Obrtni Vestnik
Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
„Obrtni Vestnik" izhaja mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter štane celoletno Din 40— polletno Din 20'— posamezna štev. Din 2'—	Oficijelno glasilo „Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani" in »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" ter slovenskih obrtnih društev v Sloveniji. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Dunajska cesta št. 20.	Cene inseratom: Din p Pri 1 x objavi '/, str. 600'— . . */, . 300'-*/4 . 150* — , 'V, . 75'-. . . •/„ . 37-50
IX. letnik.	V Ljubljani, dne 15. junija 1926.	Štev. 12.
Novi davčni predlogi.
(Predavanje g. J. Zadravca na obrtniškem sestanku v Središču dne 12. junija 1926.)
Gospodarska javnost se v zadnjem času mnogo peča z vprašanjem novih davčnih zakonskih predlogov.
Naravno se je obrtništvo v veliki meri zainteresiralo na pravični ureditvi in na pravičnem izenačenju davkov, ki so bili dosedaj naravnost neznosni in ki tudi po novih predlogih ne obetajo postati izdatno milejši.
Mislim, da je dobro, če se naše obrtništvo seznani s temi predlogi ter zavzame svoje stališče. Smatram za potrebno, da vsak razumnejši obrtnik pozna davčni sistem in se poglobi v aktualna vprašanja dnevne gospodarske politike.
V	ta namen smo sklicali današnji sestanek, da vam v preprostih besedah kot nestrokovnjak obrazložim razliko med dosedaj veljajočo obdavčitvijo in med obdavčbo po novih projektiranih davčnih zakonih.
Omejil se bom samo na one vrste davkov, ki podeželskega obrtnika interesirajo, da vas ne zadržujem in preveč ne izrabljam vaše potrpežljivosti.
Začnem z zemljiškim davkom:
a) Sedanja obremenitev je bila izračunana po ka-tastralnem čistem donosu, odnosno po starem avstrijskem davčnem zakonu in je znašala svojčas 19 3 % kron, pozneje je bila ta postavka spremenjena in zvišana na Din 20'— od vsakih 100 Din čistega kata-stralnega donosa. Na ta davek se je pobiralo dosedaj 150 % prireza, torej Din 30'—, ter 500% izrednega prireza, računanega od temeljnega davka, in rednega prireza, torej Din 250-—, skupaj Din 300 — od vsakih 100 Din katastralnega čistega donosa po zemljiški posestni poli.
b) Bodoča obremenitev. Davčni postavek 20od-stotnega katastralnega čistega donosa se potom komisije revidira ter prilagodi pridobitnim prilikam v dobi od 1. julija 1925. do 30. junija 1926. Če se n. pr. torej potom komisije čisti donos desetkrat zviša, znašalo bi to: od vsakih Din 100— krat 10 je Din 1000’—, od tega 20 % je Din 200'—.
Če bi torej zemljiški davek ostal brez državnih doklad, kar je seveda pričakovati, bi bil ta davek nekoliko nižji, kot dosedanji. Odvisno je to seveda
od komisij, ki bodo določevale katastralni čisti donos na podlagi faktičnih dohodkov v prej omenjeni dobi. Način tega določevanja ni povsem simpatičen, ker bi se moral raztezati vsaj na dobo treh let in ker bodo prečanski kraji bolj prizadeti kot oni v Srbiji in Črni Gori, kjer nimajo katastra.
Važno bi tudi bilo, da se da davkoplačevalcem možnost, da po svojih zastopnikih vplivajo na pravično ocenitev donosa, odnosno na pravičen multipli-kator sedanjega katastralnega čistega donosa.
H.
Hišno-razredninski davek je oni davek, ki se plačuje od števila sob in ki je bil dosedaj precej neznaten.
Znašal je dosedaj: za 1 sobo Din 4'97, za 2 sobi Din 6'63, za 3 sobe Din 8'2'9, za 4 sobe Din 16'57, za 5 sob Din 18'23.
Po novem davčnem predlogu naj bi pa znašal: za 1 sobo Din 20'—, za 2 sobi Din 40'—, za 3 sobe Din 60’—, za 4 sobe Din 80’—, za 5 sob Din 100'—.
Pri tem davku so nameravane bistvene razlike. Za sedaj plačujejo ta davek vse hiše, ki niso v najem dane po gornji tarifi, odslej pa bi ta davek plačevali samo oni kmetski domovi, ki nimajo več kot pet sob.
Če pa bi imel kdo več kot pet sob, se mu bo ta uavek odmeril po najemninski vrednosti dotičnih sob, torej po najemninskem davku in bo s tem občutno prizadet.
Recimo n. pr., da ima nekdo na deželi hišo s šestimi sobami in je plačeval dosedaj morda Din 25’— hišno-razredninskega davka, odnosno z dokladami vred okrog Din 55—. Če še mu bo po novem zakonu ocenilo letno najemninsko vrednost šestih sob na Din 150‘—, bo znašalo to krat 6 — Din 900'—, od-števši 30 % amortizacije Din 270’—, torej od ostanka Din 630'— 20odstotni hišno-razredninski davek Din 126'—, to je okrog 150 % več, kot je dotičnik dosedaj plačeval. Zato je želeti:
1.) V zakonskem predlogu tega davka manjka določba, da se nanaša ugodnost nove tarife do petih sob tudi za obrtne domove. Skrbeti je torej, da se ta ugodnost tudi obrtništvu in trgovcem prizna.
2.) Da se tarifa za sobo zniža od Din 20— na Din 10'— in
3.) da se najemninska vrednost pri hišah, ki imajo več kot 5 sob, ne ocenja višje kot Din 60’— do Din 100'— od sobe na deželi, a v mestih pa ne več nego Din 100'— do Din 150'— na leto in od ene sobe.
III.
Hišno-najemninski davek je znašal dosedaj za stare hiše, sezidane pred letom 1911. z državnimi prireži vred 26"52 %, za nove hiše pa 23'21 %, v bodoče bi pa ta davek znašal ne glede na to, ali se gre za stare ali nove hiše 14 %u
Državni dosedanji pribitek bi torej odpadel in bi ta davek postal po novem davčnem predlogu bistveno milejši, vsaj tako dolgo, dokler se ne ustanove oblastne skupščine, ki bodo pač gotovo segle na ta davek, uvedle oblastne doklade in tako pripomogle, da te dobrote ne bomo predolgo deležni.
Ta davek je kolikor toliko sprejemljiv, vendar je tudi zbornica z ozirom na dejstvo, da je bil dosedaj ta davek prehud udarec za hišne posestnike, predlagala, da se ga od 14 % zniža na 10 %.
