). M. v Polju in danes opoldne se je po končanem delu na slabem kolesu ravno I odpeljal iz delavnice po Gregorčičevi ulici nroti domu. da bi ob 16. šel v D. M v Polju k šolskemu pouku. Mojster Jankovič je pohvalno opisal marljivega vajenca, ki je bil zelo vesten ter se je z velikim veseljem posvetil kleparskemu poklicu. Policija je telefonično preko orožniške postaje v Vevčah obvestila družino o nesreči. Uredništvo »Jutra« pa je naprosilo ravnateljstvo Strojnih tovarn, da na primeren način sporoči sinovo smrt očetu. O-e se je prestrašil in ni mogel verjeti: »Saj sva se zjutraj še skupaj peljala .. Čim so truplo odpeljali v mrtvašnico, so je v Vegovi ulici pripetil karambol dveh kolesarjev. Kakih 30 korakov od kraja smrtne nesreče sta trčila skupaj dva kolesarja ter se je pri karambolu eno l-olo poškodovalo. Ker sta se kolesarja pobotala zaradi škode, ni bila stvar nrnavMena policiji. Otvoritev tramvaja v Št. Vid Ljubljana, 26. novembra. Sobota 28. t. m. bo pomemben dan za obtjino St. Vid nad Ljubljano in okolico. Slavnostno bo otvorjena električna cestna železnica v St. Vid, ki tako postane predmestje Ljubljane, šentviška občina se je zavedala, kako velikega pomena je za nje» no prebivalstvo dobra in hitra prometna zveza z Ljubljano. Za mizarske, k'ijučavni-čarsfoe. stroj n e, krojaške in druge obrti v šentviški -občini bo posebno velike vrednosti. Občinski odbtor je z vso vnemo podpiral napeljavo tramvaja v Št. Vid in prebivalstvo šentviške občine mu je za to hvaležno. Maloželezničlci družb; pa za h:tro izvršitev te prepotrebne prometne naprave. Slavnostna otvoritev se bo vršila po naslednjem sporedu: Ob 15. bo pozdravil župan občine Zg. Šiška g. Ivan Zakotnik ijuMjanske goste pri remizi; ob 15.30 od- Jutri velik nov spored ? Velika šaloigra, smeh, zabava, petje in izvrstni šlagerji. Kot posebno specijaliteto najavljamo priljubljenega dunajskega komika Fritza Griinbauma Njegovim sijajnim dovtipom se bo smejala vsa Ljubljana! Zatorej ne pozabite jutri na premiero UeiV JUTRI PREMIERA! JUTRI! Elitni kino Matica hod od retnize do meje šentviške obEine pri g. Rožancu na Trati. Tu bo pozdravil šentviški župan g. Valentin Bebnik došle goste v imenu občine. Nato bo sprevod v naslednjem reuu: konjenica, godba »Sloga« iz Ljubljane. šo'ska mladina, Sokoli, narodne noše. Blaž Potočnikova čitalnica 6 pevskim zborom, gasilci, ostala društva m občinstvo, potem vozovi električne cestne železnice z gosti. Na koncu proge v Št. Vidu, pri Logarju, bo blagoslovil g. dekan Valentin Zabret vozove in progo. Po blagoslovitvi gredo povabljeni g06tje k mali zakuskj in prosti zabavi v »Dom«, drugi gostje iz Ljubljane in domačini se pa porazdele p<. gostilnah v Št. Vidu, kjer se lahko zabavajo do polnoči, ko odpeljejo v Ljubljano zadnji vozovi. Zvečer bo Št. Vid slavnostno razsvetljen. Ogenj v mariborskem gledališču Maribor, 26. novembra. Ko sta imela danes popoldne okrog 17. dirigent Herzog in režiser Trbuhovič v pevski sobi Narodnega gledališča skušnjo, sta nenadoma opazila, da se iz glavnega dimnika, ki vodi od centralne kurjave, močno kadi. Istočasno se je širil tudi hud smrad. Dim se je naglo gostil in ni bilo več dvoma, da je v gledališču nastal požar. Dirigent Herzcg je obvestil reševalno postajo, nakar so takoj prihiteli gasilci pod vodstvom poveljnika Vollerja z dvema avtomobilskima turbinama in stopili v akcijo, policija je p3 cernirala vse dohode h gledališču, ker so se na cesti takoj M" ' UJL' ,n" 1- \o de- preti , Varuhe se " - m \sp^e ° S°UC l^rcdov^o. 'ovc- u Le pravo • 7 -__ a: mala steklenir« Ki IV io velika ileklenšra ' iranccsKO . i, srednja ••ekleaifa Dib. Dobiv« se j.»f>vsod! začele zbirati množice ljudi. Gasilci so morali porušiti steno okrog dimnika v notranjosti gledališča in se jim je posrečilo ogenj kmalu pogasiti ter preprečiti veliko nevarnost, ki je grozila vsemu gledališču. Nocojšnja predstava »Konec poti« je seveda morala biti odpovedana. K nocojšnjemu koncertu v filbarmonični dvorani /eeru. Pianist profesor Janko Ravnik Violinist Karlo Rupel Štirje mladi tatovi in vlomilci Aretacija štirih mladeničev, ki so pobrali mnogo plena Ljubljana, 26. novembra. Ljubljanska policija ima v zadnjem času dovolj opravka z mladostnimi apaSi. Komaj je spravila na varno okrog 8 vlomilcev, ki so se specializirali na vlome v trgovske izložbe, že je aretirala zopet 4 mlade vlomilce, ki so kradli po stanovanjih in sleparili s pomočjo raznih trikov j»o mestu in okolici. To so 21 letni Sev-erin S., njegov brat Silvester, Stan« J. in France T. Fantje so pričeli najprvo s tatvinami v Rožni ulici 31, kjer so pokradli slikarju Magoliču več slik in jih prodali za mal denar. Kmalu nato so spravili s poti tudi večje število gramofonskih plošč. Podnajemniku Alojziju Severju so odnesli tedaj tudi več perila v vrednosti okrog 1000 Din. V isti hiši stanujočemu inženjerju Raspo-liču pa so ukradli kovčeg, v katerem je hranil razne stvari. Pozneje so vdirli v sobo dijakov Pegana in Parteja ter jima pokradli perilo. Zaradi teh tatvin so bil5 mladeniči is takrat prijeti, vendar so bili pred okrajnim sodiščem zaradi mladolet-nosti oproščeni. Baš to jim je menda vfi-lo novega poguma in so šli takoj zopet na delo. Pričeli so z vlomi in tatvinami do gostilnah. Pri tem so uporabljali posebno metodo. Navadno se je eden izmed družbe podal prvi v gostilno in poprosil, oprošču-joč se. ^jl je brezposelne?, za milodar. Ko te opazil, kje ima natakarica ali gospodinja denar, se je vrnil k trojici. Nato ss pazili, ua se je natakarica umaknila iz sobe in že so skočili nalik podlasicam ▼ sobo, pograbili plen in tudi že izginili. Na ta način so izvršili več tatvin po gostilnah v Florijanski ulici. Dolenjski cesti. Poljanski cesti in drugod. Delovali pa niso samo v Ljubljani. Posebno Severin S. ter Stane J. sta že priznala več t a. vin v okolici. V neki trgovini v večji vasi pred Kamnikom, sta najprvo prosjačila, nato pa si soretno prilastila 200 Din. Pretekli ponedeljek sta se pojavila Severin in France na Brezovici, kje' sta ukradla v neki gostilni dve žepni uri. Severin je po povratku v Ljubljano še posebno obžaloval, da si ni prilastil tudi suknje, ki jo je opazil viseti na kljuki. Nekje je ukradel Severin tudi 450 D n vredno uro štoparico. Glavar teh drznih tatičev je bil Severin, ki se je, kakor so izpovedali ostali trije, pobaha.l proti njim, da je v zadnjem času izvršil poleg tatvin, pri katerih so sodelovali tovariši, še 16 samostojnih vlomov. Pred dnevi je prišel tudi v noslopje gimnazije v Beethovnovi ulici, kjer je skušal na hodniku ukrasti površnik, pa ga je zalotila žena sluge, pred katero je pobegnil. Nedavno pa si je prilastil na Krekovem trgu neki kovčeg z različno vsebino. Zanimivo pri stvari je, da so bili mladi pustolovci prav elegantni in so se kaj radi zadrževali zvečer na promenadi ter »o bili redni obiskovalci plesnih vaj, redno pa tudi gostje boljših kavarn in restavracij. Vsa Dobnikova zločinska družba pod ključem Konec strahovanja Dravske doline — Dobnik roparski morilec Marenberg, 26. novembra. V torek je »Jutro« poročalo, da se je pred dnevi posrečilo prijeti v Križevcih znanega vlomilca in tatu Dobnika Avgusta, ki ima na vesti med drugimi zločini tudi roparski umor. Doznali smo še naslednje podrobnosti: Letos v začetku leta se je pojavila v Dravski dolini, pa tudi onkraj meje v obmejnih predelih drzna roparska tolpa, ki je izvršila več vlomnih tatvin. Največji vlom je zagrešila 31. julija letos v Hrber-nikovo trgovino in gostilno v Breznom ob Dravi, kjer so lastnika olajšali na obleki, raznih potrebščinah in denarju za okroglo 15.000 Din. Člani te vlonvlske tolpe so bili Dobnik Avgust. Verd in ek Roman, Čas Anton in Mandeljc Jožef ter še nekateri drugi, ki pa so večinoma le razpečavali ukradeno blago. Po vlomih, ki so jih izvršili v Avstriji, so Mamdeljca prijela avstrijska oblastva. dočim so ostali trije pobegnili preko meje na naše ozemlje ter so svole početje nadaljevali po Dravski dolini in sosednjih okoliših. Posebno so se tudi bavili s tatvinami koles, ki so jih preplcskavali in prodajali da-Ije. Po vlomu v Hriberuikovo trgovino je orožništvo uvedlo vsestransko zasledovanje. Kmalu so varuhi postave našli pri sorodnikih Avgusta Dobnika v Kofljah pri Guštanju. kakor tudi na Verdinekovem stanovanju nrecej ukradenega blaga, ki je bilo iz Hribernikove trgovine. Večino osumljencev so takoj aretirali, izmuznila sta se ed:no kolovodja tolpe, brezposelni tesar Dobnik Avgust in pa muzikant Čas Anton in so vsa poizvedovanja dolgo ostala brezuspešna. Prve dni oktobra je prispela vest, da se je policiji v Osije>ku posrečilo prijeti nekega neznanca, ki ni bil nihče drugi, ka- kor Čas Anton. Po izvršeni preiskavi so ga poslali v Maribor v zapore okrožnega sodišča. Na svobodi pa se je še vedno nahajal najnevarnejši član tolpe. Dobnik Avgust. Tega so oblastva neprestano zasledovala. toda znal se je tako spretno izmikati, da ga niso mogli zasačiti. A tudi zanj ie prišla prava ura. Te dni so prejeli v Križevcih postopača, ki je popival in gostil tudi druge po raznih gostilnah. Ker je imel pri sebi tudi prccej zlatnikov in srebrnikov, je postal sumljiv ter so ga aretirali. Pri zasliševanju so ugotovili njegovo identiteto. Cede zlatnikov in srebrnikov je izjavil, da sta # jih ukradla s Časom v Mariboru. Dobnik' Avgust je tudi na FIrvatskem izvršil več vlomov in celo roparski umor. Z njegovo aretacijo bo pojasnjen 5<» marsikateri vlom, ki je bil dosedaj zavit v meglo. Tudi njega bodo eskortirali v zapore mariborskega okrožnega sodišča, kjer ga čakajo že zbrani vsi njegovi t<>-variši. ki so ga spremiiali na zločinskih pohodih, da bodo skupno sprejeli zasluženo kazen. Pri astmi in bolezni srca, prsi in nliuč. škrofulozi in rahitisu. povečanju ščitne žleze in postanku golše je uravnava delovanja črevesja z unorabo naravne »Franz Josefoveo: grenčice velike važno-nosti. Kliniki svetovnega solvesa so opažali pri jetičnih. da v začetku bolezni porajajoče se zapeke ponehavajo s pomočjo »Franz Josefove« vode. ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak dan bolnik boji. »Franz Josefova« grenčiea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Domače vesti ♦ Sprejem strank pri finančnem ministru Finančni minister bo sprejemal vsak četrtek od 12. do 14. ure. Stranke, ki žele biti sprejete, marajo to najkasneje do srede zvečer prijaviti šefu kabineta. ♦ Prosi? ^a jugoslovenskega praznika v Brnu se bo oddajala 29. t. m. po radiu od Ji>. do ! 1 are in ne od 11 do 12., kakor je bno prvotno sporočeno. — CJ liga v Plznu bo svečano proslavila naš državni p.raznik in se bo 1. decembra vršila v mestnem gledališču slavnostna predstava Ogrizovi-čeve »Hasanagi!niee«. Slavnost bo pod protektoratom našega poslaništva in mest nega sveta v Plzni. Otvorjena bo z jugoslovansko in češkoslovaško himno ter uvodno besedo predsednika Jč lige mestnega župana »n poslanca L. Pika. ♦ Poverjenikom Vodnikove družbe! Pisarna Vodnikove družbe pravkar razpošilja letošnje družblne knjige. Vodnikova družba nujno prosi p. n. poverjenike, ki še n:so poslali letošnjih članov in članarine, ki pa 'so pred meseci obljubili, da ostanejo družbi zvesti, naj čimprej pošljejo priglasila a denar. Družbina pisarna jim bo nemudoma dostavila knjige. Prav tako se Vodnikova družba obrača do vseh poverjenikov brez izjeme, da ji skušajo pridobHi še novih članov. Letos je natisnila večje št.ev"lo knjig, da lahko u streže tudi onim, ki so se šele po izidu knjig odločili, da postanejo nlfni člani. Vse prijatelje slovenske ljudske knjige prosimo, da v teh dneh agitirajo za Vodnikovo družbo! ♦ Naši izseljenci v Nemčiji praznujejo 10 letnico svoje Zveze in bodo v nedeljo 29 t. m. priredili! v Essenu lepo slavje Zveza iugoslovenskih delavskih in podpornih društev šteje da.nes nad 30 svojih društev v Nemčiji, ima pa svoja društva tudi 7 Franciji, Belgiji in na Nizozemskem. Na čelu Zveze je neumorni predsednik g. Pavel Bolha, ki praznuje obenem s Zvezo de pe-tleteri jubilej načelovanja. Proslave se »deleži za Narodno strokovno zvezo in Narodno izseljen i šk i odbor tudi g. Rudolf Ju-van, predsednik NSZ iz Ljubljane, ki se je včeraj odpeljal v Bssen. Delegat NSZ bo proučil tudi razmere med našimi izseljenci i n obiskal razen društev v Nemčiji tudi ona v Belgsji in Holandiji. Zvezi jugoslov. deiarrskih in podpornih društev v Nemčiji Iskreno čestitamo k lenemu jubileju in želimo. da bi Zveza uspešno še nadalje ščiti la .interese naših narodno zavednih iz-selje.ncev živeli! Zimske suknje, obleke In vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največ]! izbiri J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 12. * Diplomiral je IG. t. m. na dunajski tr-covski -'isoki šoli (eksportn.i akademiji) z najboljšim uspehom g. Karlo Clmper-š e k iz znane narodne rodbine lesnega industrije a g Karla Cimperška iz Sevnice. + Izprememba voznega reda jutranjih vlakov na progi Murska Sobota - Hodoš. S 1. decembrom bo odhajal jutranji vlak 8732 iz Murske Sobote ob 4.40 in prihajal v Hodoš ob 6.03; v obratni smeri bo odhajal jutranji vlak 8731 iz Hodoša ob 6.1S m prihajal v Mursko Soboto ob 7.39. -Koloniziranje naših izseljencev v domovini. Ob pr-Miki izseljenskega kongresa v Zagrebu se je razpravljalo tudi o važnem vprašanju zaščite izseljencev, ki se vračajo v staro domovino. Sedaj je to vprašanje postalo aktualno, ker je zaradi izredno težkih gosivodarskih prilik in hude krize, ki vlada v Ameriki, mnogo naših rojakov brez zaslužka. Nezaposlene! so prisiljeni, da tro s;jo svoje .poslednje prihranke. Mnogo se j h je vrnilo v staro domovino, mnogi! pa so prosili, da bi jih naša država na svoje stroške repatriiirala. Da bi se rešila cela vrsta vprašanj socijalne prirode. je organizacija izseljencev v Zagrebu sklicala anketo. ki se bo to nedeljo dopoldne vršila v dvorani zagrebške trgovske zbornice. Glavno vprašanje diskusije bo: Zaščita izseljencev, ki se vrnejo v domovino. Obravnavalo se bo vprašanje kolonizacije po Tratnikov. Glede .imovine naših povratnikov se smat.ra kot najugodneje, da vlože prihranke v komunalne kredite, hotelirstvo i.n avtobusna podjetja. Zvočni kino Ideal Danes nepreklicno zadnjikrat! Ob 4., 7. in 9. uri Zvočni velefilm, mojstrovina slavnega režiserja: F. W. Mumau-a 4 vragi gfctf« pm f Ljubezen cirkuške artistinje m ljubezen tajinstvene dame! Janet Gavnor, Charles Morton, Mary Duncan, Naney Drexel. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke tu označbo kraja pomenijo: 1 ča* opazovanja, 2 stanje barometra. 3 temperatura 4 relativna vlaga v %. 5 fcuer in crztna vetra. 6 oblačnost 1—10, 7 »rsta pa lavin 8 padavine v mm — Temoeia-tnr«: prve Številke pomenijo ai'-riSjo. druge najnižjo. 26. novembra Ljubljana 7 769.6, 3.6, 82, tiho, 10. —, —; Maribor 7, 769.2. 1.4, S6, SSE2, 10,---; Zagreb 7. 770.3, 1.9, 88, ENE2. 10. —; Beograd 7, 771.8, —0 8. 92, ESE1, 10, _, —; Sarajevo 7. 770.2. 0.4. 88, E2. 10, —; Skoplje 7, 771.7, 0.2. 89. tilio 10. —, — Temperatura: Ljubljana 4.4, 2.0; Maribor 2.4. 1.2; Zagreb 3.4, 1.6; Beograd 0.8. _4.6; Sarajevo 3.6, 0.4; Skoplje 4.0. —2.8. Solnce vzhaja ob 7.11. zahaja ob 16.23. Luna vzhaja ob 16.26, zahaja ob 8.57. ♦ Tuji inženjerji v naših podjetjih. Tehniška fakulteta v Zagrebu se je pri Delavski zbornic, v Splitu zanimala za število nezaposlenih jugoslovanskih inženjerjev kakor cudn za število tujih inženjerjev, zaposlenih v naši industriji. Po podatkih splitske Delavske zbornice je v Splitu in najbližji okolici 8 naših nezaposlenih inže-njeriev. v industriji pa je na istem področju zaposlenih 14 tujih inženjerjev. ♦ Vinski sejem v Ivanjkovcih bo 10. dec. v dvorani kolodvorske restavracije. Na sejmu bodo razstavljena izključno vina iz orinoškoijutomerskega vinogradniškega oko-Iša. Dobila se bodo znana sortna vina. kakor š'pon, rizling, beli burgundee, muškata! sukanec, nilandec in vina mešanih nasadov, vse v prvovrstni kvaliteti. Cene so za ta i zborna vina letos izredno ugodne. Vsak interesent bo lahko Imel na enem mestu veliko izbiro, dobil bo pregled o letošnjem letniku in bo lahko svojo potrebo kril. železniške zveze so zelo ugodne. ♦ Proti avtomatu za prodajo cigaret. Glede na vesti, da namerava monopolski inšpektorat postaviti na javnih mestih avtomate za prodajo cigaret, se je v Sarajevu vršila skupščina maloprodajalcev tobaka. Na skupščini se je poudarjalo, da bi v tem p.r5.u.oT A malo prodajalci tobaka ostali brez posla in zaslužka, aH pa bi se njihov zaslužek vsaj znižal na minimum. Sprejeta je bila resolucija, ki bo izročena generalni direkciji državnih monopolov in se v njej zahteva, naj se avtoma-ti ne uvedejo. ♦ Nalezljive bolezni v dravski banovini. Kakor posnemamo po uradnem pregledu nale-ljiivih bolezni v dravski banovini, je v dob! oi 22. do 31. oktobra letos bilo 407 bolnikov, ki so oboleli na nalezljivih bo leznih im sicer: na davici 170. na škrlati-ei 104, na tifuznik boleznih 32. na ošpicah 46. na šenu 32, na griži 17, na dušljivem kašlju 2, na nalezljivem vnetju možganov 1, na vračninem prisadu 1 in na otročnišk! vročici 2. ♦ Istarski akademski klub v Zagrebu na morava prirediti 29. t. m. ob 10 dopoldne v veliki dvorani Kola na Trgu kralja Alek sandra proslavo 25 letnice smrti Simona Gregorčiča Iz naklonjenosti bodo sodelo vali univ profesor g. dr Ilešič. čla.n na rodnega gledališča v Zagrebu g. Nučič .n železničar sko pevsko društvo »Sava« v Za grehu Pridite! ♦ Dar. Obitelj španova v Splitu je daro vala splitski podružnici CMD 100 Din v spomin blagopokojne ge. Marije Budihne tove iz Dol. Logatca. Srčna hvala! ♦ Smrt revnega delavca v vlaku. Nikola Bukvič, osemnajstletai mladenič iz okolice Nove Gradiške, je nedavno čeprav bolan, šel na delo v slavonske šume Telesno po polnoma izčrpan se je pretekli ponedeljek vračal domov V Novi Kapeli mu ie v vla ku prišlo slabo; revež je kmalu nato umrl Pri njem so našli delavsko knjižico in de uarnico v kateri je bil en dinar ♦ Mož in žena istočasno umrla. Iz Beo grada ooročajo o nenavadnem dogodku V bolnici ie .predvčerajšnjim zjutraj umrla Milena Dimitrijevičeva. žena beograjskega obrtnuka istočasno pa je v svojem sta.no vanju naravne smrt}! umrl njen mož Naum Dimitrijevič. Pokopana bosta v skupnem grobu ♦ Tihotapstvo na mostu Sušak-Reka. Na mostu med Sušakom in Reko je bilo te dn* odkrito tihotapstvo. Finančni stražnik! so v nekem avtomobilu, prihajajočem iz Re ke, na veliko začudenje našli pod karoserijo velik paket, težak nad dvaiset kilo gramov. V njem so dobili svilo in sukno šofer je bil obsojen na 40.000 Din globe. Na globo bodo obsojene tudi osebe, za katere je bilo blago vtihotapljeno. ♦ Berač vlomilec. Novomeško orožnlštvo je aretiralo t.e dni berača, češkoslovaškega državljana Urbana Františka Urban je prišel v mesto in dobil prenočišče v hlevu g. Ferliča Tam se je seznanil z dvema vojakoma, ki imata v hlevu v oskrbovanju konja orožniškega majorja g. živkoviča in poročnika g. Djordjeviča. Berač je enemu od obeh vojakov zamenjal uro, z drugim vojakom. Lampretom. pa je sklenil ponol-noma drugačno kupčijo. Ko sta vojaka hlev zapustila, je berač Izkoristil priliko, vlomil v Lampretov zaboj in vzel iz zaboja 330 Di.n kovanega denarja. V času, ko je berač z ukradeno vrečico zapuščal hlev, je Lamp.ret ugotovil tatrino. Pozva.l je orožnlštvo, ki je hotelo moža aretirati. Berač se je v vsemi močmi uorl in se vle-gel na tla. Spravili so ga pokoncu in odvedli na orožniško postajo, odtam pa v zapore okrožnega sodišča. ♦ Volk je pobegnil iz zverinjaka. Iz zre-rinjaka na Ilidži pri Sarajevu je pobegnil velik volk Zgodilo se je to prav ob času, ko so otroci šli iz šole domov. Med otroci je zavladala velika panika. Neki lovec, ki jo slučajno prišel mimo, je imel toliko pri sotnosti duha, da je z divema kroglama ubil zver. ♦ Tovarna Jos. Reieh sprejema mehko ln škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Ltabljasie u_ Praznik uedinjenja. Kraljevska banska uprava dravske banovine objavlja: 1. december bomo praznovali kot državni praznik uedinjenja troimenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno državo pod žezlom dinastije K a.r adj ord j e vič.ev V ta namen Po na ta dan ob 10. v tukajšnji stolnici sv. Nikolaja zahvalno cerkveno opravilo, pri katerem se zapoje zahvalna pesem z ustreznimi molitvami. V pravoslavni kapeli bo služba božja istega dne ob 9., v evangelski cerkvi pa ob 10. Na vseh državnih uradih kakor tudi na zgradbah uprav javnopravnega značaja morajo biti izobešene državne zastave, v mestih in trgih pa morajo vsi lastniki zgradb izobesiti državne zastave. Istega dne bo sprejemal od 11 naprej v banski palači (Blei weisova cesta 10) ban dravske banovine pok Ioni tve i.n čestitke. u— Rupel-Ravnikov komorni večer. Drevi ob 20. bo v Filharmonični dvorani komorni koncert, katerega bosta izvajala violinist Karlo Rupel in pianist prof. Janko Ravnik Oba umetnika sta porok, da bo nocojšnji komorni večer na visoki umetniški stopnji. Program je za Ljubljano delno popolnoma nov in izredno interesanten Na sporedu bodo Mozartova Sonata v g-du-ni. Cartije Andanti.no con vaniationi, Tans-manova Sonatina in Schulhofova Sonata Program je skrbno izbran tako za prijatelje klasične kakor tudi moderne glasbe. Občinstvo opozarjamo na ta umetniški večer številni obisk naj da umetnikoma po budo za nadaljnje udejstvovajije na kon- Dojite sami svoje dete! Vašemu otroku je treba pomoči, da se mu ir.išičevje, krj ia kosti racionalno razvijejo. Dajte mu pri enem dnevnih obrokov Ovomaltine, ki s svoio raznolikostjo in bogastvom svojih hraailnih sestavin dopolni primanjkljaj prehrane s kašami. Naravna krepjlna hrana Ovomaltine vsebuje v svojih topljivih zrncih samo najbolj žlahtne sestavine svežih jajc, svežega mleka in slada, katerim je pridejan radi boljega okusa kakao. 1S'a zahtevo poSTjemo vzorec zastonj Cena male škatljice 16 dinarjev. Dobiva se povsod. Dr. A. VVander d. d., Zagreb vam bo da! mleka. certnein polju. Predp.ro laja vstopnic v Matični knjigarni Sedežev vseh vrst in cen je še dovolj na razpolago. u— Pat in Patachon danes v Ljubljani! ZKD bo predvajala danes ob 15. in 17. govoreči film, v katerem sta se poskusila Pat Patacr-on se učita govoriti«. To je prvi go v o reči film. v katem sta se poskusila Pat in Patachon v nemškem govorečem filmu Mnogo smeha in zabave bo nudila ZKD s tem filmom mnogoštevilnim oboževalcem obeh komikov Cene pri obeh predstavah so izredno nizke, kakor so običajne pri filmskih predstavah ZKD Na ta način bo najširši publiki dana priložnost ,da se zo pet enkrat pošteno nasmeje in imenitno zabava Film bo predvajala ZKD še v soboto ob pol 15. in v nedeljo ob 11. dopoldne. Nihče nai ne zamudi prilike zabavati se ob tem izredno veselem filmu. Predstave se bodo vršile v Elitnem kinu Matici u_ Kino »Dvor«. Danes v petek točno ob 18 se bosta predvajala v kinu »Dvor« dva strokovna filma o tehniki avtogenske-ga varen ia in rezanja, v skupni dolžini 1500 m. Filma, ki sta last Tvorniee za dušik d. d. v Rušah pri Mariboru in katera bo tolmačil inženjer tvorniee g. Leo Knez. sta tehnično na višku ter zato našemn obrtništvu, ki se za avtogeno tehniko zanima. priporočamo ogled. Vstop je brezplačen. Za pulloverje pristna ANGLEŠKA VOLNA TONI T \GTiR. nvomi trg 1, Linbliana. u_ - Izredno zabavno veseloigro »Igra v gradu« uprizori v soboto in nedeljo ob 20.15 Šentjakobski gledališki oder. Komedija, najboljše delo znanega madžarskega ko-medijografa Frana Molnarja je po1 na duhovite komike. Prodaja vstopnic v trgovini g. Karničnika na Starem trgu. u— Ljubljanskim moškim zborom. Drevi ob 20. skurvna vaja v Glasbeni Ma-ti-ei. Arhivarji naj prineso note seboj! (P. H. Sattner »Pogled v nedolžno oko« in »Na planine«). Uprava Hubadove župe JPS. u_ Glasbena Matica ljubljanska prosi člane, da se udeleže s-nominske svečanosti za .pokojnim dr. Edvardom Slavikom, predsednikom bivše tržaške oodružnice Glasbene Matice. Komemoraei.ja bo v nedeljo. 29. t. m. v dvorani Trgovskega doma, ob pol 10 pa bo maša v križevniški cerkvi. u_ »Ljubljatnskega Sokola« telovadna akademija bo. kakor že objavljeno, v ponedeljek točno ob 2<> v dvorani »U.niona«. Udeležencem priporočamo, da si nabavijo vstopnice v pred-TSTodaji pri bratu Alojziju Fuchsu zlatar'11 (šelesnbnrgova ulica) a.li pa v društveni pisarni v Narodnem domu. 1. decembra pa bo točno ob pol 11. v telovadnici v Narodnem domu slavnostna seja upravnega odbora, s s'ovesno zaobljubo novega članstva, uvrstitvijo naraščaja v članske vrste ir dere v vrste naraščaja. Vabljeno vse članstvo, naraščaj, deca, roditelji ior iSoče« u_ Klub balinarjev pri »Tičku« vab? vse 'ovariše iz pretekle sezone, da se kor porativno udeleže pogreba dragega dobre ga tovariša Frana Mikuša, danes ob po! 15 izpred mrtvašnice javne bolnice k Sv. Križu. u— J NAD Jadran. V četrtek 3 decembra bo Jadranova čajanka. Na sporedu so tudi koncertne točke in ples z balončki. Vstopnima običajna — V Jadranov podporni fond za revne akademike so dali odborn:ki Akademskega kluba za Društvo narodov 60 Din v počastitev spomina pok. živka Lapcujneta u_ V kapeli starokatoliške cerkve na Go sposvetski cesti št. 9. pritličje levo bo na držarvni praznik 1. decembra slovesna služba božja ob 9. u_ Ženski Pokret bo v kratkem priredil soc.ijalno-politični tečaj za žene. Prijavite se pismeno na tajništvo v Selenburgo vi ulici 7-II nadkasneje do nedelje 29. t. m Oglasite se takoil u__Rojakom >n prijateljem. Na razna vnrašanja. zakaj delavsko prosvetno ln podporno društvo »Tabor« n,i zastopano v pomožni! akciji breznosolrrm. ki jo je pod-vzel mestni magistrat, izjavlja odbor, da društvo ni bilo povabi;eno k sodelovanju-Društvo pa bo svooo že pred tedni izvedeno poinorno akcijo nadaljevalo v doseia-njem smislu in ker bo kmalu nodnrlo na.j-bedneiše s prenočišči, prosi vse prVatelje. da priskočijo na nemoč z obleko, odejami in perilom na naslov društva, liotel >Ti-vc-li«. u_ Omejitev vozovnega prometa v še- lenburgovi ulici. V smis!