F. E..: v • Andrej baron Čehovin. Ob šestdesetletnici njegove smrti. Hvalimo sloveče može! Sv. pismo. !l"*l bojnem hrumu je dne 10. septembra t. 1. minilo jf šestdeset let, kar je v Badnu pri Dunaju umrl Cy/ slavnii slovenski junak Andrei baron Čehovin. m/1 Ta mož zasluži, da se ga ob šestdesetletnici ^mk njegove smrti spomnimo; zato naj mu tudi Jl\ »Zvonček« pokloni nekaj vrstic! M V vasi Branici ob primorsko - kranjski. V meji blizu prijaznega trga Vipave se je dne J| 26. avgusta leta 1810 rodil naš slavni junak J Andrej Čehovin. Oče Marko in Marija Čehovin sta imela sedmero otrok, tri dečke in štiri deklice. Tretjerojeni sin je bil naš »Drej-če« — tako so ga namreč imenovali doma. Meseca novembra 1. 1822. ga je dal oče v šolo> v Postojno, ki jo je do-vršil. Po končani ljudski šoli je vstopil Andrej I. 1827. v prvi razred gim-nazije v Gorici. V začetku je na latinski šoli napredoval, a kmalu je izgu-bil veselje do učenja'. Fantu so rojili bolj vojaki po glavi nego — latin-ščina, tako da je že drugo; latinsko šolo tnoral zaradi slabega napredka — ponavljati. Tretji gimnazijskii razred je izvršil 1. 1830. v Novem tnestu, če-trti razred pa 1. 1831. v Ljubljani, a samo prvo^ polletje. Čehovinu je veselje do vojaškega stanu raslo dan za dnevom. VednO' mu je nekaj pravilo v srcu, da je poklican za vojaka! Zato bi bil kar naj-hitreje rad vstopil k vojakeni. In tedaj I. 1831. — v 21. letu starosti — se rnu je izpolnila najbolj vroča želja, zakaj vzeli so ga k vojakotn! •....... " —« 250 *— • « . . - . ... Andrej Čehovin je bil res vesel; čutil se je srečnega. Njegova želja, ki jo je gojil že v mladosti, se mu je izpolnila. Sprejet je bil k topničarjem k takratnemu 4. artilerijskemu polku kot podtopničar; stopil je v stotniško šolo in že 1. 1832. bil hnenovan za nad-topničarja. Po dovršeni stotniški šoli so ga imenovall za prvega mojstra. Nato so ga poslali v polkovno šolo, da bi se izučil za podčastnika. Tudi tu se ie z velikim veseljem učil prav pridno. Zavoljo njegove izredne pridnosti so ga predstojniki imenovali dne 11. aprila 1. 1835. za bornbar-dirja. To je bila za njega velika čast. Sedaj je šel v bombardirsko šolo, kjer se je izobraževal sedem let. Dne 21. apriila 1. 1841, je bil povišati v ognarja, a že dne 11. junija 1. 1847. v nadognarja. II. Iskrena želja Andreja Čehovina, da kdaj nastane vojna, se je tudi kmalu izpolnila. Leto 1848. je prihrumelo. Upori in nemiri so se dvignili po vsej Ev-ropi. Tudi naša država se je morala boriti, zlasti na Ogrskem in Laškem. In ravno v teh bojih — v Italiji — se je izkazal Čehovin s svojirni juna-škimi dejanji ter se pospel do vrhunca vojaške slave! 2e koncem maja istega leta se mu je ponudila zaželena prilika, da je pokazal, kaj premore pogum in hrabrost slovenskega vojaka. Dne 29. istega meseca plane Čehovin pri Montanari nad Lahe z dve-ma havbicama ter začne močno streljati na1 toskansko topovje, ki je bilo> razpostavljeno na mantovski cesti. Pogumno je streljal na sovražnika to-liko časa, da so umolknili sovražnii topovi. Kmalu nato^ so se prikazali na levi strani ceste trije topovi, ki je mislil z njimi sovražnik streljati proti našim. Ko je Čehovin cpazil, kaj nameravajo Italijani, je začel na sovražne topove tako krepko' in neutrudno streljati, da so Lahi zopet utihnilil Na-stala je v nasprotnem taboru zmesnjava in — sovražnik jo je popihal; naši so mu pa uplenili več topov, voz s srnodnikom, mnogo konj in orožja; vrhutega je bilo ujetih še mnogo Italijanov. Za to izvrseno junaštvo je do-bil Čehovin veliko srebrno svetinjo za hrabrost. Dne 25. aprHa istega leta je imel Čehovin zopet priliko potisniti so-vražnika nazaj. Zgodilo se je to pri Somakampanji. Ker je bilo sovražnikov več kakor naših, se je naša brigada nahajala1 v veliki stiski. Vkljub temu , se spusti Čehovin na sovražnika. Italijani so imeli dvakrat toliko lopov kakor naši. 2e so Lahi prodirali boljinbolj; a našega junaka to ni prestra1-šilo, ampak začel je streljati na Lahe tako pogumno, da jifi je potisnil na-zaj; tedaj je izgubil sovražnik nmogoi mož i'n začel se je zopet umikati, dokler ni bil uničen. Čehovin je bil sedaj za to izredno hrabrost odlikovan z veliko zlato svetinjo, ki mu jo je na prsi pripel sam maršal Radecki. Zra-ven tega je bil povišan v častnika. Izpolnila se mu je želja, ki jo je gojil že izza otroških let! _^ 251 «— Leta 1849. se je zopet začela vojna. Čehovin si je v tej vojni pridobil novih lovorik, posebiw pa v bitkj pri Novari, dne 23. marca1, ki je iz av-strijske zgodovine vsakemu znana. Ko se je pričela vojna, je dobil Čehovin povelje od feldcajgmaistra barona d' Aspreja, naj gre s polovico baterije na desno stran olengske ce-ste na pomoč vojščakom. Čehovin se spustii preko polja s svojimi topovi. Lahi so imeli šestnajst topov ter so streljali neprestano na naše. Čehovin prernaga vse ovire ter začne sedaj tako uspešno streljati na sovražnika, da jim kmalu razdene tri topove. A tudi Italijanom se posreči razrušiti en naš top, ubiti enega moža ter raniti tri može in pet konj. Čehovin spozna nevarnost. Da>do mu povelje, naj se umakne; Čehovin — akoravno vedno zvest i