Savinjski vestnik
CELJE, 26. julija 1953
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA, OKRAJEV CELJA-OKOLICE IN ŠOŠTANJA
LETO v., STEV. 30 — CENA 6 DIN
Ureja Tiredniiki odbor. Odgovorni urednik
Tone Maslo. Naslov uredništva: Celje, Titer
trg 1. Postni predal 123. Telefon 7. Čekovni
račvm it. 620-1-90322-12 pri Narodni banki
FLRJ v Celju. Tiska Celjska tiskarna т Ce-
lju, četrtletna naročnina 75, polletna 150,
celoletna 300 din. Savinjski veetnik izhaja
vsako soboto.
l^ekoij o slabostIH
nizâcije
ZAKAJ JE DELO MLADINSKE
ORGANIZACIJE V TOVARNI
EMAJLIRANE POSODE USPEŠNO? —
MLADINCEM V CELJSKI ZLATARNI
JE TREBA POMAGATI
Ce analiziramo delo naše mladine,
ђото ugotovili, da se v mladinskih or-
ganizacijah v Celju opažajo pomanjklji-
vosti in slabosti. Te slabosti so zlasti
vidne v organizacijskem in splošno po-
litičnem pogledu, ki ga moramo smatrati
}cot najvažnejši element organizacije in
njene perspektive, ki ji mora dati lik
borbene komunistične organizacije.
Vendar na to danes mnogi mladinski
funkcionarji pozabljajo oziroma se ne
zavedajo tega, da je politično ideološka
vzgoja mladine osnovna naloga mladin-
ske dejavnosti. Mnogokje pa je vzrok
teh slabosti odraz mišljenja nekaterih
sekretarjev osnovnih partijskih organi-
zacij in sploh vodstev množičnih orga-
nizacij, ki mislijo, da je skrb za pra-
vilen   razvoj   mladinske   organizacije
(,mo stvar mestnega komiteja LMS.
Praksa je pokazala, da je delo mla-
nske organizacije povsem pravilno le
tam, kjer se vse ostale organizacije za-
nimajo za njeno delo in ji nudijo po-
trebno pomoč. Tak primer pomoči naj-
demo v Tovarni emajlirane posode, zato
je tudi delo mladinske organizacije tam
uspešno. Seveda mora postati ta pomoč
sistematična in ne kampanjska, kot je
to ponekod v navadi. Te slabosti nam
povečuje tudi dejstvo, da nam primanj-
kuje mladinskega kadra, ki bi znal pra-
vilno voditi mladinske aktive. Jasno pa
je, da v tem problemu ne smemo videti
objektivnih težav,'' ker tu ne gre le za
sposobnost, temveč predvsem za zavest,
odgovornost in voljo do dela posamez-
nih mladinskih funkcionarjev.
Dostikrat se mladinski funkcionarji
Ipe zavedajo obširnosti dela in splošne-
'ga mladinskega udejstvovanja in gle-
dajo na delo mladinske organizacije
nekako okvirjeno, zaradi česar ne pride
do zaželene samoiniciativnosti. Na se-
stanku često ne vedo, o čem bi razprav-
ljali. Vodstvo mladinske organizacije
MLO Oblačila vidi na primer vso svojo
dolžnost v udejstvovanju pri pevskem
zboru. Seveda bi bilo zopet napačno
misliti, da se delo razvija in ceni samo
po sestankih, ki so često prazni in brez
bistvene vsebine. Predvsem gre tu za
politično vzgojo in aplikacijo v masov-
nem in individualnem delu med mla-
dino. Tipičen primer takega praznega
sestanka je bil v Celjski zlatarni. Tu se
sestanejo večkrat, imajo voljo do dela,
sestanki pa so brez vsebine. Tem mla-
dincem je potrebna pomoč. Tu se vidi
neodgovornost osnovne partijske orga-
• nizacije in sindikata do mladinske or-
ganizacije. Vse delo so osredotočili na
izlete mladine, dočim o problemih pod-
jetja in politično gospodarski situaciji
ne razpravljajo. Popolnoma nasprotno
sliko je dal aktiv v trgovskem podjetju
; »Tkanina-Galanterija«. Sekretarka akti-
|ra je prišla sama na pobudo osnovne
'partijske organizacije na MK LMS in
zahtevala navodila. Tukaj sta osnovna
partijska organizacija in sindikat v pol-
ni meri razumela .potrebo pomoči mla-
dinski organizaciji.
Nekateri mladinski funkcionarji sploh
ne čitajo dnevnega časopisja in se za-
radi tega ne morejo seznaniti s pro-
blemi in z najprikladnejšimi organiza-
cijskimi in političnimi oblikami dela,
ki bi jih lahko praktično uporabljali v
svojem delu. Tako so ugotovili, da po-
samezni sektretarji proglasa MK LMS
in  CK LMS  na  tekmovanje  v  čast
VL kongresa KPJ sploh niso precitali
iOziroma niso vedeli, da je izdan ta pro-
glas. To potrjuje, da se nekateri mla-
fdinski   funkcionarji   ne   izobražujejo
dovolj in niti ne sledijo tekočim po-
litičnim dogodkom.
V mladinskih aktivih je tudi premalo
razprave proti negativnim pojavom
med mladino, ki niso v skladu z likom
člana Ljudske mladine. Tu mislim pred-
vsem na pijančevanje, nemoralo, ne-
tovarištvo in prostaško obnašanje ne-
katerih mladincev. Znano je, da se to
tudi v drugih množičnih organizacijah
samo ugotavlja, konkretno se pa proti
tem pojavom ne ukrepa. Taki prestopki
se vse premalo grajajo in kritizirajo.
In ravno v teh primerih bi mladinska
organizacija morala nastopati in se za-
vzemati za moralo in politično zavest.
Da bi se vprašanja vzgoje obširno in
temeljito obdelala, je potrebno, da pride
sekretar aktiva na sestanek priprav-
ljen. Le takrat bo sestanek delaven in
uspešen. Nepripravljeni sestanki so v
glavnem vzrok, da se na njih razprav-
lja o î;.sem drugem, samo ne o tem, o
čemer bi se moralo.
Dejstvo je, da večina naših aktivov
dela. Vendar ti aktivi ne smatrajo za
potrebno, da bi o tem delu poročali.
V.^rekakor so pohvale vredni aktivi v
Tovarni emajlirane posode, pri pošti, v
Tkalnici hlačevine, v Kemični tovarni
in Cinkarni. Ti so se v tekmovanju na
čast VL kongresa KPJ pokazali najbolj
delavni in iniciativni.
Mladinska organizacija mora povsod
Pokazati visoko politično in patriotično
bauest, disciplino, moralno vrednost in
^orbenost, saj je to že pokazala ne-
štetokrat, in končno — kar je to tudi
^jena karakteristika — ker samo kot
taka se lahko bori za plemenite cilje
^o^e Partije in splošno družbene socia-
^'^stične ureditve.
Šega Ljuban.
Hmeljarji že ugibajo —
kakšen bo pridelek;
Zaradi pomanjkanja dežja računajo, da bo letos pridelek manjši kotj
v lanskem letu ^
Letošnja pozna zima, ki je bila iz-
redno bogata na snegu, je vplivala tudi
na to, da so zemeljske plasti dobile pre-
cej vlage, ki je za rast hmeljske rast-
line odločilnega pomena. Sneg je k sre-
či počasi kopnel in pri nas ni povzro-
čil večjih povodenj, česar se je bilo
bati. Toda, ker je sneg še pozno ležal
po hmeljiščih, so lahko hmeljarji za-
čeli s spomladanskimi deli šele nekako
sredi meseca aprila. V tej dobi smo
imeli toplo vreme, ki je povzročilo hi-
tro rast hmeljske rastline. Zaradi tega
so morala biti zgodnja pomladanska
dela opravljena z največjo naglico.
Pridnost naših hmeljarjev se je pa
pokazala predvsem pri postavljanju
hmeljevk in lahko trdimo, da so letos
hmeljarji v rekordnem času postavili
vse hmeljevke, če ne vzamemo v po-
štev nekaj zamudnikov. Tako so bile
hmeljevke že do 5. maja skoraj povsod
postavljene. Nekako sredi meseca ma-
ja je rastlina zaradi zadostne vlage in
toplega vremena dosegla višino 1 me-
ter. V drugi polovici meseca maja pa
je nastopilo mrzlo vreme ter je zaradi
tega do zadnjih dni maja rastlina v
rasti precej zaostala. Okrog 20. maja
smo imeli celo tri dni hud mraz, ki je
na razvoj rastline slabo vplival. Zadnje
dni maja je nastopilo zopet toplo vre-
me, ki je pospešilo rast rastline. Toda
na žalost smo bili dalj časa brez vsake-
ga dežja, tako da so se plasti zemlje
zelo izsušile in zaostala rastlina ni
mogla nadoknaditi več zamujenega.
Sele 18. junija smo dobili nekoliko več-
jo količino dežja, ki je zelo blagodejno
vplival na razvoj hmeljskih nasadov.
Na podlagi tega je v začetku julija
rastlina dosegi^ vrhove drogov in po-
gnala tudi stranske poganjke. Na ža-
lost pa je sušno vreme, ki je ponovno
nastopilo, zopet zavrlo razvoj in rast.
Cvetni nastavki so bolj redki, kar bo
neugodno vplivalo na pridelek hmelja.
Poleg tega smo imeli v obrobnih hmelj-
skih predelih tudi točo, ki je na teh
področjih napravila izdatno škodo.
Po sedanji situaciji sodeč bo pride-
Jek hmelja manjši, kakor pa je bil lan-
sko leto. Ce pa bo v drugi polovici ju-
lija zadosti padavin, se bo položaj la-
hko še znatno izboljšal.
Glede škodljivcev smo v hmeljiščih
imeli letos opraviti v glavnem z vo-
luharjem, zlasti na obrobnih predelih,
ponekod pa tudi z rdečim pajkom. Le-
ta se najraje razvije v sušnih letih in
je zelo nevaren, ker gre škoda, ki jo
povzroča, lahko tudi v stotine ton pri-
delka.
Drugih pomembnejših znakov bolezni
na rastlini ni opaziti, a hmeljarji so
vseeno škropili z bakreno raztopino
proti morebitnim pojavom peronospore.,
Po vsem tem izgleda, da je glavni
vzrok, da ne moremo letos računati z
normalno letino, pomanjkanje dežja.
To je najbolj razvidno iz povprečnih
količin padavin na hmeljskem področ-
ju. Letno povprečje padavin znaša
1.116 mm, v prvi polovici leta pa 491
milimetrov. V prvi polovici lanskega
leta smo imeli celo 685 mm padavin, od
tega v mesecih april, maj, junij 362
milimetrov, čemur je pripisati lansko-
letno dobro letino. Letos smo pa na
primer imeli v imenovanih mesecih, ki
so za razvoj hmeljskih nasadov odlo-
čilne važnosti, samo 176 mm padavin.
Kljub temu pa nudi sedaj Savinjska
dolina s svojimi hmeljskimi nasadi le-
po sliko in vsak Savinjčan si želi v tem
času videti hmeljske nasade. Hmeljar-
ji pa nekoliko zaskrbljeno hodijo po
svojih hmeljiščih in ugotavljajo, da bo
letos pridelek precej nižji kot je bil
lansko leto. Se vedno posvečajo vso
skrb hmelju, ker se zavedajo, da jim
je to glavni vir njihovih dohodkov.
Razni inozemski kupci se pa že sedaj
zanimajo za naš letošnji pridelek in
izgleda, da imajo savinjski hmeljarji v
svetu dober sloves.
S PARTIZANSKIMI PATROLAMI ZA DAN VSTAJE
Hej brigade, hitite...