IV.
Hud poper ostane po novih davčnih predlogih občna pridobnina. Ta davek se odmerja po zunanjih znakih dotičnega obratovališča, n. pr. po številu osobja, ureditvi delavnice, po naložbeni in obratovalni glavnici, in sicer v okviru kontingenta, ki je znašal za leto 1925. z vsenfii prireži vred za Slovenijo Din 4,103.965—.
Dohodki davkoplačevalcev, obrtnikov, trgovcev ter industrijcev so se pa za leto 1925. ocenili na 251 milijonov dinarjev tako, da je znašala obremenitev občne pridobnine povprečno komaj 2 %.
Če se uveljavi predlagana obremenitev (nov zakon), bi se davkoplačevalci razdelili v tri skupine.
a) V skupino trgovcev, industrijcev, obrtnikov in drugih podjetij, ki bi plačali 12 % davka od dohodkov. V tej skupini mišljeni so samo obrtniki, ki zaposlujejo nad dva pomočnika.
V skupino b) so uvrščeni (kdo se ne smeje) odvetniki, notarji in pisatelji, ki plačajo 8 % davka od doseženih dohodkov. V to skupino spadajo tudi obrtniki, ki niso uvršeni v skupino a).
V skupino c) pa spadajo telesni delavci, krparji, postreščki itd. izven službenega razmerja, ki plačujejo 2% davka.
Proti načinu tega se moramo odločno upreti, kajti krivično je, da bi se pobirala i pridobnina i dohodnina od čiste donosnosti pridobitnikov. Pridobnina bi morala ostati pri sedanjem načinu obdavčevanja, za katerega so, kakor sem rekel, veljali zunanji znaki in srednja donosnost v okvirju kontingenta, če pa ta predlog ne bi bil sprejemljiv, naj se kategorije popolnoma opuste in naj se davek pobira po progresivni lestvici od 1 do največ 3 %, nikakor pa ne v visokosti predlaganih 12%,
V.
Rentnina je znašala dosedaj od zakupnine 10‘53 %, od drugih dohodkov 7-02%, od hranilnih obresti 3-09 %'.
Rentnina bi se po davčnem predlogu zvišala na 15, odnosno 10 %.
Po mnenju gospodarskih krogov je ta obdavčitev mnogo previsoka in ne bi smelo davčno merilo presegati 10 %, za hranilne vloge pa ne bi smelo več znašati kot 4 %, ter bi konečno moralo biti omejeno na dohodke onih, ki imajo najmanj skupno 15.000 Din letnih dohodkov.
VI.
Dohodnina bi se v slučaju sprejetja novega zakona pobirala po sledečem tarifu:
od Din:	dosedaj Din:	po načrtu Din
5000*—	0"—	125"—
20.000"—	2.224"77	800"—
40.000"—	5.759"65	2.100"—
65.000 —	10.996"70	3.850"—
100.000 —	17.703"40	6.825"—
150.000"—	27.284"40	11.825-—
250.000"—	46.446"50	22.825-—
400.000"—	59.511-40	40.825-—
600.000"—	76.931-40	66.825 —
,000.000"—	209.271-40	122.825"—
Na videz izgleda, da je dohodnina znatno nižja, v resnici pa to ni, če se vpelje projektirana 12odstotna pridobnina.
Stvar izgleda pri Din 20.000-— dohodkov približno takole:
Sedaj se plača dohodnina z dokladami
vred.......................................Din	2.22477
k temu 2	% pridobnine . . .	.	.	.	„	400'—
Skupaj	.	.	.	Din	2.62477
Po novem načrtu bi pa znašala dohodnina .............................-.	.	Din	800'—
12 % pridobnine................................ 2.400'—
Skupaj	.	.	.	Din	3.200"—
razlika na slabše Din 600’—, kar pomenja vse drugo kot omiljenje davčnih bremen.
Če že ostane pri predlagani visoki pridobnini, moramo na vsak način delati na to, da se dohodnina odpravi, ker je izključeno, da bi se ta davek v drugih pokrajinah zadovoljivo odpravljal in ker bi najbrž samo Slovenci zopet nosili prekomerna bremena iz naslova dohodnine.
Praksa je pokazala, da le neznaten odstotek pridobitnih stanov vodi knjige in zapiske in je v položaju podajati podrobne izkaze, od večine pa se te dolžnosti v moralnem oziru ne more zahtevati in krivica, ki se jim je dosedaj godila, se mora popraviti v novem davčnem zakonu.
VII.
Najbolj krivičen vseh davkov je davek na poslovni promet. Na žalost je predvideno, da ta davek ostane v sedanji izmeri 1 % celokupnega prometa.
Če pomislimo, da se mora ta davek tudi plačevati od zgube, in take zgube v današnjem gospodarstvu niso redke, potem bomo mirno odobrili stališče zbornice, ki stremi za tem, da se davek na poslovni promet popolnoma ukine in če že to ni mogoče, vsaj zniža za polovico ter da se napovedovanje tega davka po knjigi, ki prične z Din 160.000-— letnega prometa, zviša na Din 600.000'—. Na vsak način naj se pa osvobodi tega davka malo obrtništvo, ki zaposluje dva ali manj pomočnikov ne glede na značaj dotičnega obrata.
Gospodarski svet.
Ustava v svojem 44. členu predvideva ustanovitev gospodarskega sveta, ki naj bi predstavljal nekak gospodarski parlament. Leta in leta se že pripravlja ustanovitev te prepotrebne gospodarske korporacije,
že neštetokrat so se izdelali osnutki pravilnika, mnoj^o se je že razpravljalo o tem, a do udejstvovanja te ze po ustavi predvidene ustanove le ni prišlo.
Pred kratkim pa je sklical minister trgovine in industrije gospodarske korporacije na anketo, ki se je vršila v Beogradu in na kateri se je v prvi vrsti obravnavalo vprašanje financiranja gospodarskega sveta. Zastopniki ministrstva so izjavili, da ministrstvo ne razpolaga s takimi krediti, da bi moglo iz lastnih sredstev pokrivati s poslovanjem gospodarskega sveta zvezane stroške.
Gospodarske korporacije Hrvatske in Slavonije ter Slovenije so imele o vprašanju financiranja gospodarskega sveta skupno konferenco v Zagrebu. Na tej konferenci je zastopal naše zbornico zbornični tajnik g. dr. Fran Windischer.