>'u sklopa občinske nrrave ljubljanske od 17. julija letos je odredila uprava policije; V šelenbujgo-vi ulici je nrenovedan ves promet z vpre-žen.imi tovornimi vozovi in tovornimi avtomobili s polnimi gumami. Istotako siz domače drvarnice 120 D vrednega purana. Tapetni ku Avgusta Kobilci je tat odpel i al izpred delavnice na Dnna-'ski cesti 25, 1800 D'n vredno kolo, znamke »Aiglon«. Prav tako nesrečo je imel tudi ravnatelj Zveze za taista! promet g. Vladimir Pintar, ki mu je nekdo odpeljal kolo v sredo zvečer iznred trgovine na Go-sr>osvetski cesti št. 14. A kaj samo kolesa! Branjevki Malči Og.rinčevi je ukradel nekdo z Vodnikovega trga celo ročni voziček, vreden 300 Din. u_ Napad na cesti. Delavec France žl- rovnik, ki stanuje v Zgornji šiški, je bil v sredo zvečer s svojim deVletom v neki gostilni na Dolenjski cesti. Tam.pa je nil tudi neki Konrad Gobec, ki se io pričel smukati okrog žirovnikoivega dekleta in obema nagajati. Okrog 21. je žirovnik zapustil loka! ter odšel proti mestu, Gobec pa jima je sledil. Na Poljanskem našimi se je pričel žirovnik z Gobcem pretirati, nakar sta se dejansko spoprijela. Pri tem je Gobec rsotegni! nož ter prizadejal Žirovni-ku globoko rano na desni roki. Ranjenec je moral iskati pomoči v bolnici, dočim ho dobil napadalec primerno plačilo na sodišču . Iz Celja Rloinac ca« se dobiva v lekarnah in drogerijah. Originalna škatlica 20 Din. Depo: Trifolium - drogerija — Beograd. 14087 14200 Glasoviti grafolog KARMAH PRIDE V PTUJ u_ Trgovine v nedeljo pred sv. Miklavžem 29. t. m. smejo biti ves dan odprte. Načelstvo gremija trgovcev. u_ Neimenovani dami !z Škofje Loke. ki je prinesla lena darila za božičnico revnih otrok v .pasivnih krajih, se ljubljanski Rdeč! križ iskreno zahvaljuje. u_ Akademik je izgubil listnico z male vsoto denarja ter z akademsko legitimacijo na ime Bdi Ma.rion in legitimacijami raznih organizacij. Oddati proti nagradi vratarju univerze. u— Plesne vaje diplomiranih tehnikov bodo drevi ob 2f>. v dvorani Trgovskega doma. Vabijo se člani in uvedeni gostje. u_ Preporodova plesna vaja bo jutri v soboto ob pol 20 v dvorani Trgovskega loma Vodi g. Jenko Novinci točno. u_ Prvovrstno goveje meso po 6—8 Din se prodala pri Antonu Ponikvarju. stojnica na Vodnikovem trgu u_ Napa rokavice jelenove !n triko so najceneje pri šterk nasl. Karničnik, Stari trg 18. Iz Novega mesta n_ Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajaj danes i,n jutri ob 20 15, v nedeljo ob 15.18 in 20.15 uri zvočni film »Dvoje src v tričetrtinskem taktu«. Predstava v nedeljo ob 15. uri je posebno prikladna za zunanji obisk zaradi ugodnih železainškib zvez. l „na seja občinskega sveta. Mestni občinski svet bo ime! drevj proračunsko seio, ki se bo pričela ob 18- v sejni dvorani mestnega načelstva. Bodoči proračun ie prilagoden zahtevam ministrstva glede na štednio. kolikor ie to pač bilo mogoče. e— Srečke državne razredne loterije za II. razred so že prispele in se dobe v podružnici »Jutra« v Kocenovi ulici e—- Mestni kino bo predvaja! drevi ob pol 21. zvočno fimisko opereto »Vesee Dunajčanke« z Willyjem Forstcm v glavni vlogi. Predigra zvočna enodejanka. e— Iz bolnice. Včeraj sta umrla v cc!:-ski javni bolnici 40!etna Marija Caterieva. žena kamnoseka iz Zagreba in pa 251etna Zofija Pasaričeva, ki je baje podlegla za-struplieniu. Pravi vzrok smrti bo dogna'a obdukcija. Pasaričevo ' ie predvčerajšnjim pripeljal v bolnico njen oče in obljubil, da jo bo nas'ednjega dne obiskal, vendar Da ie ni več našel žive. e— Tatvina. Policiji je prijavil akad. kipar g. Franc Berneker iz Ljubljane, da mu ie neznan tak ukradel iz zaboja, ki za te imel shranjenega na podstrešiu ccliske Delavske zbornice v Razlagovi ulic. razne predmete, vredne okrog 3000 Din. Po!ic;;a ima tatu že na sumu. Iz Maribora a—Večer Narodne odbrane. Na prireditvi v proslavo državnega praznika 1. decembra v dvorani Uniona bodo sodelovali pri programu pev. zbori gimnazijcev, učiteliiščnic in inženjerske šole, učiteliiščnic v koroški in primorski narodni šoli z deklamacijami, godbi >Drava« in »Katoliška omiadina« in drugi. Natančen spored bo objavljen prihodnjič. a— Poroka. V Vuzenici se je 23. t. m. poročil g. Vladimir Cvetko, začasni šolski upravitelj pri Sv. Primožu na Pohorju z gdč. Jožico Crešnikovo z Vuzcnicc. Mnogo sreče! a— Prazniki v decembru. Grernii opozarja člane in občinstvo, da morajo biii trgovine 1. in 17. decembra ves dan zn-prte. na praznik 8. decembra dopoldne. :i v redelio pred božičem ves dan odprte. a— Gremij trgovcev poziva trgovce in obrtnike, ki jih tarejo prevelike najemnine za lokale, nai mu to prijavijo z navedbo števila in velikosti (v mr) lokalov, skladišč a!i delavnic in njih lego. višino najemnine in višino njihovih investicij v Io- '^a— Sokol Maribor H. Pobrežje prlred' v nedeljo 29. t. m. ob 16. slavnostno akademijo pri bratu Renčelju na Pobrežju. Prvega decembra ob 15. pa položijo slovesno zaprisego vsi novi člani. a_ Telovadnna akademija Sokola v Ma- ribor-umatica 30. t. m. v Unionu bo po sporedu in izvedbi ena najlepših v zadniih letih. Vstopnice se še dobe v trgovinah Bu-reš in Majer. , . a_ Opozorilo davkoplačevalcem. Tukajšnja davčna uprava nas je nanrosila. naj opozormo davkoplačevalce v mestu Mar.-boru, ki so še v zaostanku s plačili, da poteče skrajni termin, ko se še morelo izogniti .urisilni izterjavi!, dne 7. decembra le-tos. Tega. dne se mora namreč brezpogojno pričeti eksekntivn.i postopek proti zamudnikom, ki jim s tem narasejo znatni nadaljnji stroški. a_ Umrli. V bolnišnici je umrl 63 letni upokojeni kovač državnih železnic Henrik Sit.ropnik. ___ V -starosti SI let je umrla na Aleksandrovi cesti Ana R a u n e r j e v a. Včeraj ob 9. dopoldne se je v pisarni delavnice državnih železnic zgrudil od kapi zadet 67 letni pisar Avgust Weixler. znan tudi kot godbenik. Bil je takoj mrtev. _ Pokojnim blag spomin, žalujočim naše sožalje! a_ Iz bioskopov. Grajski k;no: »Pozabljena materina ljubezen« (Njen prvi ples«) Union kino: Max Pallenberg v dunajskem velikem filmu >;Dober grešnik«. a— Skesana ubežnika. Oba gojenca DeS-jega doma, o katerih smo poročali, da sta ipabegiula iz zaA-oda na pot v svet, sta se v sredo zvečer sama vrn<"la vsa pr-c mra žena in lačna skesano v zavod in milo prosila, nai ju zopet sprejmejo, da ne bosta nikoli več pobegnila in da se bosta tudi v šoli poboljšali. a— Bogata Terezinka se ie na poti \z Beograda domov ustavila v Mariboru. — Kmalu se je znašla v družbi treh kavaiir-jev jn avto ie oddrsel proti Radvaniu. Sam vrag ve. kako je prišlo do tega. da se ;e nazai grede avto ustavil nred policijo, kier je javil eden kavalirjev, da mu je zmanjkalo 1200 dinarjev. Pri žepni preiskavi so dognali, da so b li vsi trije kavalirii suhi kakor poper, le Terezinka ie imela v svoji ročni torbici nekaj čez 19 tisočakov. Skrivnost čudne zzodbice še čuva policija. a_ Bojevita Amaconka je vsekakor 25 letna posestnica Regina Firbasova, ki je, kakor navaja obtožnica, pravi strah vse okolice na Ivamjskem vrhu. Regina je ženska svoje vrste, skrajno sirova in nasilna, ki ima vedno nož pri sebi in na.r»ada in pretepa mirne ljudi Grozi j"m z nasiljem, zlasti s požigom, tako, da si ljudje iz strahu n'ti ne upajo pričati proti njej. Dejstvo da je Regina v maju letošnjega leta preklinjajoč navalila na soseda Valenta.na. ga petkrat sunila z nožem v pleča, podrla na tla in pretepla s nalico. jo je spravilo na zatožno k'op Regina je b:la obsojena na pet mes?eev strogega zapora. Obenem pa je tudi razveljavljena pogojna obsodba, ker je bila že v marcu Regina obsojena na diva meseca strogega zapora, ker le do krvi pretepla svojega 20 le-t starejšega moža. Regina je obsodbo sprejela. a— Prijet vlomilec. 43Ietni Štefan Pav-ličevič. ključavničar. pršel v reke oD-'astev. Aretirali so ga v Zagrebu. Osi,m-'ien je poizkn^nega vloma v blagajno -Merkurja« na Merski cesti. Pavličevič je *tar znanec policiie. a— Aretacija. Aretiran jc bi Josip A., ker ie nameraval ukrasti e'ektrično žarnico v javnem stranišču. Jo^na tudi zasleduje ptujsko orožništvn zaradi tatvine, ki o io izvršil v pndvincih. I* fCrania r— V Narodnem d"mu se drevi točno ob pol 21. uprizori Kraigherjeva dracna »Školjka«. Kino Ljubljanski dvor Teieton 2730 Samo še danes božanska GF.ETA GA2L3D žena brez sramu OB 4., y2 8. in 9. nri Cene najnižje Din 4.— in Din 6.—. Iz &onfic nj— Svefana akademija v proslavo praznika uedinjenja bo na predvečer JO. t. m. ob 20. (ne ob pol 21.) v telovadnici deške osnovne šoie. 1. decembra bo igra a novoustanovljena god'oa »Dravinja« ob 7. bu.i-tiico po trgu, "nato pa bo opremljala sukol-r ko čanstvo in gasilce k slovesni službi božji Izpred Narodnega dom« in po maši /opet tja nazaj. Ob 11. bo manifesraeijsko zborovanje zas-topnikov iz vsega konjiškega sreza v dvorani Narodnega doma. Ob tej prKife ce bo zalivalo! svojim volfccm i:a>rodni poslanec '4- Karel Gajšek ni epre-jel nj h želje r-a znanje. Po zborovanju skupen ohcd. po obedu prijateljstvi sestanek is to tam. Vabljeni vsi i«kreni jug&&o-vem=k.j državljani! nj— Narodni po-slancc Gajšek Karel med voiilci. Preteklo nedeljo 22 t. tn. je obokal g. Gajšek Karel svoje vrle voliilce v Stranicah, kjer se j- v Arzenškovi go-.s ilni zbralo 58 »nož. da izrečejo svoje želje novoizvoljenemu poslancu, ki bo v kratkem obokal še ostale kraje s reza. tjj— ]z občinske uprave. Na seji občin-,«' 1'odn no in stroške. ni— Podružnica SPD bo v kra'> em tvfa-nov:,,a tuj'sk;;prometni odsJc. ki bo za naš kraj' izredne važnosti. Iz Šoštanja št— Gospodinjski te^aj je bil pretekli teden otvoijen v Slomškovem domu. Sedanji je že osmi, obiskuje ga pa 16 mladenk iz okolice in mesta. Udeleženke poučujejo šolske sestre iz Maribora. št— Poroka. V sredo 25. t. m. se je poročil v tukajšnji farni cerkvi čevljarski mojster g. Franc Turk z gdč. Esihovo Elizabeto. — V četrtek 26. t. m. sta se poročila v Petrovčah dva para: tukajšnji trgovec g. Karel Kopušar z gdč. Anko Pinossovo iz Rečice ob Savinji in niena sestra gdč. Angela Pinossova z g. Josipom Detičkcm, mesarskim mojstrom v Pe=jem. — Mladim parom obilo sreče! ^t— Katorinin sejem se letos ni mosrel primerjati z onimi prejšnjih let. Ponudba je visoko presegala povpraševanje, še nekam za "lovnijni so bili čebularji in pa co-pntarji z Gorenjske. N? živinski seiem je b: i n prignanih 127 glav goveje živine in l1! konj, od teh se je proda'o 33 goved in 15 konj, seve po povsodi običajnih nizkih censh Iz Pttiia j— Hvalevreden sklep ptujske protitu berkulezne lige. Dne 21. t. m. se je vršila v prostorih tukajšnje ekspoziture OUZD seja protituberkulozne lige pod predsedstvom dr. Bele štukca, zdravnika v Ptuju. K seji so bili vabljeni tudi upravitelji osnovnih šol v Ptuju in okolici in zastopnice Kola jugoslovenskih sester. Soglasno j«5 bilo sklenjeno, da se bo dnevno delilo s'ab->tnt deci mleko, in sicer dobi vsak slaboten otrok H 1 mleka in eno žemljo. Mleko se bo delilo v zimskem času v me-secih decembri: januarju, februarju in marcu. Stroški so preračunani na 7750 P:n. L;ga bo prispevala v ta namen 4000 Din, ostanek pa Kolo jugoslovenskih sester in druga društva v Ptuju Mleko se bo kuha!', v šolah pri šolskih slugah pod nadzorstvom šolsk;h upraviteljev. Ta človekoljuben skiep lige je vsega posnemanja vreden. j— Vpl'k Katarinin sejem je bil letos nt-ilro 73!o?en z vsakovrstnim blagom. Pred v."m pa je vzbujal veliko pozornost veFk tritonski tovorni avto tipa »Tatra«. katerega je pripeljal zastopnik tvrdke. reš domačin g. Zamuda in je last občine Vrapče pri Zagrebu. Avtomobil se lf?hko morablja pri požarih in je posebno p^ak-7.a podeželske občine, kier ni blizu vode. ker jo a.vto sam v tanku pripelje s F^boi, Lahko se uporablja +ndi za škrop-l'en*e !n pometanje cest. v zimskem ča^u p? se ni avto rr.onrira snežni plusr za či-ub'". Seiem sam ie b;l zeta dobro obokan Zal. da zaradi denarno krize, ki jo Tjosob*"" čut: na5 kmet ni b'lo živahne kun^jie Zoliarii so nrin^iiaH rekai nad '0 ""tov Cena zelju ie bil? zelo rvrka: po .r-o oa r za e'svo Pa se ga je kljub temu zelo malo prodalo. GOSPODARSTVO Predlog za omiljenje vinske krize Pretekli teden se je vršila v kmetijskem ministrstvu v Beogradu važna konferenca, na kateri se je razpravljalo o sklepih in predlogih drugega vinogradniškega kongresa, ki se je vršil 20. septembra v Beogradu in je v prvi vrsti razpravljal o ukrepih, ki so potrebni za omiljenje vinske kriz'\ Konferenci v kmetijskem ministrstvu so prisostvovali za finančno ministrstvo dr. Go-spodnetič in načelnik Petrovič minister ?.a kmetijstvo z načelnikom Gjuričem, Ranku-vičem in dr. Stojkovičem, kakor tudi predstavniki glavne Zveze vinogradnikov in >a-d.jarjev kraljevine Jugoslavije in predstavniki Zveze vinogradnikov