Od zmage v letu 1945 pa do danes
verjetno ni bilo tako mogočne mani--
festacije partizanstva, kot pred dnevi
pohod partizanskih patrol za Dan vstaj«
slovenskega ljudstva. V tem pohodu jo
sodelovalo na tisoče bivših borcev, pod
strehe neštetih partizanskih hiš so p(^
dolgem času zopet prinesli partizanski^
zastave in pesmi. Slavn-î partizanska!
leta so oživela v pogovorih in pohodili
po starih partizanskih stezah. Nemara
vsak partizanski grob je bil obiskan in,
ozaljšan, a na stotisoče naših državlja-i
nov je navdušeno pozdravljalo bivšei
borce. i
Na kratko, kolikor nam prostor do-|
pušča, bomo opisali potek partizanskega^
pohoda severnoštajerske patrole skozi;
celjski okraj in Celje. \
PREVZEM ZASTAVE V TEPANJI IN;
VELIKA SVEČANOST V ZRECAH ^
Borci iz Konjic in okolice so zastavo!
severnoštajerske patrole prevzeli v Te-i
panji, na robu okraja Celje - okolica.;
Okrog 180 borcev jo je poneslo protij
Zrečam, kamor so prispeli sredi noči.^
Kljub pozni oziroma zgodnji uri se је^
v Zrečah v skupnem sprevodu zbralo!
okoli 400 ljudi. Šestdeset jih je prišloi
samo od Kunigunde s Pohorja. Navzo-]
čim je spregovorila predsednica občin-!
skega odbora tov. Nina Pokorny. Oko-í
lica Zreč je bila v svitu kresov. Ob;
skupnem grobu je patrola položila ven-i
ce in izstrelila salve. Zrečani so nato šej
daleč spremljali patrolo na njeni poti'
v Frankolovo. i
OB GROBOVIH STOTERIH ZRTEV Í
NA FRANKOLOVEM
Jutro je glavno patrolo zateklo nai
Frankolovem. Vzporedno s to patrolo]
so se ob grobovih zbrali še partizani;
konjiške, straniške in dobrnske patrole^i
Vse patrole so na grobovih položile ;
vence. Poleg patrol je bilo navzočih na:
Frankolovem še okoli 500 ljudi. Na poti-
do Frankolovega so patrole obiskale^
veliko število partizanskih družin. Samo*
patrola iz Dobrne, ki je potovala en-
dan in eno noč, je obiskala 60 partizan-»j
skih hiš. Svečanost na Frankolovem jej
bila zaključena s kratkim napadom naj
vas Frankolovo, kjer se je moštvo pa-j
trole zamenjalo. Pot jih je od tu vodila^
proti Vojniku. i
V VOJNIKU ]
je ob predaji zastave govoril tov. Sini-;
goj. Ob skupinskem grobu je zapel^
vojniški pevski zboi, medtem ko jei
pionirček recitiral Kajuhovo pesem.)
Navzoči so na grob položili vence, pa-|
trola pa je izstrelila častno salvo. Zvezal
borcev v Vojniku je skupaj z ostalimi-
množičnimi organizacijami poskrbela zai
pogostitev glavne patrole. Na poti protij
Celju je patrola v Skofji vasi naletela;
na močan odpor, ki ga je pa patrola,
hitro premagala in ponesla zastavo ;
skozi vas. V vasi jih je mladina obsulai
s cvetjem, pričakala pa jih je tudij
godba na pihala.
V CELJU JE PATROLO POZDRAVILO
5000 LJUDI
Napad patrol na Celje se je pričel v
petek ob 5. uri popoldne. V ponazarja-
nje partizanske borbe so se posebno
vživeli borci dobrnske čete, ki so za-
vzeli Mariborsko cesto. Medtem, ko so
čete bataljona prodirale v mesto, se je
pred domom OF zbralo okoli pet tisoč
Celjanov za sprejem patrol. Pred vho-
dom v kino Metropol je igrala godba
na pihala, ko je ob rezkih strelih pri-
korakala patrola skozi špalir navdušene
množice.
Patrolo je pozdravila predsednica MO
ZB tov. Vrabičeva, nakar je komisar
okrajnega štaba patrol tov. Jost predal
bojno zastavo celjskemu bataljonu. Za-
stavo je prevzel tov. Gole s kleno za-
obljubo, v imenu borcev patrole v na-
slednji etapi pa je spregovoril komisar
bataljona tov. Trpin. Patrola je nato
položila vence na Trgu svobode, izstre-
lila salve, nakar je odkorakala proti
Savinjski dolini.
OD CELJA DO VRANSKEGA
Patrola se je razdelila na dva dela:
en del je odšel ob levem bregu Savinje,
drugi del pa ob desnem bregu. Koman-
dant tov. Gole in komisar tov. Trpin sta
ostala pri glavnini, ki je odšla po de-
snem bregu Savinje skozi Lisce proti
Grižam in Zabukovci.
Pot je bila polna spominov in sve-
čanega razpoloženja. Ljudje so patrolo
z veseljem sprejemali ter pripovedovali
spomine iz preteklih dni.
V prvih jutranjih urah so pričakali
celjske borce zabukovški rudarji z
godbo in jo gostoljubno pogostili. Kot
nekoč je kljub naporom ostal čas za
miting, pogovore in ples.
V poznem dopoldnevu je patrola na-
letela na zasedo, ki so jo postavili »bra-
nilci« Prebolda. Po »ogorčeni« borbi je
patrola ob pozdravljanju Preboldčanov
prikorakala v Prebold in potem skupno
z branilci nadaljevala pot proti Gomil-
skemu, kjer je naletela na resen »od-
por« zasede mladincev mladinske bri-
gade. Poudariti je treba, da so se mla-
dinci z vso resnostjo lotili naloge in jo
izvedli odlično. Po »napadu« so uživali
borci celjske patrole gostoljubnost mla-
dinskih brigad, od katerih so se po
krajšem govoru poslovili in nastopili
pot proti Vranskemu. Patrola je »na-
padala« Vransko okoli 7. ure zvečer.
Obramba Vranskega je vzela odpor
presneto resno -in zasluži za to vse pri-
znanje. Ob 8. uri zvečer je bila predaja
zastav, ki so jih potem borci Vranskega
ponesli naprej. Celjani pa so se odpočili
v gostoljubnem Vranskem in se šele v
poznih nočnih lirah vrnili v Celje.
Od Vranskega se je disciplina bojnih
patrol, ki je bila vseskozi vzorna, malo
omajala. Na pot proti Pečem je stopilo
komaj polovico predvidenih borcev.
Ganljiva je bila požrtvovalnost pred^
sednika ZB na Trojanah, ki je kljub
poškodovani nogi vodil patrolo po ne-
znanih krajih do mesta, kjer je celjska
patrola predala zastavo moravskim
borcem. Predaja v Pečeh je bila od-
lična in so se borci z Vranskega, Pre-
kope in Sentjurija kljub prejšnji na-
paki le odrezali. Pohvalo zasluži tudi
tovariš iz Trojan, ki se je kot dachauski
interniranec kljub bolezni odzval proš-
nji, da del patrole povede skozi parti-
zanske vasi do meje celjskega okraja.
pred reorganizaeijo
Dosedanje klubaštvo je drobilo enotnost Ljudske tehnike — Društva
in klubi brez avtoritete — Politična vzgoja članov ne sme biti na
zadnjem mestu v društvih — Tudi budnost v društvih je nujno
potrebna — Špekulantski egoizem je treba odpraviti
Pred kratkim so se v Celju sestaU
predstavniki klubov Ljudske tehnike S
področja Celja in okoliškega okraja.
Sestanka se je poleg okrajnih funkcio-
narjev društva udeležil tudi predsednik
republiškega odbora Ljudske tehnike.
Iz diskusije in referata skušam posneti
naslednje važnejše probleme v doseda-.
njem delu in poglavitne naloge za bo-|
doči razvoj prenovljenih društev.
Dosedanje delo raznovrstnih sekcij!
Ljudske tehnike je bilo združeno samói
z imenom, medtem ko je resnično delo-
vanje društev bilo razdrobljeno po spe-
cifičnosti, to se pravi po raznih Zvezah:
kot avto-moto, radioamaterska, brodar-
ska itd. Vse te zveze so delovale po-
vsem ločeno, celo v pogledu članarine.
Člani, ki so hoteli delovati po raznih
vejah Ljudske tehnike, so nosili v žepu
tudi po pet ali še več legitimacij, za
vsako področje delovanja po eno. Po-
nekod, kjer je bilo v enem kraju več
takih klubov različnih zvez, je bilo tudi
precej primerov sektaštva, nezdrave
tekme za prestiž itd. Naravno je, da v
teh primerih Ljudska tehnika ni bila
upoštevana, da ni imela avtoritete in
ni predstavljala v kraju, kjer je delo-
vala, tistega telesa v družbenem živ-
ljenju, kot bi bilo želeti. Tam pa, kjer
je delo društva bilo enotno, dobro uko-
reninjeno in uspešno, so ga posamezni
merodajni organi morali upoštevati,
čeprav so bili še tako nezainteresirani.
Seveda, če so bila v klubih trenja, če
se je dopustila samovolja posameznih;
predstavnikov društva, če je bilo delo,
društva apolitično, potem ni nič čudne-
ga, če je bilo osamljeno.
Nihče ne zahteva, da bi Ljudska teh-;
nika izvrševala predvsem političnoj
vlogo. To ne. Saj končno ni izrecno po-^
litična organizacija. Ne smemo pa ska-i
kati v nasprotje, da bi bila Ljudska'
tehnika pribežališče apolitičnih ali mor-
da celo reakcionarnih elementov. Zato
mlačnost v društvih lahko kaj kmalu
postane ugodna za delovanje protiljud-
skih elementov.
Omenimo primer. V celjsko brodar-
sko društvo se je prišel ponujat eden
od celjskih duhovnikov, ki je drugače
odkrit sovražnik ljudske oblasti, saj ni ?
niti član CMD. Gotovo se ni ponujal
zaradi tega, ker bi hotel biti dober
mornar. Ce bi društvo nasedlo njegove-
mu manevru, bi se kaj lahko zgodilo,
da bi sčasoma zaveslal s celotnim dru-
štvom v svoje vode.
V društvih je treba končno pomesti
tudi z egoizmom. Imamo primere, ko
se društveni inventar uporablja iz-
ključno v privatne namene. Na primer
zelo egoistični so nekateri člani foto-
amaterske zveze (posebno razni moj-
stri), ki se krčevito oklepajo izolacio-
nizma. Sklenejo se v mali krog, upo-
rabljajo za društvo namenjeni material
(celo pri slikanju po birmah), medtem
ko trdijo, da je škoda dajati material
laikom, ki bi itak vse pokvarili. Zani-
mivo, kaj? V takih društvih so pa »vsi
pogoji«, da tehnika ne bo šla med ljud-
stvo.
V Šmarju se na primer predsednik
avto-moto društva krčevito drži za vo-
lan in odkar obstoja društvo, še ni
nihče od »laikov« sedel na šofersko
mesto. To so drobni primeri, teh pa po
društvih Ljudske tehnike ne manjka.
V bodoče, ko se bodo Zveze razpustile
in bodo v okviru Ljudske tehnike de-
lale nekake sekcije po raznih vejah
dejavnosti, je treba na vse to fnisliti.
Treba je ustvariti pravo društveno živ-
ljenje, pravo povezavo med sekcijami.
Na ta način bo Ljudska tehnika lahko
izpolnjevala tisto družbeno vlogo, ki ji
je namenjena.
K. J.
stran 2
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 26. julija 1952
Stev. 3tt
Gre za dvig hmeljske proizvodnie in
uirievanje zadružništva
upravni odbor Hmezad se ne more otresti monopolskih tendenc. Na
hmeljarskem posvetu so iznesli koristen predlog — Hmezad naj bi
ostal le kot zadružno trgovsko podjetje, hmeljarji pa naj bi se vklju-
čili v splošne kmetijske zadruge — Hmeljarski odbor pri Okrajni
zadružni zvezi bi skrbel za pravilno razdelitev dobička podjetja
Hmezad
Kakšna naj bo nova organizacija
Hmezad, se je zadnje čase že veliko
govorilo in pisalo, vendar do pravih
sklepov ni prišlo. Upravni odbor Hme-
zad se upira vsakemu pametnemu pred-
logu, misleč, da je enostavno nemogoče
dobro gospodariti brez njih.
Spričo že dolgotrajnih razpravljanj o
vlogi in poslovanju Hmezad so v zad-
njem času na okraju prišli do kon-
kretnih predlogov, ki bi najbolj kori-
stili hmeljarjem in podjetju. Da bi bili
s temi predlogi seznanjeni tudi proiz-
vajalci ter dali o njem svoje rhnenje,
se je v nedeljo 20. julija sestal v Žalcu
hmeljarski svet in predsedniki KZ iz
Savinjske doline. Na tem posvetu so
bili tudi navzoči predsednik Republiške
zadružne zveze Viktor Avbelj, predsed-
nik Hmeljske komisije za Slovenijo
Zoran Žagar in predstavniki Okrajnega
ljudskega odbora Celje-okolica.
2e pred meseci sta bila'iznesena dva
koristna predloga. Prvi je bil, da se
namesto Hmezad ustanovi zadružna
hmeljarska zveza s sedežem v Žalcu,
drugi pa, da ostane Hmezad takšen kot
je, s tem da bi hmeljarski svet imel več
kompetenc, t. j. pravico do sprejemanja
sklepov, katere bi moral upravni odbor
kot izvršni organ realizirati. Seveda
upravni odbor, boječ se, da ne bi iz-
gubil komandnih pozicij, iznešenih
predlogov ni sprejel. Zato so na tem
zadnjem posvetu oblastni organi v spo-
razumu z Gospodarskim svetom Slove-
nije v prisotnosti upravnega odbora
Hmezad predložili nov predlog: Hmezad
naj bi se reorganiziral tako, da proiz-
vajalci hmelja ne bodo več člani Hme-
zad, temveč naj bi se vključili v splošno
kmetijsko zadrugo, Hmezad bi pa naj
bil le zadružno izvozno trgovsko pod-
jetje, kar je pravzaprav tudi sedaj.
Takšna reorganizacija bi bila v korist
našemu delovnemu kmetu, kajti v
okviru splošne kmetijske zadruge bi
laže razvijal proizvodnjo na svojem ob-
močju, česar Hmezad ni bil v stanju.