Konferenca je sprejela sledečo resolucijo, ki jo je naslovila na ministra trgovine in industrije:
Zastopniki gospodarskih korporacij, zbrani na skupni seji dne 1. junija 1926., izjavljajo, da ne morejo plačevati prispevkov za pokrivanje stroškov za vzdrževanje gospodarskega sveta, ker je gospodarski svet po zmislu člena 44. ustave državna ustanova, katero je dolžna financirati država sama.
Gospodarski svet ni predstavnik organizacij, nego predstavnik vseh gospodarskih strok in splošne gospodarske delavnosti in se imajo njegovih nasvetov posluževati v prvi vrsti državna oblastva. Zato je naravno in potrebno', da se krijejo stroški sveta na breme državnega proračuna, ako je vladi v resnici do tega, da se gospodarski svet ustanovi.
Ob ponovni razpravi uradnega načrta zakona o gospodarskem svetu so zastopniki gospodarskih organizacij ugotovili, da načrt ne ustreza glede sestave plenuma, glede sestave strokovnih odborov, posebno splošnega odbora, predlogom, katere so gospodarske organizacije svoječasno stavile. Zastopniki gospodarskih organizacij tudi ob tej priliki poudarjajo1, da bi se morala pravica glasovanja v gospodarskem svetu priznati edino odposlancem gospodarskih organizacij, dočim naj bi referenti ministrstva sodelovali na sejah samo kot uradne osebe zbog svojega položaja.
Kar se tiče sestave odborov, smatrajo zastopniki gospodarskih krogov, da bi glavne gospodarske panoge, to je industrija, trgovina, obrt in denarništvo, morale biti sorazmerno močnejše zastopane nego ostale skupine in panoge. Za sestavo plenuma priporočajo te organizacije sprejem take porazdelitve mandatov med posamezne zbornice in korporacije, kakršna je bila sklenjena na eni lanskih anket. Kar se tiče splošnega odbora stoje zastopniki organizacij na stališču, da njegova sestava, kakor je zamišljena po načrtu zakona, nikakor ne ustreza gospodarski moči v prečanskih krajih in prosijo, da se ekseku-tiva gospodarskega sveta poveri splošnemu odboru, v katerem bi bila enakopravno zastopana vsa gospodarska področja in vse najvažnejše panoge naše države, ker samo tako splošni odbor bi mogel uživati zaupanje vseh gospodarskih poklicev.
Zastopniki gospodarskih organizacij iz tega razloga prosijo, da se načrt zakona o gospodarskem svetu ponovno revidira po anketnem odboru zastopnikov gospodarstva, kateri bi moral uvaževati spredaj naznačene težnje in želje. Dasi polagajo gospodarske organizacije največjo važnost na to, da se gospodarski svet čimprej ustanovi, bi vendar raje opustile misel na ustanovitev, kakor da bi pritrdile sestavi plenuma in splošnega odbora v taki obliki, kakor to predvideva uradni načrt zakona.
O tem vprašanju se bo po dodatnih pripombah in izpreminjevalnih predlogih gospodarskih korporacij ponovno razpravljalo na konferenci, ki se bo vršila v Zagrebu 23. junija.
Gospodarski svet je na podlagi člena 44. ustave državna ustanova, katero mora vzdrževati država sama. Menda država ne bo zahtevala, da ji bomo morali plačati tudi nasvete, katere ji bodo potom njenega gospodarskega sveta dajale gospodarske organizacije!
Mizarska in strugarska mojstrska šola v Ljubljani.
Ta šola traja eno leto in jo imamo od leta 1911., ko se je ustanovila Državna obrtna šola z novimi oddelki. Namen te šole je nuditi mizarskim in strugarskim pomočnikom priliko, da se v svojem obrtu praktično in teoretično višje izobrazi in se usposobi za preddelavca, delovodjo, mojstra ali samostojnega vodjo kakega obratovanja. Daje pa tudi mizarskim in strugarskim mojstrom možnost, razširiti in izpopolniti svoje znanje v praktičnem,, risarskem in obrtno-trgovskem oziru. Izpričevalo z uspehom dovršen© te šole daje pravico do takojšnjega nastopa in samostojnega izvrševanja mizarskega, oziroma strugar-skega obrta, ako je dotičnik izpolnil splošne zakonite zahteve.
Iz prejšnje državne obrtne šole se je razvila z ustano-. vitvijo višjih oddelkov sedanja Tehniška srednja šola. Vsaka strokovna šola se mora prilagojevati časovnim razmeram obrtnega napredka in razvojnih potreb dotične stroke. Mora se ozirati na nove razmere v obrtnem stanu in eventualno izpremeniti svoj učni načrt in učno dobo.
Taka potreba je nastopila z Mizarsko in strugarsko mojstrsko šolo. Bila je svoječasno v prvi vrsti namenjena za absolvente triletne strokovne šole za obdelavo lesa, ki se je leta 1911. ukinila. Učni načrt je bil zasnovan na predizobrazbi, ki jo je strokovna šola nudila učencem. Današnji učenci mojstrske šole pa ne prinašajo s seboj zadostne predizobrazbe. Razen tega se tudi danes od absolventov mojstrske šole zahteva več, nego sploh more nuditi šola v enem šolskem letu. Ta dva razloga sta bila povod za predlog, da se Mizarska in strugarska mojstrska šola preustroji v dveletno Mizarsko in strugarsko delovodsko šolo, kakor že obstojita Strojna delovod-ska šola in Elektrotehniška delovodska šola na Tehniški srednji šoli.
Ravnateljstvo Tehniške, srednje šole je naprosilo Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, naj povabi vse zainteresirane kroge na skupno konferenco. Ta konferenca se je vršila 20. maja t. 1. na Tehniški srednji šoli pod predsedstvom direktorja tega zavoda g. Jožefa Reisnerja.
Konference so se udeležili:
Gg. dr. Josip Pretnar, zastopnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo; ing. Gvidon Gulič, zastopnik urada za pospeševanje obrti; Ignac Kaiser za Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani; Bernik Ivan, Černe Ivan, zastopnika mizarskih mojstrov v Ljubljani; Naglas Viktor, tovarnar; Ro-jina Anton, mizarsko podjetje; Berlič Rok, zastopnik obrtne zadruge lesne stroke v Št. Vidu nad Ljubljano; Jeločnik Aleksander, ,vodja obrtne nadaljevalne šole v Št. Vidu nad Ljubljano; Dolak Adolf, Mercina Josip in Tavčar Ivan, strokovni učitelji. (Zveza obrtnih zadrug v Mariboru in Urad za pospeševanje obrta v Mariboru sta poslala pismeno izjavo.)