in sadjarjev v Zagrebu in Zadružne zveze v Splitu. Na konferenci se je v prvi vrsti razpravljalo o vprašanju trošarine na vino, proizvajanja vinskega destilata in vinskega kisa m pospeševanja izvoza vina. Razpravljalo pa se ie tudi o vprašanju sn.morodnic in o vprašanju preureditve vinogradov v nižinah za drti^e kulture. Pri razpravi, ki jo je volil načelnik dr. Sloikovič. je bila ugoiovlj^n-i pripravljenost interesiranih državnih obln-šlev. da se potrebam vinogradništva ugo li v mejah možnosti, in sicer na ta način, du bodo imeli v prvi vrsti korist producenti. Vprašanje trošarine na vino bo šele pozneje definitivno rešeno, do tedaj pa bo na-prošeno finančno ministrstvo, da trošarino maksimira na največ 1.50 Din skupai za državo, banovino in občino. V definilivno rešitev bo tn vprašanje predloženo novi Narodni skupščini Glede vprašanja izvoza in bilo na konferenci sklenjeno, da se naprosi kraljevska vlada, naj izpoeluje odobrenje Francije za uvoz vina po stari carini. Uvesti se ima to tudi olajšave za orevoz nraznih sodov Konferenca je nadalje sklenila, da se v pogledu izvoznih premij izdela predlo?, ki bi lažte omogočil diferencirani« premije glede na kvalitete. Ta oredlog bosta izdelali Zadružna zveza v Spl'tu in Zadružna Matica v Splitu. Gled? deslilatov in njihove uporabe, ka-kfir tudi clede produkcije vinskega kisa. ie bdo obljubljeno, da bo čim prei sklicana posebna konferenca ? oredsta*'niki tozadevnih industrij. Vladalo je tudi -dai" vina od eamorolnih trt. ki nai se najstrožje prenove. Le glede zmn^rra ban^ške-e obdavčilo novi vinogradi, ki bi se zasadil; v nižinah. Konferenca >e dala predstavnikom vinogradništva milo da bo glede na sno-azum-no r:i7irqnie ziintere«'ranih faktorjev mogoče doseči stavpene cil;e. kar pa se seveda ne da izvesti preko noči. = Način plačevanja skupnega davka "a po^loMii promet. Po zakonu o skupnem davku na poslovni promet si lahko oni davčni obvezanci, ki vodijo redne trgovske knjige in katerih promet presega 500.000 Din letno, izberejo vsako leto način plačevanja tega davka, in sicer na podlagi vplačil v gotovini, ednosno v menicah ali pa na podlagi izdanih faktur, brez ozira na dan sprejema plačila. V prvem primeru je treba davek plačati '20 dni po preteku vsakega meseca, v drugem primeru pa 50 dni ro preteku meseca. O izbranem načinu plačevanja pa morajo taki davčni obvezanci vsako Mo obvestiti davčno upravo v teku meseca decembra, sicer ostane nadalje obvezen način plačevanja v preteklem letu. Načina plačevanja tekom leta ni mogoče spreminjati. Kateri način plačevanja je ugodnejši, to je v posameznih podjetjih različno. Vsekakor si bodo rw>d-"etia, ki morajo na plačila (vštevši tudi takoj plačane fakture) povprečno dalj časa čakati kakor mesec dni. izbrala način plačevania davka po vplačilih v gotovini. Pri tem ie treba upoštevati, da je v pogledu poslovnega davka vročitev menice enaka plačilu v gotovini. Podjetja pa. ki dajejo blagovni kredit predvsem na menice in le redko dalj ši ediurt kredit, si bodo izbrala raje načVi plačila po izdanih fakturah. Dosedanja praksa je posameznim podjetjem gotovo že pokazala, kateri način jim nudi večjo olajšavo. Če hočejo torej za prihodnje leto način plačevania spremeniti, tedaj morajo To pnjfiviti davčni upravi vsaj do konca decembra, sicer bodo morali tudi vse priho.t nje leto plačevati davek na dosedanji načm. — Pri plačilu davka na podlagi izdanih faktur, se pogosto zgodi, da podjetje davek p'a-ča od izdane fakture, potem pa se j>osel stov-tiira. Kadar gre za stornirane posle ali pa za računske pomote v prijavi prometa, more davkoplačevalec znesek odškodnine za ptornirani posel ali znesek previsoko izračunanega prometa v prihodnji mesečni r>ri-iavi odbiti, pri tem je treba omeniti, da se morajo vzporedni stroški (pakovanie. prevoz, zavarovanje, zamudne obresti) prišt?ti k odškodnini za kupljeno blago, ki tvori osnovo za odmero skupnega davka, toda le tedaj, če se v fakturi ali na kak drug način dejansko zaračunajo. = Vprašanje načelnika Zreze obrtnih /a-durar v Ljubljani. Od liublianskega obrtnika smo preieli; y nedeljski številki od 15. t. m. sle objavili v obliki popravka ^Poiasnl-lor. ki pr^rj ;.p novo imenovani podpredsednik Zbornice za TOI v Ljubljani gosp. Eng. Franchetti le častni predsednik Zvez-obrtnih zadrug, dočim je faktični načelnik zveze gosp. Lovro pi'~mon. Kakor znano. mestno načelstvo v Ljub^ani kot obrtno oblastvo T. stop-ie na pritožbo nekaterih zadrug odločilo, da go»p. Pičman ne more zavzeti mfvda zveznega n^č^lnika, ker na izrednem občnem zboru 23. avgusta t. 1. ni bil izvoljen za odbornika in da mor.a odbor :z-voPti novega načelnika po prednigjh pravil iz Pste izvoljenih odbornikov. Glede na m odločbo nam pojasnilo, ki ste ga obiavili. m bilo razumliivo: sedaj pa je z novim obokom kr. bar-ke uprave postalo brezpredmetno. Pritožbo, ki jo i* vložila Zveza obrtnih zadrug- proti odlo-bi mestnega načel-stva, je namreč krnli banska uprava z od-iokom od 23. novembra t. 1. (št. 63°ti;2) zavrnila in ie napadeno odločbo mestnega na-čelstva potrdila. = Nova prcferenfna pogajanja Nemčija. Iz Berlina poročaio. da ie glede' na neuspeli ooi-kus uveliavljenia prvih pr^ferenčnih pogodb f zaradi ugovora neU-nterih di-žav) nemška državna vlada novabila nimunsko, ru-gosiovensko in madžarsko vlado k novim pogajanjem, ki naj bi se istočasno vršila med 4. in 14. decembrom v glavnih mestih teh t"oh držav. = Prodajne ceno za kruh Kakor smo že poročali, ie trgovinski minister izdal dopolnitev k uredb' o cenah knilvi. ki je cit> cena kruhu, ki io odredi ban. v nobenem nrimeru večia od vaooniske cene moke. tz katere se kruh izdeluje, tako da ni bilo mo- 1 gnče upoštevati različnosti režijskih stroškov v posameznih krajih. Sedaj objavljeno dopolnilo pa pooblašča bana, da more p° krajevnih razmerah spremeniti osnovne cene kruhu, upoštevajoč pri tem tako cen«r moki v trgovini na debelo ra dotični kraj kakor tudi stroške za izdelavo kruha. = Tok zlata, se l>o obrnil. Kakor znano, se je že pred tedni ustavil tok zlata iz Amerike v Francijo in se je kina^u potem dolar precej učvrstil. Zlasti v Londonu zasledujejo okrepitev dolarja nasproti franku z veii-ko pozornostjf Okrepitev dolarja pripisujejo zlasti okolnosti, da se mora š;>ekulacija. ki je šla s svojimi prodajami dolarjev predaleč, sedaj z znatnimi zneski kriti. Glede na stanje deviznih tečajev pričakujejo celo, na bo prišlo do odtoka zlata iz Francije v Ameriko. — Povišanje angleških carin bo težko prizadelo Češkoslovaško Prvi odlok angleške vlade o 5<>" n povišanju carin na 32 pozi-nj tarife bo občutno prizadelo češkoslovaški izvoz stekla, porcelana, volnenega blaga, moške konfekcije in usnjenih rokavic. Oficijel-no se ceni, da bo zaradi tega nazadovanje izvoza znašalo okrog 350 milijonov Kč letno. = Dobave Strojni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 4. decembra ponudbe glede dobave 250 m nepremoč-Ijivega impregniranega blaga. Gradbeni oddelek pa do 4 decembra ponudbe glede dobave 1030 m- strešne lepenke in 1000 kg žičnikov. (Pogoji ?o na vpogled pri omenjenih oddelkih ) Direkciia državnega rudnika Velenje sprejema do 30. t. m. ponudbe glede dobave 40.000 kg, portlandskega cementu. Direkcija državnega rudnika Zabukovca pr: Celiu sprejema do 3. decembra ponudbe glede dobave 100 komadov žarnic. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 16 decembra ponudbe glede dobave 2000 kg masti za jamske vozičk®. Dne 18. decembra se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Sarajevu of^rtalna licitacija glede dobav«; okroglega iri ploščatega železa; 19. decembra na glede dobave 120.000 komadov opeke. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) Borze 26. novembra. Na ljubljanski borzi je danes med drugim popustila tudi deviza Curiii. ki jo je Narodna banka ol konca septembra oddajala po nespremenjerem tečaju; dočim je doslej znašal srednji tečaj devize Curih dva meseca nespreinenino 1100.10. je danes zdrknil na 1099o0, kar se bo moral« sčasoma pokazati tudi v višjem tečaj« dinarja v inozemstvu. Od ostalih deviz so popustile tudi devize Amsterdam. London, Praga in Trst, dočim se je deviza NevvVork nekoliko dvignila. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda trgovala za aranžma in za december jxi 27S Promet je bil tudj v 7°/« investicijskem posojilu j>o 65. pozneie pa po 07, v 8°'n Blairovem posojilu po 03, v 7"/o Blairovem posojilu po in 57.50, v 6n/o beg-luških obveznicah jx> 43.25 in v 4° o agrarnih obveznicah po 31. Devize Ljubljana. Amsterdam 2271.44 — 227C.28, Bruse!) 787 ib 7N9 52 Curih 1097 85 do 110115 London 201 58 209 08. Newyorfc 5047 01 5^4 04 Pariz 221 70—22° 42. Praga 167 04-108 14 Trsf 288 09- '294 09 Zagreb. Amsterdam 2271 44 — 22.78.2S, Bruselj 787.16 — 780.52, London 201.58 d.» 209 OS, Milan 288.09 — 294.09. Nevvvork kabel 5669 04 — 5686 04, NevVork ček 5647.04 — 5664.04. Pariz 221.76 — 222.42. Praga 167.64 — 168.14, Curih 1097.85 do 1101 15. Curih. Beograd 9.05. Pariz 20.?0'25, London 18 ."5. Nev.vo-k 5^612. Bruselj 71.70. 207 05. Berlin 122 35. S^ocVbolm 100. Oslo 100, Koben^avn 1r0, Sofija Praga 15-27, Varšava 57.00. Bukarešta 3.a"r. Efekti. Z<>sreb. Državne vrednote- Vojna škola aranžma 'n kaša 276 — 278. za december 276 — 278, 7*.'» investicijsko 65 — 06, 4° agrarne 31 _ 32. 6"> b^o-lnške 43.50 — 44, Srr Blair 63 — 04, kasa 62.50 — 63.50, 7" o BPir 57 — 57.50. Beograd. Vo na škoda 278. 276 50 7-akli. investicijsko 65 — 66. 6"'« begluške 44.50 zaklj.. 8n/o Blair 65 zaklj.. 7'"« B'n'r 58 zaklj., 7" n Drž. hipotek, banka 63 50, 62.75 zaklj . Narodna banka 4900 — 50G0. Dlagovna tržišča LES -f Ljubljanska borza (26. t. m.) Tendenca za les nespremenjeno slaba. Zaključkov ni bilo. Povpraševanje je za jelove antenole (neobePene. 4t(0 komadov 8 m. spodaj 8 10 cm; 300 komadov 9 m. spodaj 9—12 cm; 300 komadov 10 m. spodaj 10—13 cm), za naravno obrobljeno bukovino (L. 16 m3. 40 00 in 70 mm. prednisana dolžina, vse nd 20 cm navzgor), za 13 m3 javorja (blago oČe-lieno, ostrorobo, paralelno, brez. srca, povsem be]o. dolž. 2.10 — 2.^0 m. od 13 cm širine navzgor, debelina 43. 63. 68 in 78 mm), za bukove pragove (za italijamske železnice. L. II.). za trame (v predpisanih dimenzijah) 'n za naravno žamano bukovino (9 m\ 38 in 70 mm. od 2 m dolžine navzgor). V zadnjem času ie zopet nekoliko več povpraševanj za trame. kar na ie za ta čas neobičajno in kar priča, da se mora'0 kujx*i kriti s tem blogom v izpopolnitev že skoro izpraznienih skladišč. Ze seda i pa se opaža pri izvoznikih veliko pomanjkanje raznih dimenzij. Nova produkcija r>a je zaradi n-'-rentabi'nosti ;n pomanikania denarnih sredstev slaba. S'iČna «it-'aciia je tudi v buke-"i-7ii in se čuti tudi nekako pomanjkanje lepih suhih drv. *ITO -f Novosadska blagovna bor/a (26. t. m N Tendenca nespremenjena. — Promet: 33 vagonov. — Oves: baški, sremski slavonski 125 — 130 Ječmen; baški. 64 kg 122 50 — 127.50: baški. «remski. pomladni. 'i7 kg 16o _ 170 Koruza: baška. -stara 102 50 — lilo sremska. «tara okolica Tndii 102.50 — 105: okolica ^id 105 _ 107 ba ška nova. « kakovostno garanciie 63 — r,5 baška. sremska nova za december - ianuar 67 50 — 72.«V>: za marc maj 84 - 85 ha naška nova 62 - "4- baška sn?ppa 83—S5 cremska. sušena - 86: banaška nnše»ir. 81 — 83 Moka* baška in banifska posta ia *Og« »n >Ogg« V«"* S80 »2< 310 »" 305 315: >0/ 2"5 265 inr» 122.50 - 127 50 Otr>»hi: baški 'n sremski 85 - 90: banaški «0 - 85. Fi*o|. bašk> -remski bana^ki 20'« 1R.5 - 200 + Bn^imnfšOinskn terniinska borza (26 t m.) Tendenca slabša, o^rnet živahen. PSpTiir««' r.a december 1188 — 11 S9 za marc 12.97 - 12.98- rt- za ma^ 14.08 do 14.09; koruza: za maj* 15.5G — 15.60. Praktični gospodinjski pouk v mestne šole! Ljubljana, novembra. Na deželi se je že davno pokazala potreba praktičnega gospodinjskega pouka in zadnja leta se ta pouk tudi goji z vso vestnostjo. Povsod, kjer je možno dobiti le količkaj primeren prostor, otvori.io gospodinjsko nadaljevalno šolo in mora se reči, da kažejo na deželi krajevni činitclji zelo mnogo uvidevnosti in požrtvovalnosti kljub kritičnim časom. V tem pogledu se skoro lahko trdi, da mesto zaostaja za deželo. Pasi je po novem šolskem zakonu predviden gospodinjski pouk na dekliških narodnih šolah, se goji v mestnih šolah po večini samo teoretično. To pa nima najmanjšega zmisla, kajti ravno gospodinjstvo je stroka, ki se da naučiti le v praksi. Kaj pomaga govoriti deklicam o snagi, če se jim ne da priložnosti, da snažnost same goje pri najvažnejšem gospodinjskem opravilu: pri kuhanju. Da se pa zlasti kuhanja še nihče ni naučil samo s čitanjem receptov, je umevno samo po sebi. In vendar, kako potreben bi b:l praktični gospodinjski pouk tudi za mestna dekleta! Koliko zahteva danes življenje od vsakega človeka, tudi od ženske! Kavno pri današnji brezposelnosti mora biti dekle, tudi če se je odločilo za določen pokliic. pripravljeno na vse Naj se gre učit za šiviljo. modistko, prodajalko ali karkoli — često jo porabijo za vse pri hiši. A pri sedanjem konkurenčnem boju za obstanek bo imela prednost gotovo ona. ki je vsaj nekoliko pripravljena na različne možnosti, v katere jo postavlja življenje. A tudi v primeru, da ne dobi zaposlitve v svoji stroki in je primor.ina sprejeti za sil j vse. kar se ji nudi, bo potrebovala vedno pred vsem gospodinjske izobrazbe. Ali naj gre šel° ^akrnt v gospod njsko šolo? Tudi na to je treba r-iisliti. da gre danes dekle takoj, ko dovrši šo!:>. v službo, odnwsno učit se kake obrti. Tako dekle se pozneje poroči, še ko je v slvžbi, kjer ostane ob:"atn.