N E Z A D O S T N O  P O V P R A Š E VA N J E  I N  S L A B O  K R E D I T N O  N A PA JA N J E  O S TA JATA  C O K L I  G O S P O DA R S K E  A K T I V N O S T I
6
NEZADOSTNO POVPRAŠEVANJE 
IN SLABO KREDITNO NAPAJANJE 
OSTAJATA COKLI GOSPODARSKE 
AKTIVNOSTI
Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak
Skupno domače trošenje je oktobra poraslo, tudi bolj dolgoročna dinamika se je okrepila. 
Precej se je povečalo trošenje prebivalstva pa tudi investicije, medtem ko se je trošenje 
države zmanjšalo. Naraščanje izvoza se je ustavilo. Nezadostno povpraševanje še naprej 
ostaja eden od ključnih razlogov stagniranja oziroma padanja gospodarske aktivnosti. 
Novembrska blagovna menjava kaže dve slabosti: padec izvoza in povečanje primanjkljaja. 
Slovenija po enajstih mesecih zato ne presega povprečja EU v zunanjetrgovinskih dosežkih. 
Tako šibka rast izvoza tudi ne more nadomestiti padanja domačega trošenja in obrniti 
proizvodne aktivnosti v rast. V decembru je prišlo do izboljšanja; izvoz je bil precej večji, 
uvoz pa približno enak lanskemu.
Gospodarska klima se je v decembru ustalila; k ustalitvi so prispevali zelo raznoliki rezultati 
po dejavnostih; večje zaupanje v predelovalni dejavnosti predvsem zaradi večjih naročil, 
upad optimizma v storitvenih dejavnostih, poslabšanje zaupanja v gradbeništvu in njegovo 
izboljšanje v trgovini na drobno. V EU28 se je gospodarska klima decembra v primerjavi 
z decembrom 2012 nekoliko izboljšala; k temu so prispevala večja naročila v gradbeništvu 
ter boljša pričakovanja v trgovini na drobno in v predelovalnih dejavnostih. 
Industrijska produkcija se je novembra v medletni primerjavi povečala, impulzni trend pa 
se je obrnil navzdol. Industrijska produkcija je medletno precej narastla tudi v EU28; v 
mesečni dinamiki je v novembru narasla v šestnajstih, padla pa v šestih članicah, za katere 
so podatki. Velika nihanja med članicami in iz meseca v mesec ne kažejo izrazitih trendov. 
Rast gradbeništva se je novembra nadaljevala, navzgor je šlo tudi turistično povpraševanje, 
porastu števila tujih turistov so se pridružili še domači. Tudi dinamika v transportnih 
panogah je bila konec leta solidna. 
Stanje na trgu dela kljub povečanju brezposelnosti kaže na stabilizacijo razmer. Povečano 
število iskalcev dela je v veliki meri sezonska posledica iztekanj pogodb za določen čas; 
7
N E Z A D O S T N O  P O V P R A Š E VA N J E  I N  S L A B O  K R E D I T N O  N A PA JA N J E  O S TA JATA  C O K L I  G O S P O DA R S K E  A K T I V N O S T I
decembra se je na novo prijavilo petino več iskalcev dela kot novembra in šestino manj kot 
decembra 2012. Število brezposelnih se je januarja spet močno povečalo, a tudi pri tem gre 
predvsem za sezonsko povečanje. Novembrska stopnja brezposelnosti v območju evra je 
ostala nespremenjena, bila pa je za 0.3 odstotne točke višja kot v novembru 2012. Nekoliko 
nižja stopnja brezposelnosti v celotni EU28 se je povečala za 0.1 odstotne točke. Od 26,6 
milijona brezposelnih v EU jih je bilo kar 19,2 milijona na območju evra; Avstrija še naprej 
ostaja najbolj uspešna, drugo skrajnost pa si delita Španija in Grčija. 
Rast cen postaja vse počasnejša, počasnejša rast se je nadaljevala tudi v januarju. 