Vsi udeleženci konference so poudarjali potrebo pre-ustroja mojstrske šole. Vsi so se izjavili za predlog, da se
naj sedanja šola preustroji v dveletno delovodsko šolo po učnem načrtu, kakor ga je ravnateljstvo predložilo konferenci ,v razpravo. Ravnateljstvo bo podvzelo potrebne korake, da bi novi učni načrt stopil v veljavo že z začetkom šolskega leta 1926./1927. Ker ni učilnic, strokovnih učiteljev in drugih potrebnih sredstev dovolj na razpolago, bi se vpisovali v I. letnik samo vsako drugo leto.
Širjenje valov brezžične telegrafije.
(Konec.).
Kako naj si torej predstavljamo različno širjenje valov? Dolgi valovi (do 1500 m) velikih postaj izžarevajo delno v smeri z zemljo. Teh zemlja radi velike dolžine mnogo ne absorbira, ohranijo tudi v velikih daljavah krepko intenziteto, oni del valov pa, ki izžareva v višino ter pride v ionizirano atmosfero,-je močno absorbiran, to, kar se vrača na zemljo, ima malo eneržije.
Za male daljave, n. pr. do 50 km, in pri valovni dolžini 500 m pride predvsem v poštev val, ki se razširja ob zemlji. Jakost se malo spreminja, tudi ponoči tako. Na večje daljave (200 km) se že občuti nagibanje valov iz atmosfere k onim, ki se razprostirajo ob zemlji. Spreminjanje jakosti je veliko. Pri velikih daljavah (2000 km in več) spreminjanje jakosti zopet ponehuje.
Kratki valovi vodijo ponoči veliko intenziteto, ki se ravna po stanju solnca, intenziteta pade, kakor hitro na en del med oddajno in prejernno postajo posije solnce. Kratki valovi imajo tudi to prednost, da je mogoče z njimi veliko daljavo z malo eneržijo premostiti. Telefunken-družba na primer je vršila poskuse iz Nauena na daljavo 1200 km v Buenos Aires. Pri uporabi dolgih valov (18 km) je bila antena 170 m visoka in jakost na anteni 500 amp., pri uporabi kratkih valov (100 m) je bila antena 15 m visoka in jakost na anteni 4 amp. V Buenos Airesu so merili v prvem primeru 3/1000000 voltov na meter daljave, v drugem primeru 10/1000000 voltov na meter, tedaj je pri kratkih valovih jakost polja trikrat večja. Vz.rok tega je pač, da kratki valovi hitijo neabsorbirani skozi atmosfero, dalje tudi to, da je pri kratkih valovih eneržija, ki se izžareva, mnogo večja pri istih amperih in pri isti višini antene. Iz-žarevana eneržija je obratno proporcijonalna kvadratu dolžine valov, učinek antene je tedaj večji. Dalje je pri kratkih valovih dana večja možnost, usmeriti valove v gotovo stran in tako napraviti ves prenos učinkovitejši. Dolgo valovanje je dalje zelo podvrženo vremenskemu motenju. Na vzhodni ameriški obali n. pr. so poleti motenja tako silna, da skoro onemogočujejo sprejem; v telefonu hrešči kot bi streljal s strojnico.
Tudi pri kratkih valovih motenje ne izgine popolnoma, vendar je mnogo bolje. Poroča se iz Argenti-nije, da se pri valovih motenje skoro ne čuje. Pri kratkih valovih so ne glede na oddajo in prejem še druge težkoče; v posebni meri je jakost silno odvisna od stanja solnca in atmosfere. Tehnik in fizik bosta v skupnem delu znala tudi to izločiti.
Pred kratkim je namreč Marconi v Londonu predaval o poskusih s kratkimi valovi. Povedal je, da je bilo mogoče od avgusta do decembra oddajati eneržijo 12 KW in 32 m valovno dolžino, uporabljajoč
grčala iz vertikalnih žic (v svrho usmerjenja ener-zije) iz Anglije celih 24 ur, tedaj tudi čez dan. telefonsko se pogovarjati z Montreal v Kanadi, z New Yorkom, Rio de Janeirom, Buenos Airesom in celili 23x/2 ur s Sidneyjem, ki je skoro antipod Anglije.
Vidi se torej, da so kratki valovi prenašali človeške glasove preko polovice zemeljske oble. Brezžična telegrafija je brezdvomno napravila tako ogromen napredek, kot ga ni zaznati pri nobeni drugi panogi tehnike.
Položaj ključavničarske stroke.
Mnogo se vsepovsod toži o težkočah v i'okodelskem stanu, kajti dejstvo je, da postajajo eksistenčne težave rokodelca vsak dan večje. Vse te težave premagati in odstraniti pa je življenska naloga rokodelstva samega!
Izmed vseh obrtnih stanov v Sloveniji je sedaj ključavničarstvo skoraj najslabše organizirano.
Zato pa tudi občinstvo ne zna ceniti in spoštovati tega stanu tako in v taki meri, kakršna mu vsekakor pripada.
Posebno žalostno je v tem oziru na deželi. Ako pogledamo cd Ljubljane proti Gorenjski, v razna mesta, trge in vasi, v že stare ključavničarske družine, ne najdemo nikjer tistega blagostanja, katerega ta, nekdaj .tako ponosni stan zasluži in katerega ,v sosednji državi še uživa. Povsod vidimo znake pomanjkanja in propadanja. Že od nekdaj, ne samo danes, trpi ta stan pod neznosno konkurenco in pritiskom tovarniških strojnih izdelkov iz inozemstva. Mnogo trpi ta stroka tudi od strani šušmarjev na eni strani, na drugi strani pa pod umazanim medsebojnim nesoglasjem. Vsak mojster vidi v svojem stanovskem tovarišu le svojega konkurenta, nikdar pa svojega stanovskega tovariša, s katerim bi moral iti solidarno v boj za svoje stanovske interese.
Če hočemo, da se naš ključavničarski stan dvigne in nam vsem dobro godi, potem moramo postati delavni in požrtvovalni člani svoje organizacije. Najboljši nasveti nič ne koristijo, če prezirljivo gledamo na organizacijo, ki se bori za naše interese, namesto da bi jo pri njenem delovanju podprli. Vedno s Sasom naprej, to. mora biti naše geslo.