>, dokler more, alt dokler jo trpijo." Takih nevest, ki bi šle, preden s toni j o v zakon, v kako strokovno gospodinjsko šol-o. je da-n-danos prav malo. Treba se je torej oz:rati na večino. Zato ic-nujno potrebno, da dobe dekleta v šoli podlago za svojo po-zne;šc življenje De-klc*a se uče v šoli mars:ka*i koristnega, mnogo pa je zlasti v količini snovi nepotrebnega. Ali se ne bi dalo mnog^aj nadomestiti z gospodinjskim poukom? Seveda bi prišel v poštev s.imo praktični gospodinjski po-uk. zlasti kuhanje. To bi mora' a vpeljati zlasti vsaka meščanska šola, katero posečajo navadno deklice iz šibkeiši-h slojev, ki pozneje morda ne bodo imele nikdar več priložnosti, da se vsaj nekoliko priuče kuhanju. Edino to bi odgovarjajo načelu modernega pouka, katerega jedro je: šola pripravljaj za ž:vlje-nie! Krajevni čin it el j i bi morali p-n-sod preskrbeli prostor in vse potrebno, da s* ta pouk takoj upelie. Iz ljutomerske kronike Teden nesreč — Lefos ie mnogo zajcev Trije nroračunl Liutomrr, 26. novemVa. PpfeMa teden je bil teden nezgod. Nai-nrej se je ponesrečil posestnik P'hlar s Kamenščak* na kn. Obsfrelil ga jc namreč Kovač R'*do1f iz Ccz^njevcev po neprevidnosti. Pihlat je dobil strel v trebuh in je bil nekaj časa v snv.bni nevamosH. Onoracija v bolnici je pokazala, da se ši-i-.re n.iso raznršMe i-n da n;so rrcdrle crev Tiko bo mož najbrže okreval. V Sin:goievi usnjarni ie padla delavka Skrlečeva iz Nunske gra.be z nekega sto jata tako nesrečno, da si je zlomila dcs no roko in najbrž tudi nekaj reber. Spravili so jo v bolnico. V petek na je vini-čar K<~ser, ki ie bon rvri Klein,osehegu v Radomerščaku. podiral z drugimi v gozdu drevje. Ko so ?a gali navidezno zdravo deb'o. ki pa ie bilo v n^-tnpiičini trhlo, se je to polomilo padlo Kos^riu na i>n"o ter jo pod kolenom zmečkalo. Ga~i>'s'rv'e. Vct so i:m v pretekli z'mi rglo-d-jl' obilo dreves b^do čc bo rin bu-'ta, fiitd? l^tos. Srrsk; kmetijski odbor le >e oe>mtadi na;avil akc:;o zo.-«er zaice. V oefo>k ie srr^ki kme^ii^ki odbor zopet zboroval ob š^d^i udeležbi članov, med V a Norimi sta bila t "d i zastopnika občine ^♦•ri«ove žtunan g. F^^rv *n g. K"1,V- V-' st?, bila oba kooptirana v širši odl>e". sle-l-ni na tudi v o';ega. km-tMski r-fe-eot in fv^lbor^ g 7-ni- d"ri" i? ref^rir"! o r-znih ake jah sreske-g-i in banovinskeiJa kme^ii^kega odbora, n-^kar se j? ra-^^cel preračun za I. 1°>?. Nat° co se dr-'">čile razne ned-oore. tako za živinerc;o. za "^soeševanje v^irsria 'n vinski se:em v T iiiWrr» D-?'iša debat'«. s? io vpela olede nab:ral,p" n'-c:>e Z3 V "i:i'h pr:z^d"la su"a S-e«,l-i km*-tijsk? o-o^e.r bo v zvezi s kr-ijevnim od-bor^m Rdeč.-<»a kri-'a nabiral ž:v?'a za 1'"di m krmo za /i^-ino. Ver v današnji denorni krizi ni nr;čakovatj posebno mno-no pr's—»ovkov v vjni. Upati smemo, da s" bodo m»ren kre"to-va'ci cdz^-a-li l-Pen štirid^inč-b sodr/avlianov. Sre°'>_i cestni odb^r ie razgrnil nror^ču-n za »o lej/-) ^d^rk* so prcrji»-n? na 4.^oor5 fn r-Kupra\-n:h in p'saroi'?1'ib !Trin»i-nv "i VTO O n. za pomo>-■"o osobie 4 to mi r>m posc^ei ja okoliš ^trirfovo Se 44 4^0 nin 7« vT-drževonie ba-inv'"d-I.13C ">V> f)in za 5rj-ivo kp 1SS dovozne ce^te b kolo- dvoru ■"> n.""--.1'^.- in obno- vitev S v— -»cf p.cpeoo n;.„ 7q nr>_ vo 7fi-»r»V. • »lof7v»oeo Din. za okrajpe r- "•"•n -O O10 Din. 70 pod- poro v>.000 Dm. za gradbeni 4700e<> rv.n in poc^S/.? novo oe-Lintom^r.^tiri^va 1/Vkpoo e-d.Vov po prora^-m 0 "11 Din, in siccr; pri banovlnskih cestah 10 ' F.r.n »1 irnojciteriJnih podjetij ka»e Uif. Zakaj brez kcleissa? Navadna kava vseltuje 1—?.rc KoTeJna, rastlinskega strupa, ki lahko pri mnogih ljudeh povzroči težkoče srca, povišanje krvnega tlaka, motenje spanja, razdra/.er.je živcev ali ie mešanico. Izdatnost ji je neoporečna. Posebna organizacija pa skrbi, da kavo II;;tr dobite vedno svežo v vsaki dobri trgovini r. živili. Servlra se na željo tudi v hotelu iu kavami. Brezplačen vzorec prejmete — ako pošljete izrezek tega oglasa Ln Din 1.— za odprenme stroške — od Kave Hag d. c., Tomušičeva ul. 4. Zagreb. tisoč D n, prispevek banovine za vzdržc-'vanje ban->vinskih cest ^-IS.c.C:) Din, za Štrig >vo še 1 Dm, prispevek banovi- no 11 nove gradbe in preureditve 79S.OOO D n. za Strigovo D' i gradbeni sklad 470 0.0 D:n. preostanek 11.60 » D':n in dohodki od naloženih glavnic 361.J0 Din. Primanjkljaj znaša • 1.808.474 D n: kriti ga bo z 7^ odstotno do-kl.ido na državne davke. Tudi proračun mestne občne je občanom na vpogled in je nekaj ni/.ji od letošnjega. O njem bt.-mo poročal:, ko ga bo prerešetal obč nski odbor. Avte bi: 5 v pkmeii Criiome!2 >. novembra. Danes j" v potniškem avtobusu, last podjetnika Kumpa iz Črnomlja, ki redno vozi na p-r gi Črnomelj-.S*ari trg cb Kolrvi. nastala na vožnji mcii Nemško Loko i*i Brezovico eksplozija bencina. 11-:po-ma je bil ves avtobus v plamenu. V avtobusu se je vozilo S j>otnikov, ki so duhaprisot-no rc-š li. S'arotrški poštar Kutn.ar pa je iz gorečega avtobusa .še s tveganicm življenj*« reševal po it o in posrečilo sc mu jc rešiti skoraj vso. Zgorelo je sa-mo nekaj paketov, a popolnima jc b i uničen tudi avtobus. Potniki, med katerimi jc sprva zavladala prccejšnja panika, so se kmaUi pom rili. dospeli so pa v Črnomelj peš še'e okrog 17. popoldne. ?-'r>mim vsem, rij nikar prenagljeno ne obeo1-?.-n:kotfar kakega slabega detanja in naj bodo zlasti tudi prcvidni pri poroč;Ph v časopise, ker uredništvo r-a-č ne more vedno presoditi, ali je obdolžitev utemeljeni a'i ne. pa se na ta način lahko zgodi nedolžnim huda kriv:ca, k-ikor je bilo to tudi v gori omenjenem primeru. GLEDALIŠČE LJt Bf .UNSKA DRAMA. 7-nčetek ob 2'J. Petek. 27.: Zaprto. Sobota, 2S.: Trije vaški svetniki. Znižano cene. Izven. Nedelja, 29.: Pri belem konjičku. Znižan* cene. Izven. Ponedeljek, 30.: Zaprto. LJTBIJANSKA OPECA. Začetek ob 20 Petek. 27.: Vik'oriia in njen huzar. A. Sobo'a, 2S.: Dežela smehljaja. Premijera. Izven. Nedelja, "0. ob 15.: Viktorija in nion huzar. Znižane cene Tzven. — Ob 20.: Prodana nevesta. Znižane cene. Izven. Ponedeliek. 30.: Knez Igor. Slavnostna predstava. C. SENTJ4K0PSKI OLFDODE?. Začetek ob 20.1 S Sobota. 2S : Igra v eradu. Premijera. Nedelia. 29 • Igra v gradu. Repriza. Mariborsko gledališče Zadetek ob 20 Petek. 27.: Zaprto ^obola, 2S : /eniteV Prornijera. Nedelia. 29. ob 15.: Slaba vest. — Ob 20.: Ptičar. Snremomba onernera repertoarja. Zaradi odsotnosti £»..=!), Rum,nla ni mogo"a danaSnia uprizoritev Wngnerjeve opere -»Večni mor. narr. Zato se poje drevi oh °0. roereta toriia in njen huzar- v običaini zasedbi t.\ icrl A. Abonenti reda D dobe svojo operno predstavo sredi prihodnjem tn^jna Pfl«t€it55jit

JUTRO« St 275 - G ■ iz življenja in sveta Poplave ▼ romanski prestolnici Toplavljen del bukareštanskega predmestja Težave angleškega radia Na Angleškem gradijo oddajno postajo za kratke valove, ki naj bi prekomorske dele britskega imperija oskrbovala z angleškim programom. Graditelji pa še nič ne vedo, kako bi sa izognili težavi, ki je nastala v zvezi s to postajo. Dočim je na Angleškem samem že nedelja, je v mnogih delili imperija namreč še sobota. Tem delom bodo pošiljali vesele sobotne programe, dočim bodo domači Angleži morali poslušati nedeljski program, ki ga na Angleškem sestavljajo či-tanje sv. pisma, pobožne pesmi in verske pridige. Vse to je malo dolgočasno, pa se bo dogajalo, da bodo Angleži doma rajši lovili kratkovalovno postajo, ki bo vse kratkočasnejša. A kaj potem s pobožnost-jo? Kako bodo rešili ta težki problem, še ni znano. Trgovci so ga po svoja že rešili: nudijo in prodajajo aparate, ki so uporabljivi tudi za kratke valove. Kinematografi last dnevnikov Cela vrsta znanio pariških kinematografov je postala v zadnjem času last ta-mošnjih vodilnih dnevnikov. Tako pripada kino »Miracless listu slntransigeant«, ;Journal« ima svoj posebni kinematograf za predvajanje tedenskih dogodkov, >Pe-tit Parisien« istotako. »L' ami du Peuple* bo zgradil velik bulvardni kino na kraju, kjer je lansko Jeto pogorela velika pariška trgovina. Moderna pravljica Aforizmi Romaina Rollanda Veliki ljudje se lotijo velikih reči, ker so velike; neumneži se jili lotijo, ker jih smatrajo za lahke. Ali nas prezir neumnih ljudi ne žali manj nego mlačno spoštovanje pametnih glav? s Naše misli so bolj nepopolne od naših jezikov. * Cesto ne vemo ničesar o miku močnega vznemirjenja; tisti, ki jih obžalujemo zaradi njihovih nadlog, prezirajo naš mir. » Viharje mladosti obdajajo solnčnl dnevi. * Mladi ljudje vedo več o ljubezni nego o lepoti. Zelja po slavi ustvarja velike usode med narodi. Hlapčevstvo ponižuje človeka — do ljubezni do hlapčevstva. * Človekovi nazori razkrivajo njegovo srce. • Pogled na ljubljence slave, ki so v naših očeh nesrečni — nas vendar ne ozdravi slavohlepja Trije bivši dunajski grofje so postali če2 noč dediči večmilijonskega premoženja v dolarjih. Njihov oče je bil poročen z bogato Američanko, ki je zapustila svoje premoženje ameriškim sorodnikom. Ker so pa ti izumrli, so postali trije Dunajčani dediči ogromnega premoženja. (Na sliki: Kari Sellern-Aspang, desno, najstarejši dedič v družbi ameriškega veleindustrijca Ar-mourja) Vedno mladi, sveži in močni Loterija na Irskem V prisotnosti desettisočglave množice se je vršilo te dni v Dublinu, prestolnici Irske, žrebanje velike irske državne loterije. Bobni za srečke so vsebovali 7 milijonov srečk, ki so jih pred vsemi očmi premešali s posebnim električnim strojem. Tudi žrebanje samo oskrbuje stroj, ki vrže iz bobnov 56 srečk. Na te srečke so zapisali po določenem redu imena konj, ki se jutri udeležijo dirke v Manchestru. Lastniki srečk z imeni zmagovitih konj prejmejo milijonske dobitke (do 13 milijonov šilingov), a tudi lastniki srečk z imeni konj, ki ne zmagajo, prejmejo 15.000 šilingov tolažnine. Seveda se je takoj po žrebanju otvorila velika trgovina z visokimi ponudbami za srečke, ki nosijo imena konjev prvakov. Med srečnikC ki se jim smehlja letos usoda, je več zelo revnih ljudi Eden. neki pek. je umrl pred žrebanjem, a njegovi dediči upajo postati milijonarji. Seveda pa ima od te igre s srečo največji dobiček irska država sama. /Ul ste že naročnik • slovenske ilustrovane tedenske revije »življenje in svet14? Iz uredniškega koša Zidanica. Na pokopališču našega kraja je grob neke kmečke žene, preprost grob. Edini okras na njem je tabla, ki ima pod imenom pokojnice sledeči napis: »Solze t« ne morejo več priklicati v življenje, zat< jočem.« Dobiva se povsod za Din 10.—, 36.—, 52.— I_ Vsak dan ena »Ali naj vam trem tudi lasišče? To je dobro za rast las!« 2« prav, samo naj bo masaža druge vrste nego ona, ki jo uporabljate za svoj« lastno lasišče!« masaži z »Levjo Mentol droženko" Japonsko vojaštvo st Sestrelili krogle in je menda nikoli ne bodo. Označili bi jih bolje za uniformirane kulije, kmete, ki so se pridružili tej alri oni vojski za tedensko plačo kakšnih 150 Din, prosto hrano, stanovanje in možnost, da si oŠ prilikj « kakšno plenitvijo malo povečajo dohodke. Tedensika plača je videti precej viecfca: to bi tudi bila, če bi jo fedai izplačevali. Možnost plcnitev je seveda najmočnejša vaba. Če se niti ta ne izpolni, potem se »vojak« brez posebnih ceremonij ooslovi od svoje edinke in se priključi vojski kak- iži most pri Cicikarju jem očetu. Šteje preko 300.000 mož, ki so vojaško dobro izšolani. A velika vojni arzena 1 v Mukdenu je danes v japonskih rokah! Omembe vredna je nadalje Čangkajšeko-va vojefca, kj šteje okrog 250.000 mož in jo je izšolal stotnik Bauer, bivši Luden-dorffov štabna častnik. Končno je omeniti še šansijsko vojsko, ki so jo izšolali isto tako nemški častnilki in šteje med najboljše kitajske vojne enote. Močna je 60.000 mož in ji poveljujejo nemški oficirji. Ilertha Thiele, mlada gledališka umetnica v Lipskem, ki igra glavno vlogo v novem zvočnem filmu »Dekle v uniformi«. V tem filmu, ki vsebuje tragedijo v nekem dekliškem zavodu, ni nobene moške vloge Kitajska redna vojska Aktualen prispevek k japonsko - kitajskemu sporu Kitajsko bi lahko upravičeno imenovali deželo najbolj čudnih voj-k. V nobeni drugi deželi ne boš našel toliko vojaštva, ki je razdeljeno v posamezne edinice pod vod-btvom te:4a ali onega generala. Rekli smo vojaštvo — a za mnoge primere jc to le izraz vljudnosti. Izračunali eo, da more KiLajska — vsaj na papirju ■— spraviti pokonci vojsko, ki je večja od v.sake druge vojske na cvetu in ki šteje ta i as o ki ogl o 2.500.000 mož. A le 750.000 Dr. \Vellington-Koo, bivši kitajski ministrski predsednik in poznejši poslanik v Londonu ter večletni zastopnik Kitajske pri Društvu narodov, je bil imenovan za vnanjega ministra nacionalne vlade v Nankingu mož je opremljenih z orožjem, dočim je ostanek le vojaško izšolan, v resnem primeru pa kot vojna sila malo da ne pride v poštev, ker nima na razpolago niti orožja niti streliva. Veliko število tc^a moštva nima riti uniforme, sto tisoči vojakov imajo sicer puške, a nobenega naboja in niso nikoli šnega drugega geneiala — vse eno katerega. A če se mož iz tega ali enega raz'oga rs more priključiti drugi vojski, tedaj mu ostane zaunja možnost: da postane bandit. In tu je treba takoj povedati, da pomeni takšna odločitev cesto prvo stopnico do slave in bogastva. Nemalo kitajskih generalov je pričelo v zadnjem desetletju tsvo« jo kariero kot preprost voiak in razbojnik in marsikateri je postal tako odločilen čini-telj v ki ta}, k i zgodovini. Med neštevilnimi boji zadnjih let med posameznimi r*valizirajočimi generali so se dogajale Čudovite stvari. Več nego ena bitka se je hipoma prekinila, ker je pričelo deževati! V notranji Kitajski so se bitke v rablfm dežju nadaljevale — ker so vojake ščitili v etiki dežniki, ki so jih nosili domačini! In bile so mnoge bitke, k; so še začenjale tako. da so vojaki i ustrelili na-1-prvo velike množine ta.ko zvonih pokalnih bonbonov, da b: pregnali zle duhove! Neki voja"fd genij je imel celo domislico, da je poslal pred fronto celo vrsto na pol ukročenih oslov, da bi premotil ogenj svojih nasprotnikov. V splošnem spadajo boji med posamez-nrni generali na Kitajskem v področje komične opere, pn kateri nadomešča velik hrup pomanjkanje orožja in streliva. Rezultati so potem običajno malenkostne ali sploh nobene izgube. Izven Mandžurije je vojna sila kakšnih 750 000 mož, ki jih vodijo vojaško najbolje izšolani kitajski častniki. Z izjemo n (.Katerih edinic pa so ostale slabo opremljene in težke artiljerije večinoma sploh nima« jo. Na vsem Kitajskem vlada veliko pomanjkanje modernega vojnega orožja. Kita jsika ima (izven Mandžurije) kom a i več nego en ali dva ok;'opna vlalka, morda tisoč strojnic in kakšnih 50 letal. Najmočnejša kita Surgor Postzeitung«, torej izrazito katoliški list, ki predvsem ugotavlja, da je »Rauhnacht« v umetniškem pogledu, pa tudi s katoliškega stališča prvovrstno dei-o, ki zasenčuje vse. kar je bilo v zadnjih deset h letih nap;«ano v nemškem jeziku. Monakovski kardinal jc svojo obsodbo mogel izreči famo na podlagi citatov v kritiki in zaradi njegove nenoučenostj mu te obsodbe ne gre zameriti. Seveda je zbudi'« ta bolj ali man i od-fcirit« polemika katoliškega lista proti katoliškemu kardinalu velijo pozornost v Nemčiji in vse pričakuje, kaj bo 6cdai vestnega primešanja virulentnih človešk h baci'ov jetike Calmettovemu preparatu Devckeiev zagovornik ie postavi! dr Frevu vprašanje »na fast in vest«, d^ li ie on insniriral ta r!a-vf<. na kar je dr. Frey odgovoril na kratko: »Do'« Sledi! je besedni spopad med obema odvetnik cena, med katerim je Deycfcejev za- govornik ostro nastopil proti očitkom, da je nje.gov klient namenoma primešal serumu strupene klice, češ da zadeva ta očitek njegovo osebo kot znanstvenika in človeka. Ugotovil je nadalje, da so tožrite!ji med razpravo sami sprevideli, da prof. Devcke ne zasluži takšnega očitka, proti kateremu eo se odločno izjavili tudi nekateri znanstven Tri. Ko se je ta spopad med obema zagovor« mikoma končal, se je proces nadaljeval z zasliševanjem raznih prič. Slama prinaša smrt Znani lastnik tvrdke za izdelovanje ko-lonjske vode »Farina« Heimann, je umrl precej nenavadne smrti. Pil je limonado iz kozarca s pomočjo slamice, ki je bila okužena z glivicami aktinomikoze. Vsi poskusi zdrave ikev. da bi mu izlečili nevarno bolezen, so bili zaman in tako je slamica umorila moža, ki je bil po reklami za svoje izdelke v svetu zelo popularen. 200 ubeglih kaznjencev Iz Cavenne poročajo, da je iz francoske kazenske kolonije Gujane pobegnilo 200 kaznencev, ki so bili slfšaM, da prične neka ameriška družba gradit] žcleznico v sosedni IIo'a>ndski Gujani. S splavom so prišli preko reke Maram na holandsika tla, kjer so morali prebroditi najprvo ogromna močvirna ozemlja, v katerih preži moriina mrzlica, potem so si morali s sclciro napraviti pot skozi pragozd. To mnogih dneh neskončnih naporov so dospeli do neke vasi, kjer so zvedeli, da jc vest o gradnji železnice neresnična. Kaznence so nato holondske oblasti prisilile, da so se vroi*i v Franoo f'o Gujano, kjer so vodie beguncev internirali na Hudičevem otoku. Od pikola do pisatelja švicarski pisatelj Ernst Zalin je zelo dober pisatelj, ki ga zlasti v njegovi domovini radi berejo. Svojo kariero pa je pričel kot pikolo in je nadaljeval kot lastnik postajne restavracije v Goschenenu. V svojo zabavo je že takrat pisal manjše stvari v prozi in 1S93 se je z neko novelo udeleži' bolj za šalo neke pisateliske nagradne tekme Dobil pa je prvo nagrado in ta uspeh ga je tako opogumil, da se je začel prav resno ukvariati z literaturo. Dolgo časa pa i? še vodil svolo restavracijo. dokler je ni mo^-al zaradi slabih gospodarskih razmer 1017 opusritl in se preselit', v Our'h Od«lei se preživlja samo s pisateljevanjem. Napisal je več romanov in zbornikov novel. Nesto mrtvih v Jukatanu Piimao »Oh, nikar tolikanj ne skrbite zame, gospod Stornish. Za mojimi kostmi ne bi nihče žaloval. Oče in mati sta že davno mrtva, bratov in sestra pa nimam.« Nisem se nadejal, da ga bom tako naglo spravil tja, kamor sem hotel — namreč do Neda. »A vaš bratranec Ned mora biti prav vrl dečko?« sem prežeče vprašal. Hotel sem mu do dobra pretipati obisti zastran tega Neda Mortona. vPrav imate, gospod« je odvrnil. »Škoda,' da ga nimamo s seboj. Neverjetne reči uganja. Nikoli ga ni doma, kaj ne, miss Viola? Tu imam nekaj njegovih slik.« Izvlekel ji usnjato listnico in pobrskal po njej. Trudoma sem brzdal svojo napetost. Imel sem res srečo, redko srečo! Podal mi je fotografijo. Zagleda! sem vitko jahto z razpetimi jadri, »To je »Eagle«, mi je pojasnil. Za jahto je prišla na vrsto majhna skupina na palubi ladje. »Moštvo.« Napeto sem ga vprašal: »Ali vašega bratranca ni na tej sliki?« Vzel mi jo je iz roke. »Ne vem. Dajte, da vidim. Ne, ta je druga. Na tej ga ni. A tu imate njegovo veliko sliko.« Komaj sem se premagal, da nisem vzkliknil od veselega prese- nečenja. Zagledal sem obraz, ki mi je brl dobro znan — obraz, ki je bil Jočjevemu zelo podoben. Bil je obraz tistega bledega, velikega neznahca, ki mi ga je svetiljka pokazala v clauderiškem parku. To je bila rešitev uganke! Sam pri sebi sem poprosil Joeja oproščenja, zakaj prav lahko si je bilo misliti, da mu je bratrančevo zločinsko početje neznano. A pokazal nisem ničesar; napravil sem le nekaj brezpomembnih opazk, hvaleč slike, kako so dobro izdelane. Viola me je gledala molče in nekam začudeno. Vedel sem, da ji Ned ni bil simpatičen. Ali je vedela o njem več, nego mi je hotela povedati? Zdaj je bila moja naloga, da izberem iz te zmešnjave tisto, kar je spadalo vkup. Ned je bil vodja tihotapcev, ki so zalagali Florido z alkoholom. »Eagle« je bil njihova ladja. Violin oče je bil poginil od tihotapske roke. Tihotapska ladja je bila prepeljala Kamila v Jukatan. Zdaj je križali pred Progresom, baje zato, da bi ga pričakala in vzela s seboj. Neki Ladino je vohunil za nami v Prozresu in Meridi, sumljiv rjavokožec pa tukaj v pragozdu. Ali je bi! Ned Morton v kaki zvezi s tem vohunom? Kakšno je bilo razmerje med Nedom Mortonom in Kamilom? Ti dve vprašanji je bilo treba najprej razrešiti. Zastran drugega vprašanja sem se hotel obrniti do Viole, kadar naju pusti Joe sama. »Voda!« je zdajci z: klical Dick Ln pokazal naprej. Voda je v Jukatanu trfko redek pojav, da si jo je bilo vredno natančneje ogledati. Pred nami je tekla štiri do pet metrov široka rečica, a tako plitka, da nas tli mogla ovirati. Med tem, ko se je na naši strani odpirala majhna jasa z nizkim grmovjem, je segal onkraj vode gozd prav do brega in vitice ovijalk, ki so visele z vej, so se namakale v valovih. Don Ca s ta Id o je jahal naprej, ko je bil nekako sredi rečice, je mahoma tako presunljivo zakričal, da nam ie šlo skozi kosti. Kaj se je bilo zgodilo? Naglo sem prehitel ostale, ki so odreveneli na mestu, in zajahal naprej. Ko sem prišel do vodnika, sem videl, da je bil padel z obrazom na grivo svojega konja. Njegova desnica je krčevito stiskala uzdo. Potegnil sem ga kvišku — in zagledal nekaj strašnega. V vratu dona Castald3 je tičala globoko zadrta puščica! »Sve ... ta ... kača ...« je zagrgral. Nato se je iznova zgrudil na obraz. »Nazaj!« sem krikail ostalim, obrnil vodnikovega konja; i z podhode 1 svojega in se urno vrnil na rob pragozda. Tam so naju tovariši vsi prestrašen; obstopili. »Snemite ga s konja!« sem ukazal. Mornarja sta vzdignila nesrečneža s sedla in ga položila na tla. Viola se je odvrnila. Preiskal sem ga in spoznal, da mu človeška moč ne more več pomagati. Z grozo sem vstal. »Don Castaldo je mrtev. Iz grmovja je priletela strupena puščica in ga ubila.« Vsi so prepadeni molčali. Le iz kapitanovih ust se je jezno utrgalo: »Damned!« Bil sem v položaju, kakršnega v svojem življenju skoraj ne pomnim, dasi ni bilo siromašno s prigodami. Pred nami je ležalo, bledo in otrplo, s krčevito skrivenčenimi prsti, truplo vodnika, k' je edini izmed nas poznal pot po neizmerni divjini zelenega morja, {'red nami se je širil pragozd v svojem zloveščem enoličju. izza vsakega njegovega grma je utegnila prežati na nas strupena puščica. Nadaljevanje poti je pomenilo ob takih okolnostih nevarno igro z življenjem. Kaj mi je storiti? Lepi uspehi vaditellske^a tečaja v Škofji Loki Na jako prisrčen in bratski način je zaključil škofjeloški Sokol v nedeljo svoj 14 dnevni društveni prednjački tečaj. Zbrane udeležnike tečaja, 27 po številu, sta pozivala k vztrajni sokolski delavnosti voditelj tečaja br. Rudolf Horvat in absolvent savezne šole br. Ferdinand Majnik. Bratje in sestre so dobili za zaključek prav zanimive pismene naloge, ki se bodo reše-tale pri ustmenšh prednjački h izpitih čez 14 dni. Kakor pa sc da že sedaj presoditi, ie tečaj v vsakem pogledu lepo uspel, posebno pa v enem: današnja telovadba lom! s preteklostjo. Moderne gimnastične vaje. ki jim je vsestransko harmonični razvoj telesa prva svrha, izpodrivajo na celi črti - ta ri sistem nekako nasilnega vežban j.a. škofjeloški prednjački zbor se bo zdravih in zlata vrednih resnic prav gotovo rad poprijel — morda bo potem tudi izginilo tarnanje, da telovadci ne marajo v telovadnico. V tečaju se je do podrobnosti obdelal Tvršev telovadni sestav. Vsa predavanja so združevala praktične poizkušnje razven pri lahki atletiki. Kot novost se je obdelala tudi masaia. Sokoli so posečali tečaj točno in redno, tako da je uspeh tečaja tudi s tega stališča lep. Iniciativnemu delovanju loškega vaditeljskega zbora gre v vsakem oziru priznanje, ker je le njegova zasluga, da bo v najbližji bodočnosti naše Sokolsko društvo razpolagalo z veščimi predniaki. Posebno priznanje br. Majnikti in Horvatu, ki š*a se za loški tečaj zares potrudila in pobrigala!' SckoSsJi pravnik v Gušta* nfu Slovesno praznienj dan. Faz hiše plapolajo državne zastave, kar daje posebno obeležje slavnostnemu dnevu, ko je bala v Me« žiški dolini izročena javnemu namenu stavna za b;-st.renje uma in duha in gojenje telesnih sil — Sokolski dom. ki je v ponos trgu. šoli in Sokolu ter najlepši dr Laz. kaj premore vse požrtvovalnost in skupno delo bratstva in 6loge. Dne 22 t. m toono ob 11. se je napodil dom s šolsko mladino, z vsemi pripadniki domačega sokolskega društva z dospelimi delegati, zastopniki in prijatelji. Javno slavnostno sejo ie otvoril starosta, radu-jof se zgodovinskega trenutka. Uvodoma pozdravi delegatov: g. dir. Haeina, sreskega načelnika kof zastonnika bana, br. dr. For-r.azariča za S^vez Sokola, dr. Železničarja, Pintar:a in Tnmažiča za M-ar župo. Sovra za koroško rkrožje. dr. Obersnela za Gorenjsko s. ž., ki je bil prvi starosta. Ste-barja za Sokola Tczno, zastopnika občine župana Sulcrja, g. ravnatelja jeklarne na Ravneh Lorberana. zastopnika gas;M;ega društva, g. Douglas Thuma za gozdno upravo ter ustanovitelja br. Potočnika in Strascrja. V kratkih obrisih je podal starosta zgodovino Sokola, ki je bil ustanovljen kmalu po zaključnih bojih Koroške 1. 1919 po dr. (>bersne'u in ki je dobil svoje prostore v v o in« j baraki Pod to streho se je začelo društveno delo in nri pogledu na ravno to streho, je bilo vs?komur jasno, da je to le zasilni dom, ki bo v doglednem času odslužil. Nastopila je nova doba Po uspelih pogajanjih s krajevnim šolskim odborom se je pričelo z gradbo stavbe, v kateri bo imela tudi šola telovadnico. Stavbišče ie darovala brezplačno je-k* lama grofa Thuma, k; je tudi dovolila napeljavo elektrike in vodovoda ter sla pri dobavi materijala zelo na roko. Za vse to je bKa izrečena najprisrčnejša zahvala. Do zgradbe doma pa so s svojimi prispevki pripomogli tudi mnogi dobrotniki širom naše domovine, ki bodo vsi ovekovečeiM s popisom v spominski knjigi, da bodo poznejši rodovi imeli dokaz in pravilo: Sioga gradi, nesloga razdira. Je še mnogo na-daljinjih skrbi za dom, ki bi bile olajšane, če bj javnost pok a/a.a obilo razumevanja in podkrepila soko.sko stremljenje. Ob zaključku se je starosta spominjal Nj. Vel. kra.ja, starešine SKJ Nj. Vis. prestolonaslednika ietra ter celokupnega kraljevskega doina s trikratnim »Živio«, šolska mladina pa ie zapela »Bože pravde«. Nato -so bile poslane vdanostne brzojavke stareš ni SKJ prestolonasledniku Petru, daije savezu Sokola in kr. banskj upravi. Sledili so pozdravni govori delegatov. Govorili so sreski načelnik, g. Hacin, br. dr Fom-azarič, dr. Žeieznikar, br. Sovre, br Tomažič in župan 'širler. prinašujoč bratske pozdrave z radostjo iz raznih krajev m Lnsr;tucij domu na severni meji. ki naj bo žarišče telesne, kulturne in nacionalne V Z'jVr ie še poznejšim rodovom: vse one pa k: f>odo iskali v njem zatoč;šča. zabave in razvedrila, naj prešinejo naloge, smeri m cilji dobrih stražarjev domovine. Iz SokoW-prijela Pregelj Žane (Ljubljana) : Andervald Silvester (Jesenice). Orjaški Andervald je po hudi borbi podlegel mnogo lažjemu. a spretnejšemu nasprotniku. Gorjanc Leopold (Ljubljana), je po daljši borbi položil na pleča Svetlina Albina z Jesen ie, nakar sta se spoprijela favorita Šotler (Ljubljana) in Zupan (Jesenice). Borba je ostala neodločena. V nedelio se je vršila revanžna tekma med Andervaldom in Pregljem. Zdelo se je. da bo Andervald Preglja kar zmečkal, toda Pregelj je pokazal dosti tehnike in žilavosti. tako da je bila borba po treh rundah neodločena. Kot druga sta se borila železni Sotler in simpatični Gorjanc, oba iz Ljubljane. Slednji je bil §otler*u sila trd oreh. tako da ga je Šotler šele po daljši borbi spravil na pleča. Nato sta se spoprijela favorita Šotler in Zaman. Oba borca krasnih postav sta bila predmet največjega zanimanja, a žal rista dosegla te ga, k iT je bila svrha prireditve, lepo bor bo, ki bi v propagandnem oziru dosegla svoj namen. Si'a energični Šotler je našel v mladem in tehnično dobrem Zupanu enakovrednega nasnrotnika, ki je s svojo mirno in viteško borbo popolnoma parira! silovitega nasprotnika, šotlerja, ki ni znal obvladati samega sebe ter šel preko mej domistnost; ter izzval živahne proteste številne publike, katera ie zahtevala, da s* Šotler diskvalificira. Borba ie ostala po več kot enournem boju neodločena. Zaključna borba se ie vršila med Zupanom in Gorjancem. Oba sta podala zelo lep način boja, ki je končal z zmgo doma-' čina Zupana. Službene objave LNP (S seje p. o. 25. t. m.) Navzoči gg.: Stanko, šetina, Novak, Accetto, Berdajs, Petrič Grcšelj, Kovač. Ker sta se pokalni tekmi Ilirija : Slovan in Primorje : Svoboda 22. t. m. odigrali neregularno, je p. o. sklenil, da se ponovita 29. t. m. na igrišču Ilirije: ob 33.15 Ilirija : Slovan, ob 14.45 Primorje : Svoboda. Službo ima g. Kovač, blagajno od 13.—14.30 g. Petrič in 14.30—16. g. Novak. Vsak klub mora postaviti po tri starejše in vestne reditelje, ki morajo vršiti službo od 13. do konca. Proti klubom, ki bodo nastopili prepozno z moštvom odnosno, da reditelji ne bodo vestno vršili svoje službe, se bo kazensko postopalo. Opozarjajo se klubi, da morajo v tekmah za prehodni pokal LNP z ozirom na namen tekmovanja (Poškodbeni fond), nastopiti s I. moštvi. Do nadaljnjega se suspendirajo igralci Jamnikar Maks, Pogačar Rado (oba Svoboda, Vič) in Brcar Ivan (Jadran), ker se niso odzvali vabilu na sejo. Seja k. o. danes ob 18.30 v Delavski zbornici (I. nadstropje, glavni vhod). Ob 19. se vabijo igralci Jamnikar Maks, Pogačar Rado (oba Svoboda, Vič) in Brcar Ivan (Jadran). — Tajnik II. Službeno iz odbora za delegiranje sodnikov. Delegirajo se za nedeljo 29. t. m. v Ljubljani igrišče Hermesa prvenstvene tekme ob 9. Grafika rez. : Hermes rez. g. Skalar, ob 10.30 Slovan rez. : Jadran rez. g. Lukežič. Pokalne tekme na igrišču Ilirije ob 13.: Ilirija : Slovan g. Vidic, ob 14.30 Primorje : Svoborla g. Cimpsrmari. Za tekme v Mariboru, Celju in Trbovljah delegirajo sodrike odbori za del. sodnikov pri Mo. TSK Slovan (nogometna sekepa). Dre vi ob 20. pri »Sokolu« (lovska sob*"* stro go obvezen e^a^ki sestanek vseb aktivnih nogometašev. Dnevni red j«1 ;"l o važen zaradi .ponovnega vranja s SK Pirijo it zaradi zimskih treningov, ki se prlcno pri-hod:ni; teden Hermes. Drevi ob 30. v »Zvcz-d'«. Ši^ka. prvo srorfino r.red-; vin 'e, nrj katerega se nozi- ^io vsi čla^i kluba. Predavani^ bodo redno vsak pet"k. SK Jadran. Tu tri strogo obvezen članski sestanek pri Sokl:ču. Iz življenja na deželi ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Prosvetni odsek Sokola priredi v nedeljo 29. t. m. ob 19. v dvorani pri Kratkemu tridejansko dramatsko predstavo »Kajn«, delo Frana Bevka. — V torek 1. decembra ob 17. bo v šolski telovadnici sokolska proslava uedinjenja s slavnostno sejo in telovadno akademijo. — V soboto 5. decembra ob 17. priredi Sokol v dvorani pri Kratkemu Miklavžev večer. Darila za deco in odrasle sprejema br prosvetar v petek 4. decembra in v soboto dopoldne 5. decembra. — Narodna šola v št Vidu proslavi 1. decembra s petjem in deklamacijami. PRK od narodne šole pa obdari revno šolsko mladino z obutvijo, perilom, obleko in pecivom. — Otvoritev električne cestne železnice v št. Vid bo v soboto 28. t. m. — Knjige Vodnikove družbe so že došle. čla- ni, pridite por.je in prinesite članarino za leto 1932. ŠT. JERNEJ NA DOLENJSKEM. V nedeljo 29. t. m. priredi dramski odsek Sokola Doboviškovo burko »Radikalna kura« " režijj brata Šviglja. — Svečana 6cja So-ko'a v proslavo 1. decembra bo v ponedeljek JO. t. m. oh IS. v prostorih brata Reclja. — Naraščaj Sokola priredi 6. decembra popoldne igro »Miklavž prihaja«. Po igri bodo vsi obdarovani. Obe predata« vi bosta v prostorih sestre B'atnikove. LJUTOMER. Ko je bila občina Štrigova priključena našemu srezu. je tamkajšnji zdravnik zapustil svoje mesto ter se c-d-selil v Mursko Središče. Na izpraznjeno mesto se preseli te dni tukajšnji zdravnik dr. Bernard Jirka. Velika občina Štrigova, ki šteje nad 6000 prebivalcev, pač nujno potrebuje stalnega zdravnika. — V našem mestu biva nekaj časa »čudežni« zdravnik« iz Gradrščanske g. Oton \Vraubek, k,i je zet bivšega tukajšnjega pekovskega mojstra g. Malega. Mož trdi. da izhajajo iz njega oiektriČTii toki. ki imajo zdravilno moč. Star je nekaj na i 30 let ter 6« že dolgo bavi z okultnimi vedami. ,Po poklicu je elektrotehnik, vendar 6e ne peča s tem poslom, impak zdravljenjem. Avstrijski listi 60 že večkrat opijali njegove uspehe. Pri nas pa ne zdravi nikogar, temveč je le na pose tu. V kratkem namerava v družbi šestih tovarišev odriniti v Indiijo, kjer bo Štu-Jiral tajne hkirjev m jogijev. NVraubek je vsekakor interesantna osebnost. — Naši obrtniki so z zadoščerajem sprejeli vest, da je kralj podpisal dolgo pričakovani obrtni zakon. Mnogo pa razpravljajo glede določbe. da se osnujejo namesto strokovnih obrtnih zad.rug povsod le kolektivna udru-žunia obrtnikov. To jim ne godi in pričakujejo, da bedo poslanci ter obrtniki organizacije dosegli i/premem bo te določbe, kar bo v interesu napredne obrti ULTURNI PREGLED Novemberski zvezek »Ljubljanskega Zvona" Pravkar jo izšel 11. zvezek naše kulturno-književne revijo »Ljubljanski Zvon'. Na uvodnem mestu je objavljenih pet l^po ubranih pesmi Alfonza Gspana. ki kažejo, da njegova lirika postaja čedalje močnejša m prepričevalnejša. L. Mrzel je prispeval črtico J Jesen v kasarni«. Nadaljuje se razprava Josipa Vidmarja »Franceta Levstika literarna kritikar. F<-rdo Kozak je zastopan z daljšo prozo »Pismo'. Nadaljujeta sp novela Rudolfa Kresala >WHki greh in Franceta Bevka roman >In solnce je obstalo-. V Obzorniku razmotriva. Anton Ocvirk mi milo gledališko sezono. L Preželi pa v daljši, še nezaključeni recenziji noroea o knjigi Luciana Tesniereja >Oton Jounf>aotchits;-h, poete slovene«; Zanimiva jp bibliografija Tesriičrpjpvih spisov o slovenščini. Ivo P>rn-Pič je prispeval oceno Vukasovičeve mladinske knjige "Bep, Koko i eomp.«. številko zaključuje Kogoiev presrlpd ljubljanskih koncertov in A. D. beležka o Baldenspertro-vi oceni Lavrinovih >Studios in European Literature«. »Ljoblianski Zvone izdaja Tiskovna zadruga v Ljubljani. Stane 120 Dir na leto [n se naroča pri upravi, Šelenburgova ulica št. 3. Peta številka »Zborov« Vzlic neuirodnim razmeram izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon* zborovsko revijo, ki jo ureia pevovodja društva gosp. Z. Prelovec izredno vešče. V dobi, ko nimamo nobene glasbene revije, izpolniujejo »Zbori« ne samo svojo direktno nalogo, temveč tudi veliko vrzel, ki je nastala s prenehanjem »Nove M lizike*. Te svoje naloge se uredništvo v polni meri zaveda ter prinaša tudi vesti, ki so za vsa k etra ljubitelja glasb<* zanimive in pa kom]x>zicije, ki niso namenjene le zborom. Najnovejša številka prinaša v književni prilogi na prvem mestu P<'ruzzijpvo pesrm »Pod večer . . .<, ki bo gotovo našla svojega skladatelja, dalje zbirko kritik s praške turneje pevskega zbora i Grafike?:, ki so vse edine v hvali tega malega, a podjetnega zbora, in pa društvena ter organizacijska poročila. Zanimivo je mariborsko pismo Tlln-ka Druzoviča s tatističnimi podatki o koncertih in opernih predstavah preteklega leta. Iz tega poročila je posneti, da v pretekli konrerini sezoni ni bilo v Mariboru niti enf-es!'. in v zadnji vsti i*fe strani, v druseni taktu klavirske soremlipvp v akordu ' ac in ne Jas r, torej -^zveznik *Zhor;ir po svojo kuH'»mo misijo že toli-krat dokazali, da je odveč, opozarjati nanre in iih oripororali. Kdor gre mimo ali preko njih. stori to namenoma, in mu tudi najtoplejše priporočilo ne bi moglo pomacrMi. L. M. S. ve Evropo?. Opozarjamo zlasti nn članka j»i-goslovensko - ameriškega publicista I. Y. Lupisa - Vukiča NVilsonov vaskrs in ^Naši izseljenici i kriza« Ing. A. Božič iz Nevt-Vorka je prispeval dva tehtna članka: >Amerika na mukama« in »Američke železnice i njihova borba za solventnostc. 0 ameriških vojnih prostovoljcih v Jugoslaviji piše p. Bauerman. I. Belin pa poroča o gospodarskih o-uiii staršev, s pr: merim .-oisko izobrazbo. n e pud ir-t eg.-« sprejme s trgovino Ignac Audraiič v Kranj«. 5638S-1 Trg. pomočnico -vajeno vseli 'lcl v trgovi-u . ki b? pomatrala t »d: v •r--ij'Oil'n.;>rv!i. uobr« raeu nar:..... pdkupljivi za n:■*««•• t zna rvlicevati s krn*-č- kimi strankami, sprejmesB t h.'!'so rr?: 'viMo na deželi - Ponndbe - .»pričevali in sliko na naslov. ki ga po t- rii oddelek Jutra. ."ki" 81-! Frizerko prvovr^tn specialistko v vodni iti trajni ondnlaein. čvrsto ondulerko -in mani-V Irko. v stalno službo j:,-(■:n] ■ takoj ali po d"go-voru Kiralv .1 i-in, frizer. Murska Sobota. V p"nnd-hah je navesti tudi plačilne posjoje. 56493-1 Vajenca za ti; ■ sar-ko obrt tpre jlne takoj Jf-i'b Len po!' 1. T Med vodah. 3652«-1 Gospodinjo Vti-i. - -in ill le'. iščem za Beograd. Ni-' o v T 0g:. riieni 0'ldelk u .fntra. 56630-1 2 kuharski učenki •'.rejui f-m pn nizki cent. — Naslov v osla snem oddelka »Jutra 56643-1 Točaia (»t! t ti e S a in trezne?** i-r-. m za tak-oi. Ponudbe na e? a=n: oddelek • Jntrn« rod š fro >Tf'čaj«. 56647-1 Brivskeg? pomočnika • ••"■inesa. » » m » dcbre?a d' IjT'-} po dogovoru Fran Sorji v M-vrl-l,o ril. 06633-1 Fiksuni in provizijo n."timo --m »!>i*t p"vatn:h «"'aHk '.1 L'»H 1 itn in okolic« 'J* d-8v.ko t>*niv;ift j.x n» nnf-ikt-umo blatro. — f'' n-Klb« n* 0!r'**nl «1 letet >.lj".rs« OVt -: f ro »p* Ml 01 i, i- r,ii„ 520<)2-O Potnika msntifaktomo stn-ke. za obi^k privatnih = 'rank — ? ore jm em za Maribor vo okolico. Ponudbe tki podružnic« »Jutra« * Maribora pod »t'?ksujn in provizija«. 35468-3 Trgovski potnik >! po*nje « « vojitn avto-mobllom v pletlljski »tr-0-k . no Sloveniji Telo dobro vpeljan, prevzame še 7.3- • "ot,l-tT'0 zmožne tovarne eo~av?e. Pnnudbe ra e:rl. r--1'ps ».l itra« pod šifro >8. Is. :V>-5'. 56 Kt-3 d r: Potnik 1 >■ s k o hanov:n». r elegantnim a vtomobilom sprejme zastopstvo kake dobre f:rme oz. vzame sopotnika >.T'»T.i * rn* i si fr «> CAViERNIKOVA šoierska šola l-lohljana, Dnn»KJia e. 5* J u»o Auto) t«rl?fon 2236 ;*rva lhla-t. kon"esijoa;ritv.i i^r-vspefct 13 t*«t.nnj — W žit* p.nji 231 Akademik -efVkt-ira na insrmiranje -rednješolea ali kak -Ir«? primoren pos"t. PonndV na o?'as. oddelek »Jutra« t>od »Pisanie«. 