Doslej Hmezad ni opravljal nobene
druge naloge kot trgovsko, kar bi
opravljal tudi v bodoče, in zato ni no-
bene bojazni, da bi zaradi reorganizacije
proizvodnja trpela.
Na tem posvetu, kjer naj bi predsed-
nik zadruge in upravni odbor dal zad-
nji predlog s pravilno obrazložitvijo
navzočim hmeljarjem v diskusijo, ni
prišlo do pravih sklepov. Zopet so se
pojavile pri predsedniku in upravne-
mu odboru monopolske tendence, ki se
jih dosedanje vodstvo Hmezada ne mo-
re otresti. Namesto, da bi predsednik
predlog pravilno utemeljil, je razpravo
zasukal v napačno smer ter zatrjeval,
da bi to bilo škodljivo in da je pred-
log preuranjen. Ljudje iz vodstva Hme-
zad namreč še danes mislijo, da brez
njihovega komandiranja stvari ne mo-
rejo naprej. Brez dvoma so ti možje
na napačni poti, kajti s takim stali-
ščem zavirajo današnji razvoj, ki omo-
goča proizvajalcu-hmeljarju vedno več
besede pri upravljanju s proizvodnjo.
Kajpada, bilo je tudi nekaj zadružni-
kov, ki so se s predsednikovo uteme-
ljitvijo strinjali in mu pritrjevali, češ
da so že itak člani Hmezad in da jim
ni potrebno še enkrat se včlaniti v
splošno kmetijsko zadrugo. Takim lju-
dem je pa treba odkrito pribiti, da oni
niso za nobeno zadrugo, ker v njo ni-
majo zaupanja, misleč, da ni v stanju
reševati probleme kmetijstva na svo-
jem področju. Zato vztrajajo na tem,
da bi Hmezad ostal takšen kot je. Kajti
tudi oni dobro vedo, da je Hmezad se-
daj še daleč od prave zadružne organi-
zacije, v kateri bi moral naš delovni
kmet sam odločati pri proizvodnji
hmelja.
Da bi pri hmeljarjih odstranili bo-
jazen, kam bo šel zaslužek, ki ga bo
ustvaril Hmezad od prodanega hmelja,
bi bilo potrebno ustanoviti pri okrajni
zadružni zvezi hmeljarski odbor. Ta
naj bi odločal o razdelitvi dobička, ki
bo namenjen predvsem za dvig hmelj-
ske proizvodnje, zlasti za gradnjo su-
filnic, nabavo traktorjev, plugov in
živine.
Prepuščamo našim hmeljarjem, naj
f^ami izrečejo končno besedo o reorga-
nizaciji Hmezad, ker so na tem naj-
bolj zainteresirani. Želimo jim le, da
bi imeli čim več koristi od svojega tru-
da, zato naj nikar ne nasedajp raznim
»bistrim glavicam«, ki jim široko so-
delovanje kmetijskih proizvajalcev pre-
ko KZ ni všeč. Za take bi bilo tudi
najbolje, da bi bila za njih vrata v
zadrugo zaprta; kajti, kdor v zadrugo
nima zaupanja, naj tudi od nje ne spre-
jema nobenih ugodnosti. -ma-
Proslave ob prazniku Celja
In Oneva vstafe v Celju
Celje je te dni praznovalo dvojni
praznik. 20. julij je kot spominski pra-
znik ustanovitve Celjske čete postal
Dan Celja. Poleg svečanega sprejema
partizanskih patrol je bilo v Celju še
več drugih proslav.
Najpomembnejša od teh je bila brez
dvoma proslava odkritja spominske
plošče na Farčnikovi hiši, kjer je bila
pred 11 leti ustanovljena prva Celjska
četa. Poleg velikega števila udeležencev
iz Celja je bil navzoč tudi generalmajor
Peter Stante, ki je bil ob ustanovitvi
čete navzoč in edini, ki je poleg tov.
Seničarjeve preživel takratno izdajo'.
V nedeljo je bila ob 9. uri dopoldne
v dvorani Narodnega doma slavnostna
seja MO Zveze borcev, pri kateri je bil
navzoč tudi Peter Stante.
V ponedeljek pa je bila v mestnem
parku ob 8. uri zvečer svečana akade-
mija v čast Dneva vstaje. Igrala je
godba na pihala društva »France Pre-
šeren«, medtem ko so pevci komornega
zbora pod vodstvom prof. Egona Kuneja
zapeli nekaj partizanskih in borbenih
pesmi. Ob tej priliki je o veličastni
borbi slovenskega naroda, ki je začel
oboroženo vstajo proti fašizmu, spre-
govoril sekretar MO OF tovariš Pelko
Cveto. •
NASTOP MAKEDONCEV V ( ELJl
V petek zvečer je v Domu na Miklavškei«
hribu nastopila skupina 30 članov kovinar-
skega kulturnega družtva iz Skoplja. Dru-
štvo nosi ime znanega makedonskega svobo-
doljuba izpod turške tiranije »Goce Niklova«.
Skupina je prišla v Celje pred zakljuêkoiQ
svoje turneje po industrijskih krajih naše
države. Izvajala je narodne plese in make.
donske pesmi v duetih in solističnih točkah.
Celjani so z obilnim obiskom nagradili nji-
hova prizadevanja za zbližanje med narodo.
III» v čisto nasorotnih koncih naše soeialistič.
ne domovine. Pri vsaki točki so bili deležni
velikega aplavza.
ZANIMIV MATURANTSKI JUBILEJ
Drugega julija je bil v Mariboru zbor ma-
turantov letnika 1927, ki so danes že vsi »
zrelih moških letih. Mednje je prišel kot
nekdanji njihov profesor tudi naš Celjan
dr. Josip Tominšek, ki je na isti dan ob-
hajal tudi kot edini živeči maturant iz let*
1892 v Celju šestdesetletnico svoje mature.
Čestitamo.
DODATEK   K   ČUANKU   »PRIMER   SODE.
T.OVANJA VOJAŠKE IN CIVILNE
ZDRAVSTVENE SLUŽBE V CELJT
Pri tem članku, ki smo ga objavili v šte-
vilk' 28. je bilo izpuščeno, da so pri izva-
janju programskega dela tega tečaja sode-
lovali tudi zdravniki Okrožnega higienskega
zavoda v Celju in da so ti zdravniki tudi
predavali. Uvodno predavanje o higienski
slnibi je imel podpolkovnik dr. Pire Ivo,
načelnik epidemiološkega oddelka Central-
nega higienskega zavoda v Ljubljani,
ZARADI NEPREVIDNOSTI  ODRASLIH
SE JE UTOPIL OTROK i
Nedavno je iz osnovne šole Češnjevec pn
Slovenski Bistrici odšla skupina otrok v Ro-
gaško Slatino. Vodja skupine je bil učitelj
Fras Štefan. Ob tej priliki se je skupina
mladih izletnikov šla kopat v bazen. Tam se
je pripetila nesreča. Dvanajstletni učenec
Kodrič Jdže je skočil v vodo na mestu, kjeij
je predvideno le za plavalce. Nihče ni vi-i
del, da hi bil klical na pomoč in fant je iz.'
ginil pod vodo. Ko so nesrečo opazili, je
takoj prišel na pomoč zdravnik, toda triurno
dajanje umetnega dihanja ni rodilo uspeha.
Fant je bil mrtev. Л'^8екаког je treba vodjo
izleta klicati na odgovornost, ker ni bil
navzoč, ko se je del izletnikov kopal v ba-
zenu. Deloma pa je kriva tudi uprava kopa-
lišča, ki še do sedaj ni nastavila kopališkega
mojstra.
Oblastni zupnilc Drvenšek iz Breze
nad Laškim v ^^bîtkî'' s štarsRim
sladoledarjem'
Nedavno je bila v Sv. Rupertu nad
Laškim rnaša. Štorski sladoledar je do-
bil dovoljenje od okraja, da sme pro-
dajati sladoled v tem kraju. Slaščičar
Ferit iz Stor je v ta namen pripeljal
sladoled k Sv. Rupertu. Ko se je po-
stavil v bližini cerkve, kjer je bilo ve-
liko ljudi, je prišel omenjeni župnik in
ga napodil s cerkvene zemlje. Za do-
voljenje OLO je omenil, da mu ni mar.
Kljub ponižnosti Ferita se ni dal pre-
govoriti. Slaščičar je moral s cerkvene
zemlje in je bil istočasno ob zaslužek,
tako da ni dobil niti tistih 600 din, ki
jih je moral plačati vozniku za prevoz.
Navzoči ljudje ta postopek niso gledali
z Tiopadenjem.
(Dopisnik sicer tega ne omenja, pri-
pominjamo pa, da je v:yok tega po-
stopka verjetno še kje drugje, kot samo
v sam.opašnosti. Slaščičar Ferit je go-
tovo musliman in je postal žrtev verske
mržnje. Le-ta pa je pri nas kazniva,
saj so zaradi nje naši narodi preveč
pretrpeli v medvojnih časih. Nobena
stvar ni tako skrita, da bi ne bila očita,
pravi pregovor.)
Pri mladinskih delovnih brigadah
Ob levi strani avtomobilske ceste
Celje—Ljubljana je nekaj 100 m od
Gomdlskega v prijaznem kotu Savinj-
ske doline že kar celo naselje. V njem
(poleg kvalificiranih in pomožnih de-
lavcev v dveh stanovanjskih objektih)
prebivajo brigadirji Celjske in Maribor-
ske MDB. Njihovo bivališče se močno
razlikuje po svoji urejenosti od osta-
lih objektov. 2e sama zunanjost, zlasti
pa notranja ureditev kaže, da vlada tu
vzorna disciplina in red. Po razgovo-
ru s prijaznim komandantom tov. Že-
leznikom sem povzel marsikaj zanimi-
vega. V obeh brigadah je 133 mladin-
cev in mladink.
O življenju v brigadah
Dnevno so brigadirji zaposleni sedem
ur pri gradnji ceste Celje — Ljubljana,
Delo je precej naporno, ki ga pa bri-
gadirji zmorejo, saj dnevno prekora-
čujejo že itak težko postavljene norme.
Brigadirji so po četah razdeljeni na
olepševanju ceste na sektorju Šempe-
ter—Celje, pri planiranju ceste za be-
tonska dela na sektorju Kapla—Preko-
pa in v gramoznici. V soboto, 12. t. m,
so progasili že prve udarnike, ki jih je
že 9, 16 pa je bilo pohvaljenih. Obe bri-
gadi sta si pridobili naziv udarne, ma-
riborska pa je bila še pohvaljena.
»Napor in znoj
sta zvesta spremljevalca naših uspehov«
tak je napis ob vstopu v stanovanjsko
sobo celjske MDB. Brez dvoma, da so
dosedanji delovni uspehi brigadirjev
bili rezultat celotnega prizadevanja
slehernega posameznika. Mladina pa
ima precej smisla tudi za humor, kij
prav tako pomaga pri delovnem efek-
tu. Napravili so si tri okusne modele
— avion, avto in polža. Ker se na delif
vodi točna evidenca o delu, ki se dnev-
no prikazuje v naselju na grafikonih
tako, da je sleherni poučen o učinku
dela svoje čete in celotne brigade,
se na osnovi te dnevne evidence
podeljuje najboljši četi prehodna za-
stava, v dnevni zapovedi pa so po-
hvaljeni najboljši posamezniki. To je
že nekak ustaljen način nagrajevanja
v naših brigadah. Naši brigadirji pa si
zvečer razdeljujejo tudi napravljene
modele. Avion prejme najboljša četa,
avto srednja, najslabša četa pa polža.
Seveda se »polža« vsi branijo, ker vse
naštete modele morajo brigadirji čuvati
do naslednjega večera in ga svečano
ponesti s seboj tudi na delovno mesto.
Zato se je zgodilo, da so »polža« več-
krat skrili pod kakšen senik odnosno
hmeljska polja. Vendar so ga vrli bri-
gadirji vselej odkrili in ga ponesli na-
zaj »najzaslužnejšim«!
Po delu je čas brigadirjem odmerjen za
počitek,
dnevno 'kopanje v bližnjem potoku
Boljski, kjer preizkušajo svoje sposob-
nosti v plavanju, kulturno-prosvetno
delo, politična predavanja, telesno
vzgojo in šport ter izvenarmadno vzgo-
jo. Doslej so si brigadirji, ki so pre-
težno kmečka in delavska mladina, pri-
dobili že ogromno raznega znanja, ki
jim ga posredujejo predavatelji iz Ce-
fja. Urejenost naselja, udobna nasta-
nitev, dobra prehrana, ozvočenje, elek-
trična razsvetljava ter še druga udob-
ja napravljajo brigadirjem res udob-
no življenje, ki ga marsikateri pogreša
v domačem kraju. Zato že danes
marsikateri zatrjujejo, da bodo ostali
še kar v drugi izmeni. Prostrani trav-
niki jih naravnost silijo k športnemu
udejstvovanju. Atletika, nogomet, roko-
met, odbojka, talna telovadba — za to
se mladina navdušuje.
Tako preživlja naša mladina svoje živ-
ljenje v brigadah — v delu in razve-
drilu. Kmalu bo prišel čas, ko bodo
odšli v svoje domače kraje bogatejši z
življenjskimi izkušnjami in potrebnim
praktičnim znanjem, na njihovo me-
sto pa bodo prišli novi brigadirji, ki
jim želimo istih uspehov kot sedanjim
brigadirjem.
Družba špekulantov
pred sodišeem
Dne 23. julija je pri okrožnem sodišču v
Celju pričel razprava proti Stanetu Hitiju iz
Celja in še 11 obtožencem, in sicer Leopoldu
Kreflju iz Bočne, Ignacu Kovše, lesnemu ma-
nipulantu iz Vitanja, Branku Derganu i«
Laškega, Andreju Pušiču, kmetu iz Рапев
pri Jurkloštru, Tomažu Keršmancu, name-
ščencu iz Kamnika, Francu Zottlu iz štor,'
Andreju Debelaku, kmetu iz Šentprimoža»j
Milanu Pejin iz Sombora, Gezi Fezekašu iz]
Subotice, Maksu Gliku iz Subotice in Milano;
Tomiču iz Beograda. ^
Obtoženci s Stanetom Hitijem na čelu, ki^
je bil uslužbenec drž, trgov, podjetja »PriH
morka« na Reki, so se bavili s špekulantskol
trgovino z lesom in kmetijskimi pridelki na
debelo. Trgovati so pričeli v jeseni leta 19.59
in so te svoje špekiilantske posle vršili do
decembra 1950, ko je oblast delovanin 'n-^-
krlantske družbe napravila konec in jo spra-
vila za zapahe. Hiti je s svojo družbo hotel
živeti na lahek način. Izrabljal je pomanj-
kanje blaga na trgu za umetno navijanje
cen s tem, da je nabavljal zaradi preprodaje
za svoj ali račun ostalih udeležencev obde-
lan les, drva, kmetijske pridelke. Pri tem
je izkoriščal položaj -nakupovalca drž. pod-
jetja »Primorka« na Reki, da je s sredstvi
bodisi tega podjetja ali onimi, ki si jih je pri
tem neupravičeno pridobil, ali so mu jih nu-
dili ostali obtoženci, financiral trgovske po-
sle te družbe.
Pri tem so Hiti in nekateri od ostalih ob-
tožencev vršili te posle v okoliščinah, ki so
posebno obtežilne. Ravnali so s posebno brez-
obzirnostjo; uporabljali so falsificirane listi-
ne kot pooblastila, falsificirane račune, to-
vorne liste in spremnice za prevoz lesa. Zlo-
rabljali so gotovino ali bančna sredstva dr-
žavnih ali zadružnih podjetij. Pri svojih po-
slih so se posluževali prevare, goljufije in
podkupovanja. Les in kmetijske pridelke so
prodajali v južne dele naše države.
Kakšen je bil obseg poslovanja Hitija v
pičlem letu njegove trgovine z lesom, nam
pokaže njegova lastna izpoved v preiskavi.
Z njegovim posredovanjem je bilo prodanih
789 prm drv, 436.463 kub, metrov rezanega
lesa, 213.683 kub, metrov tesanega lesa,
20.890 kub, metrov letev in še druge manjše
količine v vrednosti, računajoč prvotno na-
bavno ceno, preko 4,800,000 dinarjev. Dobi-
ček, ki si ga je družba pri tem delila, je šel
v stotisoče. Hiti pa je povzročil materialno
škodo tudi podjetju »Primorka«. Ker je iz-
koriščal gotovinska sredstva podjetja, pod-
jetje ni doseglo predvidenega zaslužka, na-
stali so pa stroški, ker podjetje ni moglo iz-
vršiti dogovorjenih dobav.
Razen trgovine z lesom, se je Hiti bavil,
kakor že omenjeno, še s kupčijo kmetijskih
pridelkov, zlasti krompirja in fižola. Tudi
pri tem kupčevanju je družba zaslužila lepe
tisočake.
Ostali obtoženci so v sporazumu z obtože-
nim Hitijem, deloma pa tudi na svoj račun,
1'deleženi v tej široko razpredeni špekulaciji
z lesom in kmetijskimi pridelki.
O izidu razprave bomo poročali v prihodnji
številki. M, Č.
Uboj tajnìRa
petek 18. julija je bila pri okrožnem
sodišču v Celju razprava proti 46-letnemu
malemu posestniku Alojzu Šaberlu iz Gorice
pri Petrovčah, šaberl se je moral zagovarjati
zaradi nameravanega požiga hiše Verdel Bla-
ža, tajnika KLO Velika Pirešica, yaradi ne-
UTiravičene prisvojitve ženskega dvokolesa, ka-
terega je 19, marca 1952 vzel Marici Prevor-
šek na Gorici, da bi z njim lahko zasledoval
Blaža A^erdela, Kot glavni pregrešek, ki mu
ga očita obtožnica, pa je uboj dotedanjega
tajnilîa KLO Velika Pirešica, Blaža Verdela.
V noči od 21, na 22, april letos se je Ša-
berl skril ob poljski noti v bližini A'^elike
Pirpïîce za leseno barako, pričakal v zasedi
tajnika KLO Velika Pirešica. Blaža Verdela
Í7 ^elf'znes'a, ter oddal nn.nj ¡7 nenosredne
bližino štiri strele iz pištole. Streli so bili
smrtonosni in ic nri A^erdelu takoj nastopila
smrt zaradi izkrvavitve.
Dan pred ubojem, 21, aprila 1951 zjutraj,
se j'^ pojavil na šolskem poslonjii v Veliki
Pirešici velik rrozilni napis: »Pefnik Franc,
Grabovšek in Blažek, vsi bodo šli pod šus,
kmetji> vemo vse, kaj se ^odi!« Zato je пч.
T>rvi mah izgledalo, da je utegnil Verdel
B'až postiti žrtev kot tedanji funkcionar
KLO Velika Pirešica, Ravno v tistem času
je bilo na tem terenu pereče vprašanje aron-
dacije, ki je med prebivalstvom vzbudilo ne-
kaj negodovanja in vznemirjenja. Istočasno
pa so se na vasi pojavile tudi druge govorice,
da i*^ Verdel Blaž postal žrtev maščevanja
iz linbosumnja. Potek nadaljnjega preisko-
v!"7ja je pokazal, da utegne biti slednja ver-
zija res utemeljena in se je končno tudi iz-
kazalo, da je bila ta domneva res točnn.
Oba, pokojni Verdel in Šaberl, sta hodila k
ne^îi vdovi v Veliki Pir«»íiri. \'dova pa j"
daiala prednost Verdelu, kar je Saberla tako
grizlo, da je večkrat mislil na to, kako bi s»
■»nphil svojefa tekmeca in kako bi mu mogel
šVodovati. Zato mu je v jeseni 1951 zaznal
hišo. ogenj pa so Verdelovi pravočasno от?а-
zili in Tiožar preprečili, šaberlova ogorčenost
Л>гД°1а na j° letos v aprilu dosegln vi-
šek is je sklenil, da se ga, na vsak način
iznebi. Tako je prišlo v noči od it.
aprila 1952 do zločina, v katerem je Blai
Verdel izgubil življenje.
Sodišče je Alojza Saberla spoznalo krivim
v smislu obtožnice in ga obsodilo na dosmrt-
ni strogi zapor in trajno izgubo državljan-
skih pravic, M. č,
izpred okrajnega sodišča
Pred okrajnim sodiščem so se zagovarjali
39-letni skladiščnik pri »Jugopetrolu« Celje,
Ivan Leupušček, 37-letni natakar Ladislav
Kolenc iz Trbovelj in 41-letni kamnoseški
mojster Anton Šumečnik iz Celja, Leupušček
si je kot skladiščnik podjetja »Jui^opetrolc
ла pobudo Ladislava Kolenca neupravičeno
prisvojil v letih 1950 in 1951 v skladišču ».Jn-
gopetrola« skupno 1817 mrov bencina, ' Ta
bencin jo nato prodal Ladislavu Kolencu za
16,500 dinarjev, državno podjetje »Jugope-
trol« pa pri tem oškodoval za najmanj 12.246
dinarjev 75 para. V namenu, da bi prikril
izvršeno poneverbo bencina, je predrugačil
račun podjetja »Jugopetrol«, ki mu ga je
zaradi dviga že plačanega bencina predložil
Ladislav Kolenc tako. da je količinsko štnvilo
83 litrov s pripisom ničle spremenil v 830
litrov. Ladislav Kolenc je pon^verj^ni ben-
cin kupil od Leupuščeka za 16.500 din. Tudi
Kolenc je, da bi prikril poneverbo bencina,
predrugačil račun podjetja »Jngopetrol« od
75 litrov s pripisom ničle na 750 litrov. Na
podlagi tako preñareieneara računa, je dvig-
nil nato poneverjeni bencin. Tretji obtoženec
Anton Šumečnik je od Ladislava Kolenca ku-
ril vseh 1817 litrov benz-in" za 40.0'>0 din,
dasiravno bi moral vedeti, đr> si je Kolen''
pridobil bencin s kaznivim dejanjem. Šumeč-
nik se je moral zagovarjati še zaradi davčne
vtaje, kupovanja kmečkih bonov in dolar-
jev. Obsojeni so bili Ivan Leupušček na 8
mesecev. Ladislav Kolenc na 8 mesecev in
Anton Šumečnik na 7 mesecev zapora in
35.000 din denarne kazni. — Posestnik Ža-
gar Jože iz Slak, je januarja letos v držav-
nem gozdnem revirju Olimski log brez do-
voljenja Gozdne uprave podrl eno bukev in
jo uporabil za drva. V istem času je v goz-
du ukradel 6 prm hlodovine, jo odpeljal na
dom in uporabil za kurjavo. Gozdnemu go-
spodarstvu Celje je s tem povzročil 11.712 din
škode. Obsojen je bil na 6 mesecev zapora,
irozdni upravi mor?, plačati 2196 din, — Zu-
nanc Angela je bila od leta 1949 do konca
decembra 1951 uslužbena kot kuharska po-
močnica v gostinskih obratih »Union« in »Kv-
ropa« v Celju. Pri tem je po malem kradla
namizno prt" in jedilni pribor. Ka'en 1 me-
sec in 15 dni zapora. — Benedikt Jo'íe lï
Celja je kot inkasant tokovnih računov pod-
jetiV. Elektro Celje, v času od 1. 7, 1951 do
aprila 1952 neupravičeno uporabil za svoie
osebne potrebe najmanj 18 805 din. Sedel
bo 4 mesece, podjetju pa mora povrniti ško-
do. — Marija Ocvirk iz Celja je 26. 2. 1952
v CeMv iz hodnika neke hiše odpeljala 30.000
dinarjev vredno moško dvokolo, Z namenom,
dp. bi si ga pozneje prilastila, ga je skrila
doma ПР. podstrešju. Obsojena je bila na en
mesec zapora, pogojno za dobo 2 let.      M, C
SMRTNA NESREČA
V ponedeljek, 21, julija, se je ob 11, uri
na križišču Aškerčeve ulice in Mariborske
ceste primerila nesreča, ki je terjala smrtno
žrtev. Na kamionu, ki je last Celjske ope-
karne, so se peljale delavke tega podjetja,
med njimi 48-letna Helena Mahne iz Celja.
Nasproti kamionu je privozil avto. Šofer je,
da bi zmanjšal hitrost voinje, naglo pritisnil
zavore, Mahnetova, ki je sedela na str^'ni-
cah, je pri tem omahnila iz vozila in oble-
žala na tlaku namestu mrtva. Šoferja pri ne-
sreči ne zadene krivda, pač pa ponesre?enko
samo, ki je bila skoraj vedno nekoliko vi-
njena, tako tudi ob času nesreëe, a
K urbanizmu mesta Celja
(Jedro problema)
Mestece postaja, je že postalo znatno, na
vso strani se šireče mesto; napredek, po-
trebu in ambicije mu narekuje smisel in
vzpon do »mestnega« izraza in vtisa po do-
ločenem načrtu v vseh javnih napravah, do
urbanizma pač, mimo samovoljnosti in po-
Ijubnosti v vasi in temelji na dvajset odlično
zasnovanih in tehnično dovršeno izdelanih
kartografskih skicah, ki so bile več tednov
nr. vpogled, s pozivom v izjavo. Obširno je
o predmetu razpravljal M, B, v Slov, po-
ročevalcu 3, t, m. Jaz se omejim na neke,
zdi se mi odločilno važne splošnosti.
Celjo obhaja letos svojo petstoletnico, »Gro-
fovsko« Celje, moramo ugotoviti, tisto Celje,
ki je po mogočnih ostalinah, po zgodovini
in po slovstvu povsod znano. Moglo bi mo-
sto obhajati kot rimsko samostojno, glavno
mesto svojo dvatisočletnico; prostor — da-
našnja city — in ime (Celeia) se je obojs
ohranilo do današnjega dne. Med omenje-
nimi skicami nazorno predočuje ena rimsko,
druga srednjeveško — grofovsko dobo; prvo
moraš bolj iskati, druga je v velikih ostan-
kih že mimogrede očitna; saj zapaziš štiri
stolpe (največji je sovzidan v gledaušćc) in
obzidje ob Vodnikovi ulici ter na Prekopih;
razvaline starega Gradu so itak od vseh
sirani daleč vidne. Muzejsko ali Olepševalno
ali kako drugo društvo bi s poučnimi na-
pisi naj opozorilo na zgodovinsko pomembne
predmete; saj celo za dva stolpa, skrita
med hišami (Razlagova 2, Gubčeva 8) ne ve
vsak Celjan, Taka poučna opozorila spada
tudi v urbanizem; služijo mu tem bolj, če
so okusno-umetniško sestavljena in izvršena.
Dva zemljepisna činitelja sta bila, ki sta
Izzvala in skozi veke vzdržala poselitev ravno
mesta, kjer stoji staro in vedno obnavlja-
joče se Celje, To je prvič lega ob prastari
prehodnici preseljevanja narodov iz Panon-
skega nižavja preko Savinjske doline in Tro-
janskega prelaza na zapad. Tod so prodi-
rala vzhodna krdela, v gručah tudi zaosta-
jala in ostala, dokler niso za trajno se vse-
lili naši predniki. Ta prirodna, svetovna ve-
lecesta se še danes nadaljuje in obnavlja v
moderni avtostradi. Ta se že nekaj let gra-
di, prepočasi in s preveč ozirom na naselja.
Bo pa vendar brza, neovirana zveza zapada z
vzhodom. Cesta se seveda ne sme vijugati
skozi Celje, ampak mora biti izpeljana na
severnem robu nekje proti Golovcu v smeri
пг. Maribor, morda tudi na Hrvaško, V mesto
naj vodi poseben odcep; pri odcepu bodi
večje postajališče z gostiščem, črpalko, me-
hanično delavnico i, dr. Mogla bi tam biti
predmestna železniška postaja Savinjske že-
leznice, kakor je Tezno v Mariboru ali Šiška
v Ljubljani, Cesta in železnica se, kjer je
potrebno, križata z nadvozi ali podvozi; da-
našnja gradbena tehnika rešuje oboje brea
težav. Pa nasipi? čim višji so, tem bolje;
pod njimi sp mogoči odprti predori-tuneli;
če so dovolj široki, se v njih zgradijo pro-
stori za obrtnike i, dr. Pred ,50 leti je v
Berlinu moj brivec, pošten Hrvat, imel svoj
pravi »salon« v nasipu- mestne železnice;
vsakih pet minut je malo zabobnelo — vlak
so je nadvozil. — Pa treba bi bilo hiše po-
dirati? K.áko neznatno enodružinsko že, na-
domestek zanjo ne bo neizvršen. Pri večjih
stavbah pa se more dobiti izhod, kakor seiirf
gp. prav tedaj videl in preizkusil: skozi po-<
slopje se napravi tunel za železnico, vse
drugo ostane. Pa hrup? Vlaki vozijo zeli
gladko z enakomernim brnenjem, ki se gd
hitro navadiš, da ga ne opaziš. i
Drugi zemljepisni činitelj je lega ob ne-^
nadnem pravokotnem kolenu Savinje, na ski»*
nišČH treh dolin. Savinjske, Mislinjske, Dra^j
vinjske, in ob sotočju neposredno v mestej
štirih nižinskih vodotokov, Voglajne, Hudinje^
Koprivne, Suinice, vrh tega bližnje Ložnicif
ki se iztekajo v hudourno Savinjo tik ali bli-j
zu njenega kolena. Če deroča Savinja naraste,;
tedaj ovira onim pritokom izliv, njih vodne
mase zaostajajo ali se celo vlivajo nazaj, iz
povod nji nastane poplava, stoječa voda »la-
va«, kakor jo imenujejo splavarji; pred-
mestna vas je odtod dobila ime Lava,
To povodnji s poplavami so od nekdaj nađ-
logr. za mesto; registrirano je to v dveh iz-j
med navedenih skic. Edina pomoč je v re-
gulaciji Savinje in njenih pritokov. Za Sa-
vinjo samo do Celja se je to kolikor toliko
zgodilo, z očitnim uspehom, l^eta 1888 sem
kot četrtošolec gimnazijec stanoval v Mši
Ipavčeve ulice št. 11 nasproti bolnišnice. Ka-
kor vsako jesen, je tudi tedaj nastopila po-
voden j; pod vodo je bil ves gla7,ij, takisto
ves prostor, kjer stoji I, gimnazija, z vsem
okoljem Jurčičeve ulice gor do blizu Ložnice
— ta kraj se je imertOval Otok. V gimnazijo,
zdaj deloma podrto poslopje v Savinjski uli
ci, sem do sedanjega Šlandrovegn trga bos
z zavihanimi hlačami bredel vodo po cesti
pred bolnico. Na obeh straneh Ljubljanske
ceste je pljuskala voda. Park in Savinjsko
nabrežje je bilo pod vodo. Danes je kajpada
bolje, ni pa še vse dobro; posebno nadležna
je Sušnica, ki se poleti kar posuši (in so jo
Nemci zato imenovali »drekpahel«), ob de-
ževju pa zvrhoma narase ši" zdaj in preti
bližnjim vrtom. Ob povodnji naraščajo do
vrha vsi dotoki in voda udira v nižje lege
ter v kleti. Zato ob zaključku kot neizogibno
ugotavljam isto, s čimer je M, B, končal
svoj?, izvajanja, »da je pravzaprav vsako raz-
pravljanje o urbanističnem načrtu brezpred-
metno tako dolgo, dokler ne bo regulirana
tudi Savinja, »Dostavljam še pa, da moraio
prav tako biti regulirani vsi ostali dotoki
v celem svojem toku. Glede Savinje so na-
črti menda tu; pod okupacijo so Nemci drlo
že izdatno in vidno začeli; zdaj žal vse
miruje, '
Ko bo vodovje vse urejeno in ž njim naj-
brž tudi problem železnice in glavnega ko-
lodvora, potem bodo urbanisti imeli lahko
delo.
Dr. Jos. Tominšek
gtev- 30
»SAVINJSKI VESTNIK«. dne 26. julija 1952
Stran 3
SPOMIN NA PARTIZANSKE DNI
RESNICA JE ZMAGALA
(Konec)
I »Agitprop 666«, ki je deloval kot ko-
jpisija za agitacijo in propagando pri
Qliroznem odboru OF Celje, si je zato
2adal nalogo, da sproti reagira na vse
poskuse sovražne propagande in jo hro-
jiii. kjer le more. Ze zadnje dni pred
jjoncem leta (30. decembra 1944) — ko-
¡nai 13 dni — po veliki ofenzivi, ki nas
je pregnala iz Savinjske doline, so ku-
rirji nosili v svojih torbah pisma na-
jpeijena propagandnim komisijam pri
Okrajnih odborih OF, v katerih so bila
navodila za nadaljnje delo in kjer je
jned drugim bilo rečeno:
' teh dneh, ko stojimo pred odlo-
mi trenutki naše zmage, ko sovraž-
nik skuša z vsemi sredstvi svoje lažne
propagande   med   civilnim   prebival-
stvom zanetiti malodušje   in   omajati
^ero v našo zmago ter se na posamez-
ф, področjih našega okrožja pojavlja
litudi belogardistični propagandni ma-
lerial, je naša dolžnost, da niti za tre-
jiiitek ne odnehamo z delom, temveč
prav sedaj izrabimo vsak trenutek in
vse svoje sile za utrditev zaupanja med
ljudstvom, v kolikor bi bilo opaziti, da
je iz teh ali onih razlogov bilo oma-
jano.«
Okrajne komisije, ki so se sedaj po
hajki spet reorganizirale in začele z
delom, so bile močna opora Agitprop
665, ki je razvil svoje delo namesto v
(Sai^injski dolini — na terenu Huda ja-
Ш. Vgnezdili smo se skoro v neposred-
no bližino okupatorjeve postojanke. V
Catar j evi, Šilovčevi in Babnikovi hiii
pod Gorico pri Jederti smo našli mož-
nosti in priliko, kjer je komisija lahko
nemoteno pripravljala letake, razstro-
silne listke in članke. V njih smo pri-
kazovali položaj, hrabrili naše ljudi v
borbi proti okupatorju, povedali resni-
co takšno, kakršna je trenutno bila,
povedali pa tudi, kaj čaka okupatorja
in njegove hlapce.
Od trenutka, ko smo zapustili Savinj-
sko dolino, odkoder so poprej skoro
vsak ali vsaj drugi dan raznašali radij-
ske vesti kurirji po vsej Savinjski do-
lini tja do Revirjev in Kozjanskega,
smo bili sedaj goloroki — brez kakr-
šnegakoli tehničnega pripomočka. Imeli
nismo radijskega aparata, niti matric,
papirja in stroja za ciklostiranje. Znaj-
ti smo se morali v novih pogojih in se
prilagoditi novim prilikam. Organizi-
ïali smo si papir, dobili spet pisalni
istroj in začeli z delom. Ker kljub vsem
tekusom. nismo mogli priti do ciklo-
%ega stroja, se je komisija, ki je
.%a 5 članov, odločila, da tehnično iz-
f^bo,    razmnoževanje  trosilnih list-
letakov, ki jih bo pripravila, pre-
ti tehniki »Hochkraut Lojze«, kate-
''i je to delo in nalogo solidno in vse-
M hitro opravljala. Tako smo uspeli,
smo že v januarju pripravili in po
^sem okrožju raztrosili ' 3440 parol v
'nemškem jeziku. Naši aktivisti so po-
joči raztrosili v gnezda okupatorjevih
Postojank te listke,   ki so pozivali k
%oru ter vnašali zmedo, omahljivost
^■^ neodločnost v njihove vrste, ilazen
^Ча. smo še ta mesec na področju celj-
skega okrožja spravili v promet 3650
petakov pod naslovom »Slovenci — Slo-
venke«, ter pripravili letake »Ali ste
}}išali?«,  »Proč od okupatorja«, »Kje
^ Tvoje mesto?«, »Obnova v osvobo-
Шгћ predelih Jugoslamje« itd., ki so
Vi v podobni nakladi.
Bietak »Ali ste slišali?« je bil name-
"^п predvsem tistim, ki so čitali »Sta-
j^^i'skega gospodarja«,   ker so bili v
Jem nanizani odgovori na laži, ki jih
l^širil okupatorjev tisk med naše ljudi.
J.'"oč od okupatorja« je bil namenjen
•iMem, ki so se mnogo vozili z vlakom
ljudem, ki so še čepeli v službah ali
p so stanovali blizu prometnih križišč
okupatorjevih postojank. Letak »Kje
^ Tvoje mesto?« smo širili med skri-
Л^е, oziroma njihovim svojcem, prija-
Y^rn in znancem, dočim je bil letak
}^venci« v prvi vrsti namenjen ti-
Se't' kopali strelske jarke ali so,
ђ .^^kor koli udinjali okupatorju. Po-
81ц5.^^2ас1д naše oblasti sploh, pa je
^^Ih ^^^^'"^ »Obnova v osvobojenih pre-
Jugoslavije«.
Tako smo s prikazovanjem resnice
o dejanskem stanju hromili sovražni-
kovo lažno propagando, našim ljudem,
predvsem tistim, ki so pod vtisom so-
vražne propagande kakor koli oklevali,
pa vlivali vero in zaupanje za našo
borbo. V ta namen je hkrati s temi le-
taki izšla na področju celjskega okrož-
ja tudi prva številka — 5. 2. 1945 —
»Teden svetovnih dogodkov«, ki je po-
leg ostalega tiska, vzbudila med ljudmi
veliko zanimanja, posebno še številka
5, ki je prinesla tudi zemljevid Nem-
čije in prikazala položaj na frontah.
Ker smo tiskali »Teden svetovnih do-
godkov« le po 450—500 izvodov, so pri-
hajala z domala vseh terenov poročila,
da je literature premalo. Celje-mesto in
Žalec sta stalno ponavljala, da poseb-
no primanjkuje izvodov »Teden sve-
tovnih dogodkov«, po katerem je veli-
ko povpraševanje.
Borci v brigadah so tolkli sovražni-
kove enote in redčili njihove vrste,
partizanski tisk, ki je odigral po svoji
strani prav tako pomembno vlogo, pa
je spremljal to borbo in odgovarjal
Goebelsovi propagandi s tem, da je
vselej izpovedoval resnico.   »Štajerski
gospodar«, ki je ljudem na vso močj
dopovedoval, kako je uničenje »zadnjih)
ostankov NOV« le še vprašanje časa.i
je štiri mesece po veliki ofenzivi v SaH
vanjski dolini utihnil za vselej. Navi-i
dežni uspehi okupatorja so splahneli v¡
nič, fašistična trdnjava se je zrušila.;
Sredi maja 1945 so naše tolikokrat predi
tem že uničene in dokončno pobite bri-'
gade razoroževale ustaše in okupator-;
jevo vojsko. Njihova »zmagovita« pot;
je bila končana. Zmagala je resnica in;
pravica nad lažjo in nasiljem, ki so jii:
trosili fašisti po naši slovenski domo-:
vini. I
Delež k temu pa je dal tudi parti-;
zanski tisk celjskega okrožja. Crt^
Peter Stante-Skala:
PRVA CELJSKA ČETA
(Konec)
Iznenada sem kakih dvajset metrov
pred seboj zagledal nekega civilista, ki
je šel na desno od mene. Opazil sem,
da drži nekaj v rokah, a nisem mogel
videti, kaj. Nameril se je naravnost
proti meni in se ustavil dobrih deset
metrov pred menoj. Na srečo sem sedel
tako, da je bilo pred menoj drevo. Ci-
vilist je nenadoma zavpil: »Bandit, pre-
daj se!« Jaz pa pištolo v roko. V pr-
vem trenutku sem bil nekoliko zbegan.
Ta hudič pa je že nastavil proti meni
parabelo.. Hitro sem se ovedel. V tem
je pa om že ustrelil, a me na srečo ni
zadel, le suknjič mi je preluknjal. Jaz
sem mu vrnil z vzklikom: »Na, svinja
prekleta!« Spustil sem dva strela. Ta
je zavpil in padel. Tedaj sem opazil,
da gredo s tiste strani proti meni Šva-
bi v čeladah. Hitro sem se spustil po
sadovnjaku. Pred menoj je bila kakih
deset metrov globoka ilovnata jama.
Skočil sem vanjo kot mačka, priletel
sem na noge, še padel nisem. Stekel
sem proti cesti. Bilo mi je mnogo na
tem, vse, da prekoračim cesto.
Prišel sem čez cesto in tekel po ma-
lih zaplatah in njivah. Tu pa so me za-
gledali kmetje in začeli vpiti: »Tu je
prekleta kurba.« In so se vsuli za me-
noj. Jaz sem že čisto obupaval. Že sem
si nastavil pištolo v glavo, da se ubi-
jem. Izmučen sem bil skoraj do neza-
vesti. Uspelo mi je nekako, da sem
se jih otresel in se oddaljil od njih. Ni
mi preostajalo drugega, kakor da sem
splezal na neko drevo. Mislil sem si: tu
jih bom počakal. V tem pa je že pri-
tekel neki kmet in vpil: »Tu je, tu je,
ga že imamo.« Ustrelil sem vanj, a sem
Dil menda preveč nervozen, da ga nisem
niti zadel. Skočil sem z drevesa in ste-
kel proti cesti, pa hitro čez cesto. V ti-
stem trenutku so že prišli Švabi. Za-
vlekel sem se v grmovje, ki je bilo
na tisti strani ceste. Tu sem se šele
nekoliko odpočil in zasledovalcem zme-
šal sled. Tako sem jim ušel. Sele ob
enajstih zvečer sem se vrnil v tabo-
rišče.
V taborišču je bilo vse v pripravlje-
nosti. »Kaj pa je?« sem vprašal. »Ali
je Buzda prišel?« Povedali so mi, da ga
ni. Bilo mi je jasno, da je padel. Toda
Buzda ni padel, ampak so ga živega
dobili v Voglajni, ga peljali v Celje,
kjer so ga kasneje ustrelili. Povedali
so mi tudi, da smo izdani, zato so bili
v pripravljenosti. Pod nami v dolini je
bil kmet, mlinar, vaški zelenaš. Njegov
sin je takrat delal pri Rebeku v Celju
kot ključavničar. Slučajno pa je bil pri
Rebeku tudi neki moj kolega, ki je bil
tudi ključavničar in naš simpatizer. Ta
je slišal, kako je sin omenjenega kmeta
nekega jutra, ko je prišel na delo, re-
kel: »Banditi so pri nas, zdaj jih grem
prijavit, da jih pobijejo.« Naš simpati-
V odmoru so tudi
borci z zanima-
njem prebirali
partizanski tisk
zer mu je ugovarjal: »Kaj boš hodil,
saj nima smisla.« Oni pa je rekel:
»Bandite je treba od začetka uničiti,«
in je odšel na komando. Ko je moj ko-
lega opoldne prišel domov, je to po-
vedal svoji ženi, ki je šla hitro s kole-
som v St. Jurij do naše javke, za katero
je le približno vedela. Z javke pa je
prišla v taborišče in rekla: »Fantje,
preselite se, ker ste izdani, jutri zju-
traj vas bodo gotovo napadli.« Ko se
je popoldne vračala od nas, je že na poti
srečala Svabe, ki so jo ustavili. Ker pa
je znala nemško in je bila zelo iznajd-
ljiva, se je znala izgovoriti, da so jo
izpustili.
Jaz sem stvar, da smo izdani, vzel
zelo resno. Tisto noč je bilo temno kot
v rogu, da ni bilo misliti na premik. Ko
se je napravil dan, smo se premaknili
iz taborišča samo kake pol ure daleč.
Bil je to svinjski teren, da je bil z ene
strani prehod, z druge pa zelo težaven
dostop. Bilo nas je vsega skupaj osem,
ostali so odšli na izvidnico. Med nami
sta bila tudi Arabca Junis in Krim. Ta
dva so Nemci prepeljali s Krete v Nem-
čijo, pa sta pri Celju skočila iz drveče-
ga vlaka. Zatekla sta se slučajno v hi-
šo, kjer je bila naša javka. Nihče se
ni znal z njima pogovarjati, sporazu-
mevali smo se največ samo s kretnja-
mi. Bila pa sta zelo pogumna fanta,
Junis bolj kot Krim. Nekoč je bil Krim
ranjen v nogo. Splezal je bil na drevo
in so ga Nemci dobili, ko je lezel z
drevesa ter ga zbodli z bajonetom.
Ko smo se umaknili na novi položaj,
smo računali, da bodo Nemci prišli za
nami. Junisa in Krima smo poslali na
mesto, koder je bilo najbolj verjetno,
I da pridejo Nemci. Modrasa in neko
; tovarišico pa smo poslali v drugo za-
sedo. Se dva partizana smo postavili v
tretjo zasedo. Vse to je bilo zelo blizu
našega taborišča. Zjutraj, kakor hitro
se je zdanilo, smo zaslišali divje stre-
ljanje čisto v naši bližini. Ropotali so
mitraljezi in brzostrelke ter eksplodi-
rale ročne granate. Nemci so udarili
v prazno. Mi smo se bili umaknili iz
barake, Nemci pa so jo proti jutru ob-
kolili in ko se je zdanilo, so vžgali po
nji z vsem orožjem. Mislili so, da še
spimo. Ogenj je trajal kakih deset mi-
nut brez prestanka. Hoteli so vse uni-
čiti, da ne bi nihče živ prilezel na pro-
sto. Ko je ogenj potihnil, smo zaslišali
vpitje: »Sturm!« Naskočili so prazno
barako. Potem ni bilo nobenega strela
več.
Ob umiku nam je delala preglavice
množina raznega blaga, s katerim ni-
smo vedeli kam. Imeli smo tudi težak
zaboj, ki je bil velik kot kaka omara.
Razmišljali smo, kam bi ga zakopali.
Mislili pa smo: če ga zakopljemo, pri-
de dež in nam vlaga vse blago pokvari.
Modras se je domislil, da bi bilo naj-
boljše, če ga potegnemo na smreko
med veje.
Potem smo imeli dva dni mir. Pre-
maknili smo se v hosto prav nad hišo
tistega kmeta, ki nas je izdal. Bili smo
tako blizu, da bi bil skoraj lahko plju-
nil na bajto. Ženska, ki nam je prišla
povedat, da smo izdani, nam namreč
ni povedala, kdo nas je izdal. Tudi
tretji dan je bilo še vse mirno. V za-
sedah pa smo bili noč in dan. Lepega
jutra, ko je začelo vzhajati sonce, je
začelo pokati prav tam, kjer sta bila v
zasedi Junis in Krim. Svabi so nas pri-
tisnili čisto na rob višine. Bili smo zo-
pet izdani. Med bojem me je oplazila
jeklenka in sem padel čez rob v pre-
pad. Pri padcu sem si nalomil nogo in
nezavesten obležal v malem potoku.
Ko sem se zavedel, me je vse bolelo.
Bil sem ves potolčen in nisem mogel
stopiti na noge. Pred seboj pa sem za-
slišal švabsko vpitje. Sprva se nisem
mogel orientirati, potem pa sem za-
gledal kakih petdeset metrov pred se-
boj neko bajto. Začel sem stikati po
žepih, ki pa so bili popolnoma prazni,
bil sem brez pištole, brez orožja, brez
vsega. Sprva niti pomislil nisem, kaj
se je z menoj zgodilo. Lezel sem po
vseh štirih med grmovjem do bajte. Z
zadnje strani sem po lestvi zlezel pod
streho in se zaril v slamo. Dva dni in
dve noči sem tako ležal ves krvav, že-
jen in lačen. Takrat sem šele lahko
razmislil, zakaj imam popolnoma praz-
ne žepe. Ni moglo biti drugače, kakor
da so me našli Švabi in me do kraja
izropali. Ker so mislili, da sem mrtev,
so mé pustili in drveli za drugimi.
Tretji dan je prišla po lestvi gospodi-
nja. Ko me je zagledala, je zakričala.
Saj sem moral biti najbrž res strašen
na pogled. Povsod se me je držala
slama, bil sem ves krvav in zbit. Zen-
ska je zbežala, jaz pa sem si mislil, da
ne bo dobro, če ostanem. Pogledal sem
še po podstrešju, če bi bilo tam kaj
zame in sem našel staro usnjeno kapo
s senčnikom. Z njo sem se pokril, čev-
lje pa sem vrgel čez ramo.
Splezal sem na tla in se spustil po
dolini proti Laškemu. Seveda sem bil
še precej daleč od Laškega. Zavil sem
proti Hudi jami in proti Celju. Pod
Sv. Jožefom smo imeli javko pri ne-
kem kmetu, ki se je pisal za Blažiča
in ki je bil že v stari Jugoslaviji sim-
patizer Partije. Za to javko so vedeli
vsi moji partizani. Mislil sem si: tu
me bodo tovariši najprej našli. Med
potjo se nisem mogel vedno izogniti
ljudem. Otroci, ki so me srečavali iz
šole grede, so me zmerjali z norcem,
ker sem bil najbrž na videz res tak.
Mislil pa sem si: boljše je, če me imajo
za norega kot pa da bi me imeli za
normalnega.
Proti večeru sem dospel do nekega
samotnega mlina. Vstopil sem in vpra-
šal, če bi lahko dobil malo tople vode,
da bi se umil. Peljali so me v sobo,
kjer sem se pogledal v zrcalo in videl,
kakšen sem. Ves obraz mi je bil raz-
bit in krvav. Vodo mi je prinesel mli-
nar, kakih petdeset let star dedec,
vprašal me je, od kod sem. Izmislil sem
si pravljico, da so mi starše preselili v
Srbijo, da sem študiral v Zagrebu in
da grem zdaj pogledat, kako je doma,
da sem pa med potjo naletel na borbo
z banditi. Dedec je rekel: »Vse prav in
lepo, toda jaz te bom zdaj zaprl v
sobo. Sem »blokfirer« in je moja dolž-
nost, da prijavim vsako tujo osebo.«
Segel sem v žep, čeprav sem imel praz-
nega in sem z roko napravil kretnjo,
kakor da imam orožje ter rekel: »Svi-
nja, jaz te ustrelim.« Mož seveda ni
vedel, da sem čisto brez orožja. Nato
sem ga skušal na lep način pregovoriti.
Medtem je prišel njegov sin, ki je bil
star kakih osemnajst let in je delal v
tekstilni tovarni v Laškem. Vprašal je,
kaj je. Povedal sem mu, on pa je re-
kel: »Veš kaj, oče, če je res, kar pravi,
ali če ni res, nam to nič mar. Glavno
je, da je siromak, najbrž pa je parti-
zan. Dokler bom jaz pri hiši, pa ti svi-
njarij ne boš delal. Ce si lačen, boš
najprej jedel,« mi je dejal. Dal mi je
mleka in kruha. Se jesti nisem mogel,
ker sem imel razbite zobe. Potem mi
je pokazal pot in me še nekaj časa
vodil.
Proti jutru sem se skril v hosti in
prespal dan, proti večeru pa sem pri-
šel na našo javko. Potrkal sem na vra-
ta. »Kdo je?« so vprašali. »Skala«, sem
odgovoril. Niso mi hoteli takoj odpreti,
najbrž so mislili, da je le moj duh.
Prepričal sem jih, da sem res jaz in so
mi odprli. V majhni sobi je bila zbra-
na vsa moja četa. Ko sta me zagledala
Junis in Krim, sta skočila k meni, me
tako objemala in stiskala, da sem si
mislil: Nemci me niso zadavili, ta dva
pa me bosta. Oba sta jokala. Junis se
je vrgel na tla in začel po musliman-
sko moliti Alaha. Potem so mi poveda-
li, da je umrl tisti »vahtmajster«, ki
sem ga bil zadel. Povedali so mi tudi,
kako je bilo, ko sta bila Junis in Krim
v zasedi in se nam je bližala nemška
kolona. Ko so bili Nemci že na sto me-
trov, je hotel Krim streljati nanje. Ju-
nis pa mu je rekel: »Ne streljaj! Pusti
jih, da pridejo na petnajst metrov.«
Res sta jih pustila na petnajst metrov
in vžgala po njih. Takrat smo imeli
malo municije in je bilo treba z vsa-
kim strelom zadeti. Ubila sta tri ofi-
cirje in nekaj SS-ovcev.
Poslali so me na okrevanje v Te-
harje, četo pa je prevzel Vili Slander.
Kasneje smo tudi zvedeli, kdo nas je
izdal. Slander je s svojo četo odšel na-
zaj na tisti teren. Jaz sem bil še tako
slab, da se nisem mogel gibati. Vilč mi
je rekel: »Mi te bomo ves čas nosili,
toda ti moraš biti poleg kot žrtev iz-
dajstva, ko bomo obračunali z izdajal-
ci.« Toda kako bi me nosili, ko je štela
četa komaj deset ljudi in bi vsi imeli
opravka samo z menoj? Dogovorili smo
se, da bodo kmeta, ki nas je izdal, pri-
jeli, sklicali vse sosede in ga za opo-
min pred ostalimi ustrelili. Potem pa
se bodo premaknili na Kozjansko, kjer
se je pripravljalo preseljevanje. Vilči
je odšel s četo. Ko je našel izdajalca
in so ga hoteli ubiti, je ta jokal, češ
da ima otroke, da se je Vilčetu, ki je
bil mehkega srca, zasmilil in ga je iz-
pustil.
Vilči je kmalu nato odšel s svojo četo
v vas Planino nad Laškim. Tam je bila
sovražna postojanka. Korakali so ob
belem dnevu po glavni cesti in prepe-
vali. V Planini pa so jih Nemci pri-
čakali v zasedi. Nekaj jih je takoj
padlo. Samo Junis, Krim in Iztok, mlad
fant, so se nekako pretolkli in se vr-
nili naravnost k onemu kmetu, ki je
izdajal. Najbrž Iztok ni vedel, kako je
s tem kmetom. Ko so prišli k njemii,
jih je ta lepo sprejel, potem pa šel po
Nemce. Ko so jih Nemci obkolili, so
fantje sprejeli borbo in se junaško
bili. Nemci so hišo zažgali. Trije junaki
pa so se kljub temu, da so bili ranjeni,
še naprej v dimu in ognju tolkli z
Nemci. Iztok, ki je bil mlad SKOJ-
evec, je skočil iz hiše in se hotel pre-
biti skozi nemški obroč. Toda komaj
je planil skozi vrata, je že padel. Junis
in Krim pa sta še dalje vztrajala in v
bajti zgorela. Vilč Slander pa je bil
padel že pri Planini. Tako je bila prva
Celjska četa popolnoma likvidirana.
Pri pohodu patrol šoštanjskega okraja
jo sodelovalo nad 2000 ljudi
Potem, ko je partizanska patrola šo-
štanjskega okraja 16. t. m. ob 17. url
prevzela koroško bojno zastavo v Sv.
Florijanu pri Doliču, je krenila proti
Velenju, kamor je prispela v jutranjih
urah naslednjega dne. V Velenju so
improvizirali boje za osvoboditev mesta.
Po vkorakanju v mesto je patrola na-
daljevala pot preko Skal, Plešivca, Pri-
stave v Šoštanj. Na šoštanjskem poko-
pališču je bila svečanost, ko so na
grobove 43 borcev XIV. divizije polo-
žili številne vence. V Šoštanju je pa-
trolo pozdravilo 1000 ljudi na čelu z
delavsko godbo. Patrolo in zbrano mno-
žico je pozdravil tov. Žen Jakob, sekre-
tar OK KPS in poudaril pomen parti-
zanskega pohoda v počastitev Dneva
vstaje. Iz Šoštanja je patrola krenila
v Bele vode mimo mesta, kjer je padel
pesnik Kajuh.
V nadaljevanju pohoda ponoči in na-
slednji dan je patrola prešla gorski
kraj Smihel, Mozirje in dalje v Rečico
ob Savinji. V Šmihelu in Mozirju je
obramba nudila močan odpor, toda jga-
trola je zmagoslavno ponesla bojno za-
stavo naprej. Pred Mozirjem sta se
glavni patroli priključili še patroli iz
Gorenja in Smartnega ob Paki. Ponoči
je nato patrola nadaljevala pot in obšla
Sv. Jost, Bočno, Otok in Radmirje.
kraje, kjer se je v času narodnoosvo-
bodilne borbe zadrževala Savinjska
četa. Naslednji dan zjutraj ob 4. uri pa
je prispela pred Ljubno in ga v borbi
zavzela. Patrole je pričakalo 500 doma-
činov. V Ljubnem se je priključila še
patrola z naše severne meje v Logarski
dolini, nato pa so nadaljevali pot v po-
hodu na Gornji grad, kjer so po krajših
bojih premagali obrambo mesta. Po od-
moru je krenila patrola naprej na Slape,
kjer so 19. t. m. ob 17. uri bojno zastavo
prevzeli člani Zveze borcev ljubljan-
skega okoliškega okraja.
Pri pohodu patrol je sodelovalo v j
šoštanjskem okraju nad 2000 članov ZBJ
in mladine, ki so prehodili 132 km dolgOj
pot v štirih dneh. Na vsej poti so sej
ustavljali na več mestih pri ljudeh, ki
so v času NOB pomagali partizanom.
stran 4
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 26. julija 1952
Stev.
átirje težko галјеп! turški častniki — od katerih sta bila dva ranjena na
korejskem bojišču, so pod skrbno nego ameriških zdravnikov-specialistov
na univerzi George Washingtona v Washingtonu (ZDA).
Telesna vzgoja in šport
CELJAN  LOBGEB  V  POLFINALU
Na XV. letnih olimpijskih igrah v Hel-
sinkih je v predtekmovanjih v teku na 110 m
čez zapreke pripravil za nas prijetno pre-
senečenje član AD Kladivarja iz Celja Stanko
Lorger, ki se je v tej disciplini plasiral v
polfinalo. Lorger je tekel v tretji skupini
skupaj z Davisom (ZDA) in Andersonom
(Kuba). Po zelo ogorčeni borbi je bil vrstni
red na cilju naslednji: Davis 14.0 sek., Lor-
ger 14.8 in Anderson 15.1.
Nogomet: V prvenstvenih tekmah za mari-
borsko podzvezo in celjski center so bili do-
seženi naslednji rezultati — Beton (Celje) :
Slovenj Gradec 3:0 p. f., ker Slovenjgradčani
niso imeli registriranih igralcev, v prijatelj-
ski tekmi pa je zmagal Beton s 5:4 (3:2),
Drava iz Ptuja je premagala Usnjarja iz Šo-
štanja z 12:2, Rudar (Velenje) : F4ižinar (Gu-
Stanj) 4:2, Kovinar (štore) : Rakičan (Mur-
ska Sobota) 4:1. V prijateljski tekmi je
»¡,Volna« (Laško) premagala Tekstilca (Celje)
s 3:0.
V nedeljo 27. t. m. bo na Glaziji tekma za
pokal FLR,T med Izolo iz Kopra in Kladi-
varjem ob 17. uri!
Hokej na travi: Na I. turnirju mest, ki je
bil v Mariboru 19. in 20. julija, so sodelovali
le mladi hokejisti Celja, Povprečna starost
igralcev je bila 15 in pol let! Kot taki se še
niso mogli uspešno zoperstavljati izkušenim
seniorskim ekipam. Proti Mariboru so pod-
legli s 5:0, proti Ljubljani pa z 2:1 (1:1),
Sodnika v prvi tekmi sta bila izredno slaba
in sta priznala 2 nepravilno dosežena gola.
Kljub dvem porazom so mladi hokejisti zelo
zadovoljili in- so po strokovnem mnenju
Zagrebčanov, ki se s to igro ukvarjajo že
20 let, pokazali od vseh slovenskih moštev
najboljšo taktično igro,
V soboto 26, t. m, bo ob 18, uri prven-
stvena tekma v hokeju na travi med Ilirijo
iz Ljubljane in domačim Kladivarjem, ki bo
odločila o spomladanskem prvaku Slovenije.
Celjanom zadostuje za ta naslov rezultat 0:0!
Zato je pričakovati zanimive borbe, kjer pa
bodo morali mlađim hokejistom priskočiti na
pomoč starejši, če hočejo Celjani doseči za-
dovoljiv rezultat
Plavanje: Celjski plavači se bodo v nedeljo
27. t. m, zopet podali v Prebold, kjer bo
plavalno srečanje med Branikom iz Maribora
in Celjem, V Celju pač ni bazena in s tem
smo Celjani prikrajšani, da ne moremo gle-
dati zanimivih tekmovanj v plavanju!
Kegljanje: Kegljači Kladivarja so pred 14
dnevi v Jesenicah pri otvoritvi kegljišča DSD
Gregorčiča, kjer so od 8 sodelujočih ekip v
narodnem slogu zasedli I. mesto in si s tem
pridobili krasen pokal. Na tem tekmovanju
so postavili celo nov državni rekord s 406
podrtimi keglji v narodnem slogu. Agilnim
kegljačem Kladivarja čestitamo in jim želimo
še nadaljnjih uspehov!
Beton Celje je te dni premagal ekipo Ru-
darja iz Trbovelj v prvenstvenem srečanju
za 13 lesov razlike.
IZ SOCKE PRI NOVI CERKVI
Tovorni avto Avtoprevozništva Celje je te
dni vozil naložen s sanitetnim materialom
skozi Socko. Šoferju je odpovedal volan in
avto je zavozil v jarek in se zvrnil. Škoda
na avtomobilu znaša 10.000 din, na sanitetnem
materialu pa 15.000 din.
TEKMA 2ANJIC NA ZADRUŽNI NJIVI
V BUKOVŽLAKU
Pred dnevi je bilo tovrstno tekmovanje ža-
njic nad Štorami v Laški vasi, tokrat pa so
se pomerile v Bukovžiaku. Sodelovale so ža-
njice okoliških vasi. Pred vsemi je zmagala
Pavlovičeva Fani iz Bukovžlaka, ki je zmaga-
la tudi v Laški vasi. Le-ta je kot nagrajenka
iz Laške vasi nagrado prepustila drugi naj-
boljši, Romihovi iz Vrha. Za temi so se
vrstile Ostruhova mama iz Trnovelj, Tofan-
tova iz Štor, Palčnikova iz št. Lovrenca ter
Kolarjeva in Kamenškova iz Trnovelj. Vse
te so bile primerno nagrajene.
Tekmovanje so organizirale teharske žene.
»HMELJAR« V ŽALCU
Tisti prostori, postelje, umazane slamnjače
in vse (razen plače) kar ste dali na razpo-
lago zaposlenim delavcem ni nič vredno. Vse
skupaj vam dela le sramoto. Ne bi bilo nič
napačnega, če bi vsaj za kratek čas zame-
njali življenjske pogoje, v katerih živite vi,
s tistimi, ki ste jih, odnosno jih niste ure-
dili za vaše delavce.
Nič ne bi škodovalo, če bi se o teh stvareh
pomenili z njimi samimi, posebno pa bi bilo
koristno, če bi vam za tak odnos do ljudi,
ki ni niti moderen, kaj šele socialističen,
nekdo pošteno stopil na prste.
Inspekcija dela
OLO Celje-okolica
POPRAVEK
V zadnji številki se nam je v podnaslovih
članka »Zbori volivcev v Celju se vedno bolj
uveljavljajo« vrinil tiskarski škrat. V pod-
naslovu »V Liscah so ugotovili, da so odbor-
niki siromaki« zamenjujemo besedo odbor-
niki z obrtniki. Prizadeti naj nam ne za-
merijo neljube napake.
POPRAVEK K DOPISU »IZ BRASLOVČ«
z dne 5, julija
Ni res, da bi bil Fizkulturni dom v Bra-
slovčah zaseden, ker ima KZ poslovne pro-
store in skladišča v zadružnem domu.
Dopisnik ni emenil, da stoji v Braslovčah
pod upravo TVD Partizan lep, prostoren dom
z veliko dvorano, odrom, garderobami in šte-
vilnimi sobami ter idealnim letnim telova-
diščem.
Ta dom je na razpolago domačim in tujim
igralskim družinam, kinopredstavam, zboro-
vanjem, predavanjem itd. Tudi šahisti in
igralci namiznega tenisa imajo tu svojo pro-
storno sobo. Uprava KZ Braslovče
NASIM NAROČNIKOM!
Naročnike našega lista, ki nam
naročnine za leto 1952 še niso na-
kazali, prosimo, da nam naročnino
nakažejo vsaj za prvo letošnje
polletje (150 din). Naročnike, ki
dolgujejo še ostanek iz leta 1951,
pa smo primorani predati arbi-
tražnemu sodišču.