Marsikdo ne doseže nikdar zaželjenih uspehov, ker ne «šlosari» gospodarsko, marveč preveč s kladivom in pilo, premalo pa z glavo. Ne kalkulira pravilno, koliko ga stane to in ono, ne upošteva obrtnih stroškov, temveč hoče biti konkurenčen tovarniškemu strojnemu delu in tudi svojemu stanovskemu tovarišu. S tem škoduje tak mojster sam sebi in vsem svojim stanovskim tovarišem! In ta bolezen se je danes v naših slovenskih krajih tako razpasla, da je zadnji čas, da rak-rano ozdravimo! Umetnost je pri delu kaj zaslužiti. Tudi stranke se pustijo zapeljati, da izroče delo tistemu, ki ga najceneje izgotovi. Stranka vpraša pri več mojstrih, kaj izgotovljeno delo v zaželjeni kakovosti stane. Ker pa ni nobene organizacije, nobene enotne kalkulacije, računa eden manj, drugi več, pri čemur pa neposredno trpi tudi ugled našega stanu, izpodbijamo pa si s tem tudi sami zaslužek, ki ga mojster potrebuje za napredek in razvoj svoje delavnice. Tovariši! Tako je moje mnenje! Oglasite se! Kdor še kaj ve, naj pa pove!	J- Malenšek.
Obrtniki,
naročajte vsi „0brtni Vestnik"!
Obrtniška samopomoč.
Ta nadvse koristna socialna ustanova je našla odmev v vseh krajih ljubljanske oblasti. Obrtništvo se zaveda, da je skrb za svojce najvišja dolžnost človeka ter da je treba skrbeti ne le za sedanjost, temveč tudi za čase, ko potrka na vrata moreča skrb.
Na seji načelstva Zveze obrtnih zadrug, ki se je vršila 27. maja 1.1., so se sprejeli vsi doslej priglašeni člani.
Ker bo Samopomoč pričela s svojim delovanjem s I. julijem t. 1., prosimo vse zadruge in obrtna društva, ki so prejela nabiralne pole, da jih zanesljivo do 20. junija vrnejo, da bo imela s 1. julijem natančno evidenco članstva. Za nadaljnje nabiranje članov bo poslala nove nabiralne pole in pristopne izjave.
Vsem članom bo v prvi polovici meseca julija poslalo vodstvo Samopomoči sprejemni list in pravila. Sprejemni list bo služil kot dokazilo članstva.
V	časih «podponudnikov».
Pomanjkanje dela in druge težave, s katerimi se bori obrtnik, so zrahljale tudi enoten nastop pri ponudbah. Mnogokrat se dogaja, da ta ali oni ponudi sprejem dela za ceno. ki je daleč pod ceno, za katero bi se moglo napraviti solidno delo. Na te «podponud-nike» je naslovil nekdo pesmico, ki jo objavljamo:
1.	Če lepo greš doli s ceno rado te res vse ima vsa dežela ti iskreno hvalo, čast in slavo da. Dobro delo pusti v strani, zani ne trudi se nikar; nizke cene le naznani, pa bo delo in denar.
3.	Treba niti blagoznanstva, študij vseh ti treba ni; v sladki peni šarlatanstva, naročnika brž obrij!
2.	Vsa umetnost — zgolj beseda, proračun — vse prazen nič. Da ti naročnik nasede, znižaj cene, pa boš ptič.
Ker dandanes vse, kar hodi, dobro delo ne pozna, vse le hvali in povsodi ponudnika cenega.
4.	V glavo pa si vedno jemlji: da ljudje, če goljufaš, niso hudi tu na zemlji, da jim le poceni daš!
Iz organizacij.
Zborovanje zadružnih načelnikov iz mariborske oblasti.
Pred kratkim je sklicala Splošna zveza obrtnih zadrug v Mariboru širši sestanek, kateri se je vršil v Narodnem domu ob navzočnosti vseh zadružnih načelnikov iz mariborske oblasti. Razpravljalo se je glede ustanovitve državne obrtne banke. Predsednik g. Bureš je pozdravil vse navzoče delegate ter podrobno razložil pomen ustanovitve državne obrtne banke. Razvila se je potem jako živahna debata. Povzel je besedo g. Jakob Zadravec, kot najagil-nejši obrtni delavec, ki je poudarjal velik pomen ustanovitve, te za obrtništvo tako velevažne inštitucije, poudarjal je velike zasluge ravno v tem od strani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, ki je delala mnogo na tem, da bi se ustanovila podružnica in izpostava te banke v Sloveniji, ter je stalno ,v zvezi z Beogradom. V debato so med drugimi še posegli gg. Žnuderl, Novak in drugi. Sklenilo se je, naj se takoj prične s subskripcijo delnic, ki se kupijo pod tako ugodnimi pogoji, da si jih lahko nabavi vsak najmanjši obrtnik. Delnice so po 200 Din komad ter se plača pri nakupu le 40 Din, ostali znesek 160 Din se pa plača v toku treh let. Vsak obrtnik naj bi torej kupil čimveč delnic. Če računamo, da imamo v Sloveniji nad 22.000 obrtnikov, je to število, s katerim se da nekaj doseči, in če bo vsak obrtnik kupil delnice, bomo za Slovenijo z lahkoto dosegli v Ljubljani podrunžico in v Mariboru ekspozituro državne obrtne banke, s čemur bo našemu
obrtništvu mnogo pomagano. Poleg vele važnega razpravljanja se je sprejela tudi po g. Zadravcu predlagana resolucija, v kateri zborovalci odločno zahtevajo, da se ustanovi v Ljubljani podružnica in ,v Mariboru ekspozitura državne obrtne banke. Resolucija vsebuje tudi predlog glede zamenjave delnic sedanje obrtne banke v Ljubljani za delnice državne obrtne banke.
Obrtniška razstava v Ljubljani. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani je na svojem letošnjem občnem zboru sklenila, da bo povodom 251etnice svojega obstoja priredila veliko obrtniško razstavo. Na to razstavo se bodo pripustil i le izdelki, ki bodo izdelani v domačem, slovenskem slogu.
V	marsikaterih obrtnih strokah našega domačega sloga ne poznamo, ker se je razvijal naš obrt zlasti pod nemškim vplivom. Ta razstava bo v naši državi prva, ki bo pokazala, da imamo tudi Slovenci nekaj svojega, popolnoma našega. Razstavni odbor bo zaradi tega naprosil strokovnjake, da bodo pri tej veliki razstavi sodelovali in nam pripomogli do načrtov in skic. Dne 7. t. m. se je vršila prva seja ožjega razstavnega odbora, na kateri se je sklenilo, da se bo vršila razstava v jeseni prihodnjega leta. Razstava bo obsegala območje vse Slovenije.
Zadruga krojačev, krojačic in sorodnih obrtov v Ljubljani naznanja, da se vršijo prihodnje pomagalske preizkušnje v prvi polovici meseca julija 1.1. — Prošnje za pripustitev k tej preizkušnji je opremljene s predpisanimi dokazili vlagati v zadružni pisarni Gosposka ulica št. 5 do 20. t. m. — Načelnik.
V	nedeljo dne 4. julija
vsi v Logatec.
Tamošnja obrtna zadruga
praznuje štiridesetletnico svojega obstoja.
Preizkušnja zadruge krojačev in krojačic na Jesenicah
se bo vršila dne 11. julija 1926. ob 9. dopoldne v prostorih kolektivne obrtne zadruge na Bledu. Priglasiti se je pri zadružnem načelstvu in pri zaupnikih.
Sedlarjem obrtna oblast ne dovoljuje ličanja voz. V kazenski stvari proti nekemu sedlarskemu mojstru je ljubljanski veliki župan odločil, da sedlarji v Ljubljani ne smejo ličati voz, ker je v Ljubljani za to stroko dovolj specijaliziranih voznih ličarjev.
Trbovlje. V petek 28. maja je trboveljsko obrtništvo spremilo svojega starega tovariša g. Valentina Hrastnika, čevljarskega mojstra, na njegovi zadnji poti. Njegovi stanovski tovariši so rajnkemu poklonili lep venec v slovo. Pogreba se je udeležilo številno občinstvo, posebno iz obrtniških krogov. Zastopano je bilo po svojih funkcijonar-jih Obrtno društvo in Oblačilna zadruga. Umrli je bil eden najstarejših obrtnikov v naši dolini; samostojno je delal že preko 26 let kot mojster. Umrl je za boleznijo, katero si je ,v vojni kot črnovojnik nakopal. Ob grobu mu je govoril v slovo tajnik obrtnega društva g. Ante Šuntajs, krojaški mojster, jako ganljiv žalni govor. (Zaradi pomanjkanja prostora ga žal ne moremo objavili. Op. ured.) Po pogrebu se je vršila žalna seja obrtnikov, na kateri je orisal g. Anton Malgaj, čevljarski mojster, načelnik Oblačilne zadruge, vrline in požrtvovalnost rajnkega tovariša.
V	imenu Obrtnega društva se je spominjal društveni tajnik umrlega tovariša. S slava-klici se je končala ta žalna seja, katera je bila prva v Trbovljah.	A.	Š.
Cenik za kovače. Obrtna zadruga kovačev v Celju je sestavila cenik za kovače, katerega bo dala v tisk in poslala svojim zadružnim članom. Cenik je zelo obširen in bo tiskan na 30 straneh ter bo vezan v obliki knjige v oktav-formatu. V ceniku so navedene cene vsem kovaškim predmetom, za vozove in njih dele so navedene cene za tri razrede, in sicer za lahke, srednje in težke vozove. Ker bo ta cenik zeki praktično urejen, se nabava istega vsem kovačem priporoča. Naročila naj se pošljejo na «Obrtno zadrugo kovačev v Celju». Cenik bo stal približno 35 do 40 Din, ako se bo oglasilo večje število naročnikov, se bo cena seveda znatno znižala. Naročila naj se pošljejo do 15. julija 1926., ker se na poznejše dopise ne bo moglo več reflektirati. Tiskalo se bo toliko komadoy kot bo naročil.
Razno.
Tiskovnemu skladu je naklonila zadruga sobo- in črkoslikarjev, pleskarjev in ličarjev v Ljubljani 300 Din. Uprava izreka zadrugi, ki je tudi z dejanjem pokazala zanimanje za naš tisk, svojo zahvalo. Zadruge, posnemajte!
Zdravniška preiskava vajencev. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je pričel hvale vredno akcijo, da bi se vajenci pred vstopom v učno razmerje zdravniško preiskali, in sicer brezplačno po zdravnikih okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Okrožni urad za zavarovanje delavcev se je obrnil na Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani, da poda svoje predloge. Zveza se z započeto akcijo strinja in je predlagala okrožnemu uradu, da naj skliče tozadevno anketo, na katero naj povabi vse zveze v Sloveniji.
Modni list za čevljarje. Junija 1.1. je izšla prva številka strokovnega lista «Modni list za čevljarje». List je pod vodstvom g. Draga Majceta, strokovnega učitelja, jako dobro urejevan in prinaša poleg najnovejših angleških, francoskih modelov, tudi strokovne razprave in risbe. List je doslej edini te vrste, ki izhaja v slovenščini in ga toplo priporočamo. Naročnina znaša celoletno 180, polletno 90, četrtletno 45, mesečno pa 15 Din. Naročnino je poravnati v naprej. Posamezne številke se pošiljajo po poštnem povzetju po 25 Din za izvod. Naročila sprejema tvrdka K. Majce in drug, Ljubljana, Celovška cesta 57.
Disciplinarna pravica zadružnega načelstva. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani je prejela od g. velikega župana ljubljanske oblasti okrožnico, ki jo je poslal vsem sreskim poglavarjem v ljubljanski oblasti. Okrožnica se glasi: Zadružnemu načelstvu je zakonodajalec z določilom § 125 o. r. podelil pravico, da sme zadružnim članom in pripadnikom nalagati redovne kazni, in sicer denarne kazni do zneska 20 K. Ta znesek je bil z določilom čl. 87. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece april—julij 1925. z dne 31. marca 1925. (Uradni list št. 138/39) zvišan na 300 Din. Iz § 125 obrtnega reda je razvidno, da je za naložitev kazni pristojno izključno le zadružno načelstvo, zakon mu je postavil le mejo navzgor v znesku 20 K, sedaj 300 Din. Iz tega sledi, da zadružni zbor nima pravice v vprašanju najvišje mogoče denarne kazni, katere se sme poslužiti zadružno načelstvo, spreminjati obsega disciplinamo-kazenske pravice, ki jo daje načelstvu zakon sam. Občnemu zboru je po določilu 2. odstavka citiranega paragrafa pridržano le to, da v pravilih določi primere, kdaj sme načelstvo prisojati kazni radi nereda, nasprotno pa zadružni zbor ni upravičen poljubno znižati
z zakonom določene najvišje denarne kazni, ker bi s tem kratil načelstvu pravice, ki mu gredo po zakonu. Občni zbor sicer lahko popolnoma odvzame načelstvu discipli-namo-kazensko pravico s tem, da v pravilih sploh ne navede disciplinarnih prestopkov, toda če jih navede ter mu s tem podeli omenjeno pravico, potem mu pa mora priznati tudi pravico, da nalaga po lastnem preudarku v zakonito določenem okviru disciplinarne kazni. Načelstvo ima seveda dolžnost, da v konkretnem slučaju po previdnosti in vestnem preudarku vseh okolnosti, ki pridejo v poštev, določi kazen. Za svoje poslovanje je tudi odgovoren občnemu zboru. Zadružna pravila veljajo le v toliko, v kolikor ne nasprotujejo določilom obrtnega reda. Ker pa je določilo § 125 o. r. s spremembo po čl. 87. zgoraj citiranega zakona z dne 31. marca 1925. glede najvišje disciplinarne kazni obveznega značaja, je to določilo obvezno tudi za vse one zadruge, ki imajo v svojih pravilih še drugačna določila. Isto velja glede zneska, določenega v § 127., odst. 5., obrtnega reda. Po tem se je ravnati pri izvrševanju nadzorstvene oblasti nad zadrugami in gre-injji trgovcev. O tem je obvestiti vse zadruge in gremije, ki imajo ,v uradnem okolišu svoj sedež, s pozivom, da ob priliki prilagodijo svoja pravila predmetnemu zakonitemu določilu. — Veliki župan dr. Baltič s. r.
Obrtništvo!
Treba je bilo obrtništvo spraviti v nov štadij. Vsled zakona o «prostosti obrtništva» je isto preje silno trpelo, zlasti ker so se med obrtniki pojavili dvomljivi elementi, tako zvani «mazači>, ki so bili zmožni vseh obrti le na pol. Ne samo, da so s svojimi izdelki sramotili in oskru-njevali obrt, prizadejali so tudi konzumentom neizmerno in neprecenljivo škodo.
Z uvedbo prostosti v obrti se je izgubila docela vsa obrtniška disciplina, ves obrtniški red in samozavestni ponos kvalificiranega delavca, čemur nujna posledica je bila ohlajenje veselja do obrtniškega poklica. Tak obrtniški sistem je otvoril duri in okna mazačem, jih vzpodbujal na nesolidnost in nevrednost, kar so občutili ,vedno le revnejši sloji, ki so plačevali za slabe in nepopolne izdelke takih «lažiobrtnikov> drag denar.
Temu zlu in izkoriščevanju, da ne rečeni goljufiji, so pošteni obrtniki posvetili posebno pozornost in na'merodajnih mestih zahtevati zaščite. Tako smo dobili obrtni red, ki ga imajo danes v vseh kulturnih državah.
Smoter obrtniškega reda je 1.) da se obrtništvo moralno in strokovno dvigne, 2.) da pridobi svoj primeren ugled, 3.) da se vzgoji zdrav, krepek in izšolan naraščaj potom strokovnih nadaljevalnih šol, učnih tečajev ter strokovnih predavanj.
Kot nujna posledica za učvrstitev obrtniškega stanu so nastale strokovne nadaljevalne šole, ki so ,v narodno-kulturnem ter narodno-gospodarskem oziru velike važnosti. Ni vseeno, ali ima naš narod nezmožno in neizšo-lano obrtništvo, žalostno pa bi bilo, da bi moral slabe in nepopolne izdelke celo drago plačevati.
Ker pa velja načelo (in to zlasti pri obuvalu, obleki itd.), da vsak kupi, kjer je bolje in ceneje, bi se konzu-ment lahko ,v tem slučaju posluževal uvoženega blaga, kar bi na naše gospodarstvo lahko usodno vplivalo. Temu posledica pa bi zopet bila brezposelnost in splošna denarna in gospodarska kriza.
Dolžnost vsakega obrtnika je torej, da podpira, čuva in uvažuje oblino šolstvo, da pravilno vzgaja in neguje naraščaj ter ga navdahne z obrtniškim ponosom.
K. Majce, strokovni učitelj in čevljarski mojster.
Stanovskozavedni obrtniki! Pridite v nedeljo vsi v Logatec s svojimi rodbinami in prijatelji na pošteno okrepčilo in pošteno zabavo. Dne 4. julija praznuje namreč obrtna zadruga štiridesetletnico svojega obstoja. S svojo prisotnostjo pokažimo svojo stanovsko zavednost!
Trgovinska pogodba med našo kraljevino in Španijo. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je pričela z nabiranjem gradiva za trgovinsko pogodbo s Španijo ter je razposlala vsem podjetjem, ki jih ima v evidenci, da stojijo v trgovskih stikih z interesenti v Španiji, obširne okrožnice glede podatkov in predlogov za carin-sko-tarifni del trgovinske pogodbe. Podjetja, ki niso prejela take okrožnice, se poživljajo tem potom, da javijo zbornici svoj naslov in obenem sporočijo predloge, ki jih imajo glede ureditve naših trgovinskih odnošajev s Španijo in njenimi kolonijami.
Vsi obrtniki, ki potrebujejo za svoj obrt: motvoz, žimo, afrik, vrvi, platno, juto, vreče itd., se opozarjajo na današnji oglas tvrdke Vido Bratovž.
Trgovinska pogodba med našo kraljevino in Belgijo. Po obvestilu ministrstva trgovine in industrije v Beogradu se imajo v kratkem pričeti pogajanja za trgovinsko pogodbo z Belgijo. V to svrho poživlja Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani vse interesente, ki stojijo v trgovskih stikih z Belgijo, odnosno z belgijskimi kolonijami, da ji sporočijo svoje želje in predloge glede bodoče ureditve trgovinskih odnošajev z omenjeno državo, posebno v carinsko-tarifnem, kakor tudi v železniško-promet-nem oziru.
Filmi v šoli za modistinje. Pariške modistinje so na splošno v svoji stroki precej izobražene in ta izobrazba nmogo pripomore k uspehu pariške modne industrije. V najnovejšem času uporabljajo pri strokovnem pouku tudi film. V Lemonierjevi šoli, kjer se učenke tri leta vadijo v risanju in krojenju, sede v nekakem kinu in gledajo na platnu historične mode in najnovejše kreacije. Te figure si lahko ogledujejo po deset minut, učitelj (inšpektor pariške umetnostne šole Bruneau) pa stoji poleg platna in opozarja mlade dame na značilne podrobnosti toalet. Potem prižgo luč in učenke morajo v dvčli minutah narisati skice, v katerih morajo ujeti vse podrobnosti in značilne gibe slik. S tem, da ne proučujejo oblek na mrtvih lutkah, ampak tako kakor se v resnici nosijo, si izredno dobro vadijo pogled in pazijo na zvezo med linijami obleke in gibi telesa. Vsled tega so njihove skice zelo žive in naravne in, če same ustvarjajo nove modele, upoštevajo zahteve, ki jih stavi gibanje telesa na oblikovanje vsake toalete.
