| | | Socialna demokracija za brezversko šolo* Socialna demokracija ima v svojem programu točko: »Vera je zasebna stvar.« Iz tega sledi, da vera v javn&m življenju nima mesta, ona ine sme biti sila, ki bi uravnavala javno življenje. To pravico Lma po mišljenju socialne demokracije samo brezverstvo. To je temeljna zmota socialne demokracije, in že ta zihota dela socialno demokracijo nesposobno za to, da bd rešila socialno vprašanje ter poboljšala položaj delavskib slojev. Nevera je nesreča za vsakega človeka, za kapitalista ravno tako, kakor za delavca. Nevera tira v nesrečo cele stanove, stan izobražencev ravno tako, kakor stan kmetov in stan delavcev. Socialna demokraoija hoče delavski stan natirati vtonesreco, in v tem je dokaz, da ona ne dela v blagor delaA^skih slojev. Socialna demokracija ima za seboj zgodovino 70 let. Vso to dolgo dobo ni ničesar stvarnega in stalnega sforila za proapeh in napredek delavcev. Vsled svojega negativnega programa, ki samo hoče odpraviti zasebno lastnino, ne vedoč, kaj bi postavila na nijeno mesto, je nezmožna, da bi ikaj pozitivnega storila za gmotoi blagor delavskih slojev. Da bi pokrila to svojo nesposobnost in svoj popolni neuspeh, raczpihava socialna demokracija v dušah tistih zaslepljencev, ki &e verujejo njenim besedam io obljubam, versko mržnjo in sovrastvo zoper vero. Njena strastna borba je naperjena zoper katoliško cerkev. Zadnji 5as je zlasti sosedna avstrijsika republika postala torišče besne borbe socialnih demokratov zoper cerkev in njene pravice na šolo. Glavna borba se vodi v mestu Dunaju, ki ga hoče socialna demokracija definitivno oropati kršcanskega značaja 8 tem, da razkristjani vse javne šole. Narasčaj dunajskega mesita se naj vzgoji brezversko, potem se socialni demokraciji ni treba bati, da izgubi ikomando nad glavnim mestom Avstrije. Krščansko Ijudstvo na Dunaju se je postavilo odloeno v bran zoiper rastoče razkristjanjenje šol. Nevolja Ijudstva je positala tako velika, da je moral dosedaaji naučni niinister Schneider, ki pripada kršcansikosocialni stranki, pa }e bil preveč popustljiv napram socialnim demokrafom, odstopiti. Na njegovo mesto je pri&el deželni glavar na Nemškem Štajerskem dr. Rintelen, o katerem se poroča, da je bolj dosleden in bolj ©nergičen. »Koroški Slovenec«, ki pozna stvari bolj od blizu nego mi, poroca o nakanah socialne demokracije na solskeTn polju v Avstriji med drugim sledeče: »Dunaj postaja usodepolen za n&mški katolicizem, ikakor nekdaj ob času luteranstva in v turakih vojskah. Ko se v Rusiji boljševikom ni posrečilo, ljudi s fcrvjo in sraraotenjem pridobiti za — brezverstvo, skušajo zdaj priti do svo>jega cilja s šolo. jpirfšel je odlocilni trenutek. Do zdaj so šolski revolucijonarjl le poskušali, zdaj hočejo svoj načrt uvesti za trajno. Otrov kom hočejo vcepiti svetovno naziranje, ki Boga ne pozna, učiti jih hočejo življenje, ki ne pozna nobene odgovornostl (nravnih zapovedi nočejo več poznati mobenih). Naravoslovje naj taji Boga, naj uči, da olovek izvira iz opice; v družabnem življenju hočejo učiti, da ni treba nobene ljubezni; v gospodarstvu naj se odpravi lastninska pravioa. Vse to naj se otroke uci v Ijudski šoli, kršoanski stariši pa naj ta pouk plačujejo, ker ti učitelji tako ne poučujejo svojih, marveč drugih Ijudi otroke. Glockel, predsednik šod'3ikega sveta na Dunaju, zahteva, da se politika izrine iz šole; a to je umel tako, da je odslovil krščanske učitelje, da ostane veri nasprotna politika neovirana. Nastavljali so se  brezverski nadzorniki, ravnatelji in učitelii. naucni inimster pa je vse to podpisoval! Staro in pošteno besedilo se je izrinilo iz šolskih knjig, na njihovo mesto se je dalo drugo brezversko, često nesramno! Glockel je proglasil, da se tiihče več ne sili k verskim vajam, a ko so se otrod hoteli zbirati v šoli, da gredo k maši, so se jim šole zai>irale. K verakemu naulcu se otroci niso silili, a zato so se silili k svobodomiselnemu poučevanju in poznavanju življenja Ln silili so .se k poučevanju brezbožne morale, ki sa jo skovali svobodomisleci. Govorilo se je o »delovni šoli«, a izrinila se je vsa. uona isnov, na mesto pouka je stopilo igračkanje. Glockel je govoril o »učiteljski izobrazbi« ter je na Dunaju ustanovil pedagoški zavod. Učiteljišča so državna in dajejo mladira možera, ki so jih dovršrli, pravico do službe, Glockel pa ni nikogar nastavil, ki ni dovrsil njegov brezverski zavod.« Takšno je torej delo socialne demokracije za delavsko ljudstvo: mesto zboljšanja gospodarskega stanja nm nudi brezversko, protikrščansko šolo.