KMETIJSKE ZADRUGE
ki naših računov za mesec maj
1952 še niso poravnale, prosimo,
da to nemudoma store in se s tem
izognejo  nepotrebnim  stroškom.
Kmetijska zadruga
Šentjur pri Celju
dobavlja seno, zdravo in
suho, prešano brez vsake
primesi, sladko in polsladko,
po din ir— in 12-— za 1 kg
franko razkladalna postaja.
Vse interesente, kakor kmete, prevoz-
nike, podjetja in kmetijske
zadruge prosimo za cenjena
naročila.
Gibanje prebivalstva v Celju
Od 14, do 21, julija se je rodilo 16 dečkov
in 15 deklic,
POROČILI SO SE:
Bančni nameščenec Golmajer Ivan in banc,
uslužb, Karneker Tatjana, oba iz Celja; stud^
tehnike Zupančič Iger iz Rog, Slatine in di-
jakinja Gorjanc Sonja iz Celja; trg, pomoćnih
Kolenc Martin in trg. pomočnica Kodela
Marta, oba iz Celja; mizar Pražnikar Ivaal
in kuh, pomočnica Škoberne Kristina, oba i^
Celja in absolvent kemije Vajdetič Jožef i»
dijakinja Šekoranja Viktorija, oba iz Celja.
UMRLI SO:
Baztočnik Marija, gospodinja, stara 30 let
iz Ljubnega; dojenček Lah Janez iz Celja;
delavka Krašovec Marija, stara 53let iz Celja;
upokojenec Rozman Jože, star 64 let iz Celja;
upokojenka Pogan Franja, stara 63 let iz Št.
Vida pri Grobelnem; upokojenka Šmerc Eli-
zabeta, stara 73 let iz Celja; šivilja Gajšek
Jožica, stara 33 let iz Celja; tesar Skorja
Anton, star 84 let iz Celja in upokojena učit.
Vreze Leopoldina, stara 51 let iz Celja,
v celjski okolici
Od 14, do 19, julija se je rodilo 8 deCkov
in 6 deklic,
POROČILI SO SE:
Umek Anton, nameščenec iz Veternika, obi.
LO Kozje in Kastelic Marija, delavka iz Ve-
ternika, občina ista; Oglajnar Franc, name-
ščenec iz Žalca in Bele Marija, kuharica iz
Dobriie   vasi;   Hudourpik   Anton,   iofer   i%_
Liboj in Duiak Danijela, nameščeuka, (J
nujoča istotam; Teržan Maks, poljski deU
vec iz Zapui, obč, Slivnica in Novak MariJ
poljska delavka iz Paridola, obč, Slivuic^
Novak Ludvik, tov, del, iz Razborja, o\d
Dramlje in Filej Ana, poljedelka iz Sv, (j3
šule, obč, ista; Lamut Rudolf, kmet iz Goj
nje Slemene, obč, Dramlje in Macuh Jože^
poljedelka, stanujoča istotam; Puh Albefj
izolator iz Strmca, obč. Rečica in Lonč|
Ivana,  poljdetka  iz  Bukovja,  obč,  Slivni«,
UMRLI SO:
Burjan Olga, stara 3 tedne iz Sv, Pankrac^
obč. Griže; Hramec Ivan, opekarski delav«
iz Л'ојп1ка, star 54 let; Jezernik Ivan, tes^
iz Grmovja, obč, Žalec, star 83 let, Pristovš^i
Andrej,  poljedelec   iz   Grmovja,   obč,   2аЦ
star 67 let; Podlesnik Amalija, preužitkari^
iz  Železna,  obč.  Žalec,  stara 81  let;   Sub¡
Ivan, upokojenec iz Predela, obč, Šmarje, st^
81 let;  Pavlin Jakob,  oskrbovanec v  Don,
onemoglih v Jelšingradu, star 60 let; čani^
Marija, kmetica iz Bodrišne vasi, obč, Šmarjj
stara 91 let;   Vodeb  Terezija,  preužitkari(
iz Voduc, obč,  Slivnica,  stara 79 let;  Zu
Ivan, preužitkar iz Sv, Vida pri Planini, н\
79 let; Koprivnik Marija, delavka iz Zg. I
stave, obč, Konjice, stara 41 let; černič (
žef,  viničar iz  Vešnika,  obč,  Konjice,  s
84  let;   Kuder Jožef,  kmet  iz  Levca,  s
48  let;   Skarlovnik  Zofija,   otrok,   stara
mesecev iz Pake, obč, Vitanje;  Krajne M
rija, polj, delavka iz Pake, obč, Vitanje, sta
58 let in Komplet Justina, gospodinja iz J
zerc, obč, Šmartno, stara 65 let.
OBJAVE IN OGLASI
OBVESTILO
Člane mestne ljudske knjižnici obveščamo,
da prične knjižnica redno poslovati v novih
prostorih Cankarjeva 13 (nasproti pošte)
T ponedeljek, dne 28, julija ob 8, uri
NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
Dne 27, julija 1952 tov, dr, Bitenc Maksim,
Cankarjeva ulica 11, — Nedeljska zdravniška
dežurna služba traja od sobote opoldne do
ponedeljka do 8. ure zjutraj,
PRODAM dobro ohranjen pogrezljiv šivilni
stroj (Gritzner) z okroglim čolničkom. Na-
slov v upravi lista.
UPOKOJEN RAČUNOVODJA sprejme hono-
rarno zaposlitev v industriji ali v obrti.
Ponudbe na upravo lista.
NA STANOVANJE IN HRANO vzamem so-
lidno tovarišico. Naslov v upravi lista.
PIANINO vzamem v posojilo. Naslov v upr,
lista.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spree
Ijali našo nepozabno hčerko, sestro in teti
KRAŠOVEC MARIJO 1
na zadnji poti, kakor tudi tistim, ki so 4
rovali vence, posebno pa tov. Drev Albini ц
poslovilne besede,        žalujoče rodbine:
Krašovec, Roje in Banđ(
KINO METROPOL
Od 27. do 30. julija 1950, angleški fij.
»BROWINGOVA VERZIJA«
Od 31. 7.  do 6. 8.  1952,  ameriški  fih
»BRODWAYSKE MELODIJE«
KINO DOM
Od 26. do 31. julija 1952, ameriški f
»IZ TISOČ IN ENE NOČI«
Najboljše podplatno
• usnje, vse vrste in razne
• barve telečjih in govejih
• boksov ter velour-usnja,
• blank-usnja, usnja za
• smučarske čevlje
• ter kravi no
kupite najceneje v
TOVARNI USNJA ŠOŠTANJ
SAVINJSKA
TOVARNA
NOGAVIC
PROIZVAJAMO IN   NUDIMO
Vse vrste bombašnih nogamc: šenske dolge
in kratke, otroške dolge in kratke, bom-
baäne ter moške dokolenke in moške
kratke nogavice od rimskih do najfinejših.
Nadvse konkurenčni so novi izdelki žen-
skih svilenih nogavic - od debelih do
najtanjših kvalitet s črno črto.
Barve po šelji kupcev.
Stane Terčak 31
Živi zid
Pod njimi se je vila cesta, ki je jasno kazala, kje se začenjajo
strmine Kozjaka. Švabi so dovažali pomoč. Njihovi tanki so se
tpreliajali po cesti, iz njih so sikali dolgi žareči jeziki in tolkli
vzdolž ceste pa na čistino k Ivanu in v gozd k Modrasu.
Nastala je močna tišina. Se konji in mule so se umirili. Na ko-
lovozu je stotinam ljudi zastal dih. Upali in pričakovali so odre-
šenja v tej težki uri. Vse naše misli so spremljale borce na cesti.
Vsi smo z nestrpnostjo pričakovali velikega trenutka, da se vsa
kolona zažene na cesto, da jo prečka in se požene v strmino Po-
horja. Konjevodci so držali živali tesno pri brzdah. Bili so pri-
pravljeni, da se zapode, kadar se oglasi povelje. Borci so zvili
odeje in jih stlačili za nahrbtnike.
»Boste videli, sedaj se bo odločilo,« je šel šepet po koloni.
Tedaj je presekal tišino krik na juriš. V soteski se je vse zganilo,
soteska je zaživela. Nosači ranjencev so zgrabili za nosila. Zdaj
so sekunde počasi tekle ...
Med pokanjem tankovskih topičev, mitral jezo v, pušk in brzo-
strelk so začele udarjati ofenzivne bombe. Naši so tolkli samo z
bombami.
»Jih že drže za vrat! Stiskajo jih! Prebili so linijo!« je šel
šepet po soteski.
»Pazite! Bodite pripravljeni! Tišina!« se je glasilo povelje.
Cedalie eroste je so udarjale naše bombe in vsak trenutek više
na pobočjii Pohorja. Bataljoni so se prebijali in se tudi prebili.
Naši so napravili v švabskih linijah ozek prehod, ki so ga Nemci
mašili z vojaki s sosedn.fih sektorjev. Po kratki borbi se jim je
s pomočjo tankov tudi posrečilo zamašiti vrzel.
Ostali deli divizije se niso mogli prebiti za Mičem. Divizija je
bila razcepljena na dva dela. Prvi del, ki je prodrl, je bil »po-
kreten«, v njem so bili najboljši borci divizije, brez ranjencev in
komore. Drugi večji del s komoro in ranjenci pa je ostal na
vznožju Kozjaka.
Težka situacija! Kako silno težka je bila, smo videli šele ne-
kaj ur kasneje.
Komandant Mičo je takoj sprevidel situacijo. Se isti dan je
bil napravljen načrt, da se bataljoni prebijejo nazaj h glavnini.
Proboj pa je bil zaradi ponovnih koncentracij Švabov nemogoč.
Kdo je bil kriv te težke situacije? O tem smo kasneje mnogo-
krat premišljevali. Toda kriv ni bil nihče izmed nas. Krivi so
bili mitraljezi, ki so nas pustili na cedilu. Posamezni deli v mitra-
Ijezih so zaradi hudega mraza zmrznili in so v trenutku borbe
odpovedali. Zaradi tega se je borba na cesti Vitanje—Dolič za-
vlekla do jutra in se zaključila le z delnim uspehom.
V trenutku proboja je stal štab pred težko nalogo: kam se
bodo usmerili švabski napadi in kako izvleči glavnino z bolniki,
ranjenci in komoro iz težkega položaja na vznožju Kozjaka. Ko-
mandant divizije major Vasja je takoj zapovedal umik proti sek-
torju Basališče—Ledenik. Tam naj bi čimprej zasedli vrhove.
Njegovo povelje je bilo natanko premišljeno. Takoj zasesti vrhove,
da nas Švabi ne dobe v soteskah pod Paškim Kozjakom, kjer bi
lahko izkrvavela vsa divizija.
Komandant Mičo je izginil s svojimi fanti v košatem, zasne-
ženem Pohorju, kakor bi se vgreznil v zemljo.
»Mičo je odšel na odmor na Pohorje,« so ugotovili borci.
Po malem se je začelo daniti. Vrh Špika je vstajal iz temi
ves ožarjen od prve jutranje zarje. Strmine in soteske so bile
zavite v polmrak. Komaj premikajoče se in utrujene kolone so
z največjo težavo vzpenjale v pogorje Paškega Kozjaka, рг
vrhu Basališča. V višinah nas je pozdravljalo mrzlo februars
jutro. Mnogi borci v koloni so ga gledali zadnjič v življenju.
Komaj je dal komandant Vasja povelje za umik, so fantje
največji naglici pograbili za nosila z ranjenci. Mule in konji
se upirali in silili nazaj v dolino. Le z največjo težavo so .
konjevodci obrnili v klanec. Vračali smo se po isti poti, po katt
smo prišli. Hiteli smo kolikor so nam dopuščale moči, da bi čl
prej zasedli vrhove. Vsem je bilo jasno, da bo danes dobil Ш
tisti, ki bo prvi na vrhu. Zavedali smo se, da moramo hiteti, wk
ni šlo. Z močmi smo bili pri kraju. Borci so bili tako izčrpa^
da so padali v sneg in se pri najboljši volji niso mogli
dvigniti.
Miha je obsedel v snegu ob gazi. Žalostno se je nasmehoj
Vročične oči so se mu orosile. S težavo je izgoltal: »Kar pojdi
počasi naprej, počakal bom zaščitnice. Na vrhu se zopet dobim*
Stopili smo iz kolone in ga skušali dvigniti. Medlo je zamaW
z roko. Nekaj suhih hrušk, vse naše bogastvo, smo mu stisnili
roko. Miha je sedel v snegu in žalostno gledal za nami. Nik*
več ga nismo videli. Ostal je za vedno v strmini...
Prišli smo na rob gozda. Pred nami se je odprla golicaj
polna snega. Kolovoz je držal proti hišam, kjer smo bili preJ'
nji dan.
Kolona se je utrgala s kolovoza in zagazila v komaj vid"
stečino. Visoko v rebri, kjer se je začenjal gozd, je stala leseP
hišica.