Čevljarji, pozor!
Prvo čevljarsko učilišče v Ljubljani otvori prikrojevalni teoretični in praktični tečaj za gg. mojstre in gg. pomočnike. Sprejemajo se tudi vajenci, posebno sinovi gg. mojstrov v praktično in teoretično vežbo. Priglase se lahko tudi udeleženci z dežele.
Pojasnila in prijave, pismene in ustne, sprejema oblastveno priznani strokovni učitelj in vodja tečaja
K. MAJCE, Ljubljana VIL
Celovška cesta 57.
vsaka beseda 50 par. — Najmanjši znesek 5 Din. — Oglase je plačati v naprej lahko tudi v znamkah. — Za odgovor je priložiti znamko.
Naročajte in razširjajte
edino strokovno glasilo «Obrtni Vestnik»!
Vsakovrstne
pile (turpije) rašpe
izvršuje strokovno in po ztner-Uprava v Ljubljani, Dunajska	ni ceni. Prevzame tudi spe-
v cesta 20.	18/26	cijalna naročila Ivan Figar,
T ”	pilarski mojster v Ljubljani,
Avgust JegUC	Cesta na gorenjsko železnico
Radeče pri Zidanem mostu	št. 4 (v bližini gostilne «Novi
priporoča svojo trgovino s	svet»).
usnjem in čevljarskimi potreb-
Sčinami.	1/26	Narodni dom. Maribor
--------------1------------------ Štajerska klet, abonenti, keglji-
Engelbert Franchetti	šče, haložan, znižane cene. —
brivec	Oset	26/26
Ljubljana, Dunajska c. 20	~	~~	“
priporoča svojim znancem in	«DrezalkOnOina
prijateljem iz mesta in dežele	produkcija«
Za točnoVCin0 dobro^nostrežbo	v Lju,bliani’ Poljanski nasip
ie skrbHeno	17/26	5t 10/66' P°š*ie vsakemu na-
_________J .	 J..?,	ročniku «Obrtnega Vestnika*
-i Ho la	zanimiv cenik brezplačno. —
KOvaSKa dela	Zahtevajte ga takoj; ne bo
vseh vrst izvršuje redno, so-	Vam	žal!
lidno in po primerni ceni ko-  --------------------------------------
vaški mojster V. Urbančič v	Lisice kune, vidre, zajce itd.
Ljubljani, Zabjak. — Preskrbi ,	.	.	.....	'
tudi kolarska dela.	kupuje po najvišjih dnevnih
---------------------------------	cenah P. S e m k o, Ljubljana,
Anton Tonejc	Turjaški trg št. 1.
restavrater	14/26-----------------------------------
pri «Lovačkem rogu»	Vsakovrstno	zlato
v Zagrebu, Iliča, priporoča	kupuje po najvišjih cenah
svojim’ rojakom svojo izborno	Černe, juvelir v Ljubljani,
kuhinjo in izbrana vina.	VVolfova ulica št. 3.	16/26
Za konzorcij «Obrtnega Vestnika* Engelbert Franchetti. Urednik Engelbert Franchetti.
Za Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani, H. Brandt.
Es
POZOR! Popravljani vsakovrstne — TJ £2 —
precizno, po nizki ceni in hitro, z enoletnim jamstvom. — Postregel bom z najnižjimi cenami.
LJUBLJANA D. MARINKO LJUBLJANA
izprašani urar
Florijanska ulica štev. 31.	12-4
Vsled ugodne nabave surovin smo znatno znižali cene nogavicam in drugim pleteninam.
P. n. trgovce prosimo, da zahtevajo cenike ter se priporočamo.
M. Franzi & sinovi
Privoz 10 Ljubljana Privoz 10
PoStni predal 44.	12—6
NAJTRPEZNEJSO STRESNO OPEKO
NUDIJO
ZDRUŽENE OPEKARNE, D. D.
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 13. TELEFON 733.
20-12
LEKARNA
trnkoczy
LJUBLJANA
MESTNI TRG 4
S	Zaloga
vseh tu- in inozemskih specialiteti preparatov, mineralnih voda
Itd. 12—2
•************.
********************************************** jr*.
Skrbno izdelovanje • •
Preobleke
Najnižje cene!
L. MIKUS
tvornica dežnikov LJUBLJANA
Mestni trg št. 25.
Največji izbor • •
Popravila
27-12 .. Najnižje cene!
Tapetniki, sedlarji, jermenarji in druge sorodne stroke se opozarjajo na najcenejši nakup, motvoza, žime, afrika, vrvi, platna, jute, vreč itd.
VIDO BRATOVŽ, LJUBLJANA
Gosposvetska cesta štev. 2 (nasproti gostilne Figovec). 12-6 Komisijska zaloga KONOPJUTA, d. d., Zagreb.
Kreditno društvo
Mestne hranilnice ljubljanske
dovoljuje posojila
na menice in kredite 24-12	v	tekočem računu
vsem kredita zmožuim osebam in tvrdkam
1 J. GOREČ :
LJUBLJANA
Palača Ljubljanske kreditne banke
Kolesa
Šivalni stroji
Vsi deli in popravila Radio-aparati in deli Žarnice
24-12	Športni	predmeti
najbolje — najceneje!
<$>
ORIENT
d« z o* z«
tovarna olj. barv, firnežev in lakov
Slomškova ulica št. 19
LJUBLJANA
Vodmat pri Ljubljani Prodajalna na drobno: Miklošičeva cesta 4
nasproti frančiškanske cerkve. 24—12
^0
'1
Kreditni zavod
za trgovino in industrijo
Ljubljana, Prešernova ulica št. 50
(v lastnem poslopju).	24-12
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana. Telefon št. 40, 457, 548, 805 in 806.
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd.
Ljnbljanska kreditna banka
Delniška glavnica:	^
Din 50,000.000-
Skupne rezerve: okrog
Din 10,000.000- A
Brežice
Celje
Črnomelj
Kranj
Podružnice:
Logatec Maribor Metkovič Novi Sad Trst
1. Dunajska cesta V **»a,j£s:IjaBLUKA
Telefon št.: 261, 413, 502, 503 in 504
Priporoča se za vse bančne posle
Ptuj
Sarajevo Split
Gorica /n
12-7