3(i62i5-3 Zastopnika ' s L mi Hi ia no. 7. a prvovrstna amerikanska nalivna peresa jšr-em. Dober /.a ♦Inžek zasiauran. I'!inndl>r t referenoatnt na naslov: The. Ilaro nalivno pero O. Ltd. J is. llei-nie.il. Zagreb. Beojrads.ka T. Kn5igo vod ja- bilancist shvžbo za takoj. 1 '0-•lndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod š:fr» »Dobra Opekarne! Ohrafnvdja žel: prTinen-t slnžbn. N',-!^t v oglasnem ■i'i'i. :ku »J»1 tra«. 53727-S iiH Kartoteka Pek 28 let star, zmožen r*r>s» dela. kakor tudi siika-ske-2a. mizarskejra ti rezanja .-in. išee službo. Naslov v ojriastiem oddelku »Jn'rs«. ;V)G0<)-2 Vrtnar »oda! še v m-odjiovedatii sluflii. 7. dobrimi -pvi5e-va'i. želi isto preminiti. — Ponudbe na oiriia. oddelek -.Jutra« pod >?talna bo-doeiiost«. 364S1-2 Sobarica z letnimi »pričevali, iš'"'1 4 1. deiembrom službo »smo t • r? boljši o'oitel'5 na llr-va(>013-3 lnstniktorico za matematik" in franeo-za p"po'dan>-kc ure -<-e!!ii za deklieo U. »im-nazije ponudbe oa 0-ff'as. >• 1-1 ?!<■ k »Jutra« pod šif'" »Podlajra«. 5Ci638-4 Puliasto perje •*v>. ivliia 'ki. k? po 4h. Dia. dri^a vrsta k r po ■58 Din. itsto belo so«ie k» po 130 Din in ;iuh kj i Ju tra.. " . 5(3607-0 2 železni in 2 navadni okni nrodam. Na-!ov v oglasnem oddelka »Jutra«. 56621-6 Trgovsko opremo zx snecerijo — kompletno n.n-.idno prodam. Ponndbe na opr'-"'r oddelek »Jtttr*« pod -špecprija«. 06631-6 Tm Mlinsko kolo z ob"-a to (na lirbtuželes-ii-o, od 10O—220 cm v [-.re-nieru, s te.'ajem (čepom), perotj-n in ležaje.m kupim. Ponudbe « ceno in opisom on naslov; illin Pnj03-7 Božičnih drevesc 2—3 vagone lepih, franko kuni Drvara Ciril Praznik, 'Zagreli. Praško-v i če v a "4 . 36488-7 E-cigar RiCe BurroughS; Tarzan, kralj džungle 40 A tisti mah je počila risanica in svinčenima je udarila opici v hrbet. Zver se je bliskov to obrnila proti novemu sovražniku. Lady Greystoke je v smrtni grozi hotela sprožiti drugi strel. Greystoke se je pobral na noge, planil k opici in jo zvlekel z žene. ki je vznak ležala na tleh. Svinčen-ka je opravila svoje delo: opica je bila mrtva! brez dvoma boljši kakor nerodne knjige »KARTOTEKA« Ljubljana Šelenburgova ul. 6/1 Telefon 33-38. 297'3 Četrt milijkrna Oin p.asodim na siftumo mesto i!i pr:?'n;iim kot družabnik k dobro i d o 5 e.m u podjetju. ki nudi zadostno sarancijo. — ponudbe na osrla*. oddeU-k »Jutra t ped »Četrt milijona«. 5G3S7-IC Dobra naložba kapital Naprodaj jc v 7.'s. I*«žniei [►r: Žalcu lepo posestvo z moderno opekarno. Proda tudi vsako posebej. — Naslov v oglasnem oddetkn j Jutra«. 363S3-16 Bukovih drv prvovrstnih, vsako količino proti takojšnjemu plačilu kupi Drvara Čiri! Praznik. Zagreb, Draškovičeva 54. 56459-15 oddajo Kupujem ratne štete a'i Blair pi-pir.;e. proti plačilu 7. vlr-ž-nn knjižico, plačljivo 21. febr. 1032. Ponudbe prosim na otrlasni oddeb-k Jutra ped šifro »Beograd^. 365S6-16 Denar pri priiuerni podlasi. Obrnite se. zaupno na Poštind [.reda! št. r?1. Luibljana. .>6"97-i6 Kdo posodi ?0.000 Din proti garane! pn-andli« na mrla*, oddelek Jutra« pod »P>so.!ilo 353« 56648-16 77!- Enonadstropno hišo elektriko, vodovodom ;n vrtom, pripravno tudi za trgovino ali obrt. v Tržiču oddam v nabm. Naslov v oilasneru o Idelku -Jutra«. 33893-20 Parcele večjem obsegu, poleg kol« dvora v D.-v. M. v Polju modam m! po 18.50 in 18 Din. Naslov v ogla-, oddelku »Jutra«. 36032-20 ^mUrm^M« Plašče za zdravnike laborante, brivce itd., jo piče za natakarje, peke. mesarje. kubar'e sorodne obrti, izd-tfluje po meri najboljše C. 1. Ilamann v Ljubljani. Mestni tr? št.. * 53253-1? kliJI^TS Abonente sprejmem na dobro meščansko hrano. Naslov v o.-*!, oddelku »Jutra-;. 56649-14 Hotele, gostilne «:*v»r!io. vi iCtje iii »1 atrtoč.e proldjs io daje v oa jem posiovmea ia gosti) ničarstvo M S. Pavlekovič Zagreb, Iiioa 146/1. luf-ar maeiie proti poslani 5 Din •naaikl pošljemo tra oko. 21319 Gostilna in trgovina v mariborski okolici naprodaj za 100.0110 Din. l'o-n-iidbe na ogl;istrw železnice. 56637-21 Dvosob. stanovanie = kuhinjo poceni oddam v 'a.m*. Naslov v . oddelku ».Jutra«. 36651-21 Stanovanje v Celju obst-o*eče iz 2 sob. kabineta. kubinje. predsobe, verand" in ba'kona. "vMam v vili »L'vada«. Caber'e. Vit na razpolago. 56635-21 Stanovanie ■> lep:h sob. kuhinje. klfti. vseh r"'?t!'klin in vrta takoj oddam v najem mirni in poŠte.-)? stranki. Primerno za upokojenca. ^dda!:e. nc jo io minut od kolo. '' -ora 8 v. I, o v r e n e na l>avs.Ve.m pMiu. T>o:asni!a daje Keuc A*ineenc.. noš ta r Maribor, Maistrova nI. 3. 56654-21 »scejo Stanovanje 1—2 sob in vseh pritiklin i-šče drž. uslužbenec brez otrok, ne predaleč iz mesta. Ponudbo ila oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Din 5u0—600«. 50601-21/a Stanovanje 10—12 sob išče.-n za večjo pisarno v sredini Ljubljane, Wi*u tramvajske proge za 1. julij '932. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Konzorcij«. 56633-21,'a Stanovanje sebA ?n kuhinje, v bližiini Kolodvorske ulice išče vdova po žel. uslužbencu. Ponndbe na og'as. .oddelek »Jutra« pud šibo »Vdova« 56(544-21 'a Opremljeno sobo v I. ri3dstr.. v mestu s 1. -jccembrom oddam go«r>o-1u Naslov v oglasnem »Jutra«. 56529-23 Sobo z elekt-tko in p-ost!m vhodom od-i-im sol-idnemn co-soodii. Na«'ov v o?l:'=oem oddelku »Jutra«. 56642-23 I. eno «obo •ia žel1 o z 7-vf'kom oddam s 1. d-'Cem!«-om 1 ali 2 irnsTir.dome. Naslov v "ir1. nddo'kn -s.Titt--.,. 56650-23 ;«* * u1 rt Phonola-Hupfeld vzg-ajen v Piatiino Ilupfeld br-ezliibno ohranjen, poceni naprodaj. Cenjene ponudbe na oglasni 'Kldelek »Jutra« pud »11II. 00«. 565o7-2C Gramofon prodam. Nasl-ov v ojlas. oddelku »Jutra«. 56623-26 Stroj!! R-ad! pr-urel.tve obrita prodam »troje |»p)liiuma '»»rahos. brezhibne. po •lajnižjt eeni. a> «lcef S 40 p« Din 63".—. 6 50 pf Dio 1300.--. & 60 po D't iolO,— IfVOlit* tf. (V-ehtll. ig,eda't. »1'jito poste niši "roj. ti bo ta 11 Izdelovanje naga vic. kakor lmsit. riletent) predmetov P;5iu ia H4SlOT: Kat) Vajt Oe ije- &>3-29 Slike za legitimacije lobiS v 111 m nut-»6 pn fot« Jičko Smuč, M 1 ri jo r 'rg š — »ogil Wolf»ve 1 3t'4-3P 00<. 5661.1-23/a Opremljeno sobo veliko in solnčno. s souporabo kopalnice in separatnim vhodom iščem v cen? (KSVr-aoo P'i. Ponndbe na n?'a«. cdde'ek »Jutra« p"l šifro »Ofic?-«. 56540-D3'a Trgovino v prometnem goren:skem kra;a oddam v najem. — Ponudbe na oilas. oddel-ek »Jutra« pod »Promet«. 5619S-17 Pekarijo vzamem v najem. Ponndbe na naslov: Albina Aleiovec — Krani. 566*9-17 1 Planinskega sena 3 vagone sladkega proda Josip Zabukovec, Nova vas Postavi ga lahko na no-stajo Velike Lašče ali Ka-kek v povezanih balah. Za ceno vprašati na gornji naslov. 56609-33 Jabolka namizna in družinska razpošilja vaifonske in manjše množine po Din 1—3 Peter Setina, Sevnica ob Savi. 51291-34 Namizna jabolka po Din 2.30 dobite pri Gospodarski zveze v Hiublv n?. 56639-34 'i K oddajo Sostanovalca sprejmem. Naslov v oglas, oddelku >J;itra«. 56501-23 Separirano sobo z vs-eni ko-mfortom oddam /.a 350 Din, evemt. tudi s hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 56476-23 Prazno sobo 1 elektr. razsvetljavo '.ti posebnim vhodom oddam po zmerni ceoi. Nasl-ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 56460-23 Prazno sobo stih«, z-ačno, parketiraoo :u t električno razpve'!:a-v-o poceni oddam v vili za Bežigradom, Podmilšča-kova ulica 7/1. 56434-23 Sobo elegantno opremljeno, komfortno. ®'>lnčtio, s posebnim vh.>dom iz stopnjic, v centru mesta oddam s 1. decembro-m boljšemu go-«t>odn. Naslov v ocrla^n-om oddelku »Jutra«. 56394-23 Opremlieno sobo oddam. Na;!o-v v c kasnem oddelku »Jutra«. 56596-23 Kot sostanovalko s popolno oskrbo sprejmem gospodično v prijazno in zračno sobo. Sprejmem tudi gospodične sanro na hrano. Gosiposvet-ska eesta št. 13, vrata 75. 56393-23 Lepo sobo »eparirano, v centru m"sta takoj oddam. Naslov pove oglasni odJelek »Jutra«. 56624-23 Opremljeno sol o s posebnim vhodom, elefc. triko -in parketom oddam zakoncema ali dvema boljšima gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 56617-23 '»J t Grafolog in lurosoi N. Sadlucki r Kranju sprejema vsik dan med 9. in 12. ter 2. In 7. uro. — Naslov: Kran?. hof-d pr? »Jele-nu«. Potem odide v Beograd. 56310-24 »Narava in izleti« Dvisrnite pismo v oglasnem oddelku »Jutia«. 5ti625-24 »Jadran 31« dvignite pismo pod ?orn;» iifro. 56632-24 V oglasnem oddelku »Jutra« je dvigniti sledeča pisma: Autoizleti, A. B., Arančer-pomočnik. Božično drevo, P.rvdi Jugoslovan, Boljši, Boliših staršev, čimprej, C-ista, Champion. Cit-e. Tas beži, Dobra plača, L)eeem-ber. Dober dobiček. Dobro obrestuj oč kapital. Dober pr-ostor. Dobra gospodinja, Družabnik 1500. Dobra ku-hinja, Diskrecija, Državni uslužbenec. Dobrosrčnost, Dobrosrčen. Dame, Dob--a mm"-, Gorenjska, Gotovina 440. Grem tudi za hišnico, G. I,. 46, Indus-rija. In-ženjer 3, Izredno debra. Intelige.ntna. »Jutranjici, Seve-rnica. šmarnica«, K. P. 3. Knjisovodstvo, Kro iač. Krasna lega. Klub. Kauci!a 15 tisoč. Lokal takoj. Lep značaj. Lep značaj gosp. T. C., Lepa bo. dočnost. Liubljana »H Za-5Teh, M'rni dom. MarHiva Matematik, M. L.. Moderna. Mo.listka. Majhna._ Mesnica, Mirtia. Narava in izlet?, Nemčija, Novejši mo. del. Nova obrt. Omara. Ode, Posebna. Pisalna miza. P. H. 178. Poljanska dolina 365, Ple-=ni učitelj. Pomo^S jrospo^-n j.i. Poverjenik. Policijski uradnik. Preprosre. Potrebnih 20.1*W Din, Posest.nica 38. Posestnik nad Ljubljano, Pred-sobna stena. Pridna moč. Pelin roža. Radio, R^den plačnik. Re«na ž eni te v. Sobica. Solnčno. Samostojna S. K. 315. Stro? inštruktor. Sporazumi, Stutz^liige? Sijajna prilika. Srednja 38 Skromna. S kavc:;o. Sa-■mee,. Stan-ovanie 39F. M.. St.arinsk-o og'°da!o, S:2urna eksistenca. Srčna finosa. Solnčno in č:sto. Tržaška ce«ta-mesto. Tansro in valček, Trajen zaslužek. Takoj ali 1. december. Tri-glav. Trgovina na veliko. Točen 0'ačttik, Točno p'a-čilo, Uljiidoa, V sredini Liu-bljan«. Vese'a iesen. V mestu. A'eseli božič. Vse. »transko naobražen. \Vaeh AmaPja. Zmožen 312. Za-ne«lr'v 25—30, Zveza, Zelo simnatična. Značajnost 1932, Zvesta. Zelo vestna. Za takoi. 212. 221e»na, 5. 635, 500 kaucija, 10, 2->0. Objava Razpisujemo nabavo 700 komadov hrastovih pragov, tesane in žagane, za ozkotirno železnico ter 12 komadov Uot.jvili tramov tapeciranim tridr»com — praEtiina za viaka tifu, hotel«, za pulniut« otor bc in nočne sluib«. Sitne Din B»tpoii» li*a pultom in itlezm-con po povzetja. Leten« »lulintk« patenl-n* zelo • praktična »lol-liiva poitela • tapecira-■ia madracoa. — Staae Dia 2M, Telefon 2059 Premog suha drva '»eadnik. B ibiričera it. B cm 1300 Liefesluhl praktitaa ta letanie * m acdenie. Stane Din 15».—. Pa tem imam tista č hano perje ki! po Dia 48— čisto belo (osje kg po Dim UO— in tuti puh k t P9 Dia 25*—. t, SFOZOVlč. ZAGREB ilica 12. IIL Vagonske plahte v velikosti preko 100 m', primerne za pokrivanj« za-početnih zgradb podstrešji :u /.a druge namene, proti majhni odškodnini posojuje tvrdka A. Volk, Ljubljana Kesljeva eesta št. 24. 5.3S02-37 UL ,UUU. prodaja Gospodarska Zve a Kurja očesa Najboljše aredstve proti kurjim očesom »Claveu« ID 1 st 3obita T 1'kamah. droge -ijab »11 na-avnoet It ivo' lice in glavnega uklad.šča fnvajte ponaredbJ 26' M. Hrnjak lekarnar ~ Sisak j-j-j^iiiai'jt MORSKE RIBE Dnevno sveže pošiljke. Danes v večji izbiri fine sardele, skombri. švolje, orade, barboni. biancir.i itd. Izbira drugih jedil, purani in piščanci na razne načine. Cene vsem jedilom znižane. Prvorazredna, specialna vina, beli mošt vugava po 10 Din. OPERNA KLET, Gledališka ulica št. 2, Ljubljanski dvor. Kolodvorska ulica št. 28 14204 Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom prerane smrti naše iskreno ljubljene mame, stare mame, sestre, tete itd., gospe PAVLE POTRATO roj. PERUŠEK se tem potom vsem iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni sanitetnemu šefu v pokoju g. dr. Otmar Krajcu za požrtvovalno nego in zdravljenje bolnice, čast. g. župniku J. Barletu za številne tolažilne obiske, ravnateljstvu in uradništvu Trb. premog, družbe za pozornost in spremstvo, nadalje darovalcem prekrasnega cvetja ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so nam na katerikoli način lajšali našo težko bol in spremili drago pokojnico v tako častnem številu na njeni zadnji poti. Ljubljana, dne 27. novembra 1931. Žalujoči ostali. Mestni tre Jc Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih --palic-- tovarna IšCE za čas montaže mojstra za montiramo kreipiieu ki zna tudi brusiti in navleči garniture. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod štev. sK. 10«. 14207 f od Din 23C0.— cSaSjc Krznene jopice od Din 800.— dalje krz. mod. žen. ovratniki od Din 85.— naprej Krz. moški ovratniki od Din 75.— dalje krznene boice od Din 60.— dalje krznene velike boe od Din 160.— dalje Velika Izbira 1 IL*» liniilK Meslii Irg štev. 5 Pravi volčjaki 6 t'-d.no v stari naprodaj na Strelišču pod Rožnikom 5059-S-27 3 Jutra« Adoit llibnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.