Prepočasna rast cen postaja v Sloveniji še bolj problematična kot v evro območju. Cene 
življenjskih potrebščin so se decembra in januarja znižale, precej sta se znižala tudi oba 
indikatorja bolj dolgoročne rasti. Zmanjšanje je bilo v veliki meri endogene narave, padec 
rasti osnovne inflacije je bil namreč praktično enak padcu merjene. Proizvajalčeve cene se 
decembra niso spremenile, povečanje cen za tuje trge je izviralo le iz opaznega povečanje 
cen izvoženih produktov v države izven evro območja, proizvajalčeve cene za produkte, ki 
se prodajajo v evro območju, so ostale nespremenjene. Tako hitro zmanjševanje dinamike 
cen preseneča, saj so cenovna pričakovanja že nekaj časa skoraj nespremenjena. V zadnjem 
mesecu so cene surovin ponovno padle. 
Povprečne plače so se novembra precej povečale, bolj dolgoročno je bilo povečanje 
precej manjše; bolj dolgoročna rast se ponovno obrača navzdol. V javnih sektorjih je bila 
rast podpovprečna, v ožji državi so se plače celo zmanjšale. Večina dejavnosti je imela 
novembra povprečne plače pod ravnijo v 2012. Razlog, zakaj enotni stroški dela od sredine 
lanskega leta padajo hitreje od plač, je mnogo hitrejše padanje ostalih stroškov dela, ki 
zaostajajo za ustreznimi stroški dela v evro območju precej bolj kot enotni stroški dela plač. 
V javnem sektorju so ostali stroški dela zaostali za obdobjem pred krizo še bistveno bolj kot 
v gospodarstvu.
Skupni javnofinančni prihodki so po novembrskem padcu decembra porasli, še zlasti je 
porasla bolj dolgoročna dinamika. Javnofinančni prihodki v drugem polletju 2013 so bili 
enaki kot leta 2012, celoten zaostanek je torej nastal v prvi polovici leta. Razloga sta dva: 
bazni učinek, to je višji davčni prihodi v 2012 pred zmanjšanjem, ki ga je sprožil ZUJF, 
in poračun davka na dobiček v letu 2013; donos od davka na dobiček v aprilu 2013 je bil 
celo negativen. Domači davki na blago in storitve so v drugi polovici leta rasli, naraščanje 
neposrednih davkov in ostalih prihodkov pa se je konec leta ustavilo.
Kreditna podpora gospodarstvu ostaja slaba. Po pospešenem krčenju v oktobru in 
novembru, povezanim z likvidacijo dveh manjših bank, so krediti v decembru močno padli 
zaradi prenosa kreditov na DUTB. Nezadostno kreditiranje podjetij ostaja ključna ovira 
za njihovo poslovanje. Izboljšanja ni na vidiku; tudi podjetja iz predelovalne dejavnosti, ki 
se jim omejitve povpraševanja hitro zmanjšujejo, nimajo kreditne podpore. Pri podjetjih iz 
storitvenih sektorjev je še slabše, nezadosten dostop do finančnih sredstev še povečuje ovire 
pri poslovanju, ki izhajajo iz premajhnega povpraševanja. 
N E Z A D O S T N O  P O V P R A Š E VA N J E  I N  S L A B O  K R E D I T N O  N A PA JA N J E  O S TA JATA  C O K L I  G O S P O DA R S K E  A K T I V N O S T I
8
Po obratu v septembru so se skupni depoziti začeli krčiti; medtem ko se depoziti gospodinjstev 
zmanjšujejo počasi, je večje spreminjanje v dinamiki depozitov gospodarstva povzročilo 
nihanje skupnih depozitov. Kakšne bodo posledice jesenskega dogajanja v bankah na 
pasivno stran bank, bo vidno čez kakšen mesec.
Novembrski presežek v tekoči plačilni bilanci je podpovprečen, a saldo po enajstih mesecih 
presega 2 milijardi €, sliko pa zamegljujejo nerazporejene neto napake in izpustitve. 
Oktobrski bruto zunanji dolg presega 40 milijard, neto 12 milijard evrov; oba se le počasi 
zmanjšujeta.
***
WEAK DEMAND AND INSUFFICIENT 
FINANCING HINDER ECONOMIC 
ACTIVITY
Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak
Total domestic consumption in October grew; also longer term dynamics improved. 
Households and investment spending increased, while government spending fell. The 
increases of exports halted. Insufficient demand continues to be one of the key reasons for 
the stagnation or decline in economic activity.
In November, foreign trade demonstrated two weaknesses: fall of exports and growth of 
trade deficit. In December foreign trade results improved again. However, Slovenia has not 
exceeded average performance of the EU member states in foreign trade. Exports alone 
could not compensate for declining domestic consumption and could not turn production 
into growth.
 
9
N E Z A D O S T N O  P O V P R A Š E VA N J E  I N  S L A B O  K R E D I T N O  N A PA JA N J E  O S TA JATA  C O K L I  G O S P O DA R S K E  A K T I V N O S T I
Economic climate stabilized due to very diverse results by industries: increased confidence 
in manufacturing with larger orders, decline of optimism in services, deterioration of 
confidence in construction and improvement in retail trade. In EU 28, economic climate 
in December compared to December 2012 improved mainly due to increased orders in 
construction, and improved expectations in retail trade and manufacturing.
 
Industrial production in November enhanced if compared to the previous year, while 
impulse trend turned down. In EU28, industrial production rose significantly on the year 
to year comparison. Monthly production in November rose in sixteen and fell in six states 
for which data are available. Large fluctuations from month to month do not exhibit well 
defined trend. Growth in construction continued in November, number of tourists increased, 
as domestic tourists joined foreign tourists. The dynamics in the transport branches at the 
end of the year was stable.
 
Despite the increase of unemployment in December and January, a stabilization of the 
labor market is indicated. The increased number of job seekers was namely to a large 
extent a result of seasonal expiration of fixed-term job contracts. The number of newly 
registered job seekers was higher than in previous months but lesser than a year ago. The 
unemployment rate in the euro area remained unaltered, but it was higher than in 2012, 
while somewhat lower unemployment rate in the EU28 increased slightly in a year. Of 26.6 
million unemployed in the EU28, 19.2 million are in the euro area; Austria remained the 
most successful country, the other side was shared by Spain and Greece.
Inflation slowed both in December and January. Too sluggish inflation in Slovenia is 
becoming even more problematic than in the euro area. Consumer prices fell, both 
indicators of longer-term growth also declined. The decrease was largely endogenous, 
a decline in growth of core inflation was virtually identical to the decline of measured 
inflation. Producer prices in December did not change, export price increases originated 
from a noticeable increase in the prices of products exported to countries outside the euro 
area, while producer prices for products sold in the euro area remained unaltered. Rapid 
reduction of price dynamics is surprising because price expectations have remained for 
some time almost unaltered. World commodity prices decreased in the past month, as well.
 
Average wages rose significantly in November; in the longer term, the increase was much 
smaller and long-term growth turned down. In the public sector, growth was below average, 
wages in narrow government even fell slightly. In most of the activities, the average wage 
was below the level in 2012. The reason for unit labor costs falling faster than wages 
is a much faster decline in the cost of other unit labor costs which were left behind the 
relevant labor costs in the euro area much more than unit labor costs of wages. In the public 
sector, other unit labor costs lagged behind pre-crisis period significantly more than in the 
business sector.
 
N E Z A D O S T N O  P O V P R A Š E VA N J E  I N  S L A B O  K R E D I T N O  N A PA JA N J E  O S TA JATA  C O K L I  G O S P O DA R S K E  A K T I V N O S T I
10
After a fall in November, public revenues in December rose noticeably; so did their 
long-term dynamics. Public revenues in the second half of 2013 were the same as in 2012, 
thus the entire gap was created in the first half of the year. There are two reasons for that; 
the base effect, that is, the decline, triggered by the ZUJF, and settlement of corporate 
income tax in 2013; tax revenue of the profits tax in April 2013 was, for example, negative. 
Domestic taxes on goods and services exhibited rapid growth in the second half of the year, 
while growth of direct taxes and other revenues stopped.
Credit support remains weak, contraction of loans in October and November due 
to the winding-up of two smaller banks, was in December followed by significant 
decline due to the transfer of loans to the “bad bank”. Lack of credits continues 
to be one of the key obstacles for recovery of economic activity. The companies in the 
manufacturing sector, where demand restrictions are rapidly diminishing, do not 
have proper credit support. Situation for the companies in services is even worse; as 
lack of access to finance only increases the barriers arising from the lack of demand. 
After the change in September, total deposits of businesses and households began to shrink; 
while household deposits are decreasing slowly, changing dynamics of total deposits in the 
business sector resulted in fluctuations in total deposits. The implications of the autumn 
events in the banks on the banks’ liabilities will be seen after some months.
November’s surplus in current account was below average; however the current account 
balance in 2013 will exceed € 2 billion; there is an uncertainty due to unallocated net errors 
and omissions. October gross external debt exceeded 40 billion €, while net debt was at 12 
billion €, both slowly decreasing.
11
N E Z A D O S T N O  P O V P R A Š E VA N J E  I N  S L A B O  K R E D I T N O  N A PA JA N J E  O S TA JATA  C O K L I  G O S P O DA R S K E  A K T I V N O S T I
AGREGATNO POVPRAŠEVANJE IN PRIČAKOVANJA 
1. Pri trošenju storitev za zdaj še brez opaznega izboljšanja
Skupno domače trošenje je oktobra poraslo za 6.5%. Tudi bolj dolgoročna dinamika se je 
okrepila. Obrat v rasti impulznega trenda je bil celo opazno velik (od -6% letno v septembru 
se je dinamika obrnila na +5% v oktobru). Tudi medletna stopnja rasti je postala pozitivna. 
Precej se je oktobra povečalo trošenje prebivalstva pa tudi investicije, medtem ko se je 
trošenje države zmanjšalo. Trošenje prebivalstva je poraslo za 7%, opazno je naraščalo 
tudi bolj dolgoročno-trendno, po 6% na letni ravni. Podobno je bilo pri investicijah, ki so 
se tekoče povečale za 6%, trendna pospešitev pa je bila še precej večja, saj je impulzni 
trend iz praktično stagniranja v septembru, oktobra prešel v rast po preko 10% na letni 
ravni. Trošenje države je oktobra sicer poraslo, vendar sta oba indikatorja bolj dolgoročne 
dinamike oktobra kazala na hitro zmanjševanje trendnega trošenja države. 
Za izvozno trošenje so podatki do novembra, ko se je naraščanje izvoza ustavilo, negativna 
sta postala tudi oba indikatorja bolj dolgoročne dinamike.
Nezadostno povpraševanje še naprej ostaja eden od ključnih razlogov stagniranja oziroma 
padanja gospodarske aktivnosti. Dejansko je povpraševanje na dolgoročno povprečni ravni 
le pri izvoznem povpraševanju, medtem ko je povpraševanje po produktih predelovalne 
dejavnosti za domači trg, glede na dolgoročne povprečne vrednosti, še naprej šibko, še 
zlasti slabotno pa je pri storitvenih sektorjih. Že v prejšnjih Gospodarskih gibanjih smo 
pokazali, da je od komponent investicijskega povpraševanja, le investiranje v stroje in 
opremo v bližini dolgoročno normalnih vrednosti (kot tudi vrednosti v evro območju), 
podobno je tudi s trošenjem prebivalstva za trajne dobrine. Istočasno pa je trošenje za 
gradbene objekte in transportne naprave bistveno nižje, za več kot 40% nižje od vrednosti, 
ki jih je že doseglo pred začetkom krize. Na slikah je prikazano, kako močno oviro za rast 
predstavlja nezadostno povpraševanje. 
N E Z A D O S T N O  P O V P R A Š E VA N J E  I N  S L A B O  K R E D I T N O  N A PA JA N J E  O S TA JATA  C O K L I  G O S P O DA R S K E  A K T I V N O S T I
12
Omejitve v povpraševanju; predelovalna dejavnost in storitveni sektorji
PREDELOVALNA DEJAVNOST
10
20
30
40
50
60
70
80
90
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
10
20
30
40
50
60
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
STORITVENI SEKTORJI
Slovenija
Slovenija
evro
evro
 
Vir :EC,2014/jan;  lastni  izračuni
Opomba:  Odstotek podjet i j ,  k i  j ih  ov i ra premajhno povpraševanje;  predelovalna dejavnost  in  stor i tveni  sektor j i
Omejitve v povpraševanju; gradbeništvo
0
10
20
30
40
50
60
70
80
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Slovenija
evro
Vir :EC,  2014/jan;  lastni  izračuni
Opomba:  Odstotek podjet i j ,  k i  j ih  ov i ra premajhno povpraševanje;  gradbeništvo
Na dlani je, da se v predelovalnih dejavnostih omejitve, po vrhu, ki so ga dosegle v 2012, 
zmanjšujejo. Dinamika je podobna kot v evro območju. Navkljub zmanjševanju pa so, 
tako v evro območju kot v Sloveniji, omejitve v povpraševanju še naprej nekaj višje kot v 
»normalnih« letih 2004-2005, torej preden se je ekonomija začela pregrevati. 
Drugače je v storitvenih sektorjih. Tam so namreč omejitve v povpraševanju še naprej zelo 
visoke, po 2012, ko se je začelo z dodatnim zaviranjem plač in trošenja javnofinančnega 
sektorja, se celo še povečujejo in so že dosegle raven, ki so jo imele v 2009, torej v jeku 
13
N E Z A D O S T N O  P O V P R A Š E VA N J E  I N  S L A B O  K R E D I T N O  N A PA JA N J E  O S TA JATA  C O K L I  G O S P O DA R S K E  A K T I V N O S T I
krize! Po drugi strani se v evro območju omejitve v povpraševanju storitvenih sektorjev 
ponovno zmanjšujejo, čeprav so tudi tam še opazno višje kot v »normalnih« letih.
V gradbenem sektorju, kjer je velik del podjetij v krizi propadel, se omejitve v povpraševanju 
(pri preostalih podjetjih) hitro zmanjšujejo! Njihova dinamika in relativna višina je že 
precej bolj ugodna kot v evro območju, kjer omejitve ostajajo precej višje kot pred krizo pa 
tudi vidnih sprememb ni na vidiku.
Pričakovano povpraševanje ne kaže večjih sprememb, le pri storitvenih sektorjih so se 
pričakovanja obrnila navzgor. Sicer je pričakovano izvozno trošenje in trošenje prebivalstva 
za blago praktično na dolgoročnem povprečju, pričakovano trošenje za trajnejše dobrine in 
investicijske dobrine stagnira malo pod dolgoročnim povprečjem, medtem ko pričakovano 
povpraševanje po produktih storitvenih sektorjev kljub opaznemu povečanju v zadnjih 
dveh mesecih (do vključno januarja) ostaja opazno pod dolgoročnim povprečjem. Delež 
anketiranih, ki pričakujejo povečanje povpraševanja, je enak deležu tistih, ki pričakujejo 
zmanjšanje povpraševanja, medtem ko je pri dolgoletnem povprečju za okoli 18 vseh 
anketiranih višje! 
2. Manj ugodna blagovna menjava v novembru 
Novembrska blagovna menjava kaže dve slabosti: padec izvoza in povečanje primanjkljaja. 
Tudi zaradi tega kumulativno za 11 mesecev Slovenija več ne presega povprečja EU v 
zunanjetrgovinskih dosežkih. Tako šibka rast slovenskega izvoza v 2013 ne more nadomestiti 
padanja domačega trošenja, da bi obrnila proizvodno aktivnost v rast. 
Trgovinska menjava
(desezonirani podatki, milijoni €)
1,200
1,300
1,400
1,500
1,600
1,700
1,800
1,900
2,000
2008 2009 2010 2011 2012 2013
2924
765
1140
1548 1096 576
uvoz
miljoni €
izvoz
Vir :  SURS,  lastni  izračuni
N E Z A D O S T N O  P O V P R A Š E VA N J E  I N  S L A B O  K R E D I T N O  N A PA JA N J E  O S TA JATA  C O K L I  G O S P O DA R S K E  A K T I V N O S T I
14
Novembra 2013 je bil skupni izvoz 1863 milijonov € (1% manj kot novembra 2012), skupni 
uvoz 1939 milijonov € (3.3% več kot leto prej), kar pomeni primanjkljaj 76 milijonov € 
oziroma 96.1% pokritje uvoza z izvozom. Odprema blaga v EU-28 je znašala 1422 
milijonov € (0.9% več kot leto prej), prejem blaga pa 1544 milijonov €, kar da primanjkljaj 
122 milijonov €. V menjavi z nečlanicami EU je bil izvoz 441 milijonov €, uvoz 395 
milijonov €, kar da presežek 46 milijonov €. Decembra pa ja Slovenija izvozila za 1621 
milijonov evrov blaga in uvozila za 1700 milijonov, kar da primanjkljaj 79 milijonov in 95,2 
odstotno pokritost uvoza z izvozom. Blago, prodano v EU28, je bilo vredno 1163 milijonov 
evrov, v preostali svet pa 458 milijonov evrov; v EU smo kupili za 1348 milijonov evrov, 
blaga, iz ostalega sveta pa uvozili za 352 milijonov evrov blaga. 
EU-28 je imela v novembru pozitivno blagovno bilanco 3.4 milijarde €, Euroland pa 17.1 
milijard € presežka.
V dvanajstih mesecih 2013 je znašal skupni blagovni izvoz Slovenije 21605 milijone evrov 
(2.6% več kot v 2012), uvoz pa 22144 milijonov € (0.3% več kot leto prej). Primanjkljaj je 
znašal 541 milijonov €, pokritje uvoza z izvozom pa 97.6%. Do novembra odprema blaga 
v EU-28 znašala 15059 milijonov € (2.3% več kot leto prej), prejem blaga iz EU-28 pa 
16124 milijonov € (padec 1.7% glede na enako obdobje 2012), kar pomeni primanjkljaj 
1065 milijonov €. V menjavi z nečlanicami je znašal izvoz 4939 milijonov € (2.0% več 
kot v 2012), uvoz 4294 milijonov € (7.4% več kot leto prej), kar pomeni presežek 645 
milijonov €. 
Po podatkih EUROSTAT za deset mesecev 2013 je med EU-28 Slovenija po dinamiki 
rasti z 2% rastjo izvoza na 11.-13. mestu, s stagnacijo uvoza pa na 7.-12. mestu. Pozitivno 
blagovno bilanco je imelo ob Sloveniji (0.5 milijarde €) še 11 članic EU-28. Tako je po 
prizadevanjih za rast izvoza in pozitivnost bilance Slovenija zgolj rahlo boljša od povprečja 
EU-28, kljub odrekanjem, ki jih je čutiti v državi. 
3. Gospodarska klima ustaljena 
Gospodarska klima se je v decembru ustalila. Po anketi Statističnega urada Republike 
Slovenije (SURS) o gospodarski klimi je njen kazalnik v decembru 2013 ostal na enaki 
ravni kot novembra, od decembra 2012 je višji za 4 odstotne točke, hkrati pa je njegova 
vrednost za 10 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja.
Podatki kažejo, da je bila vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih v 
decembru 2013 za odstotno točko višja kot predhodni mesec, glede na december 2012 je 
bila njegova vrednost višja za 7, glede na dolgoletno povprečje pa za eno odstotno točko. 
V primerjavi z novembrom se je v decembru najbolj zvišala vrednost kazalnika skupna 
naročila.
15
N E Z A D O S T N O  P O V P R A Š E VA N J E  I N  S L A B O  K R E D I T N O  N A PA JA N J E  O S TA JATA  C O K L I  G O S P O DA R S K E  A K T I V N O S T I
Storitvene dejavnosti so ob koncu leta dočakale upad optimizma, saj je bila vrednost 
kazalnika zaupanja v teh sektorjih v decembru 2013 glede na predhodni mesec nižja za 2 
odstotni točki in hkrati za 27 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja, v primerjavi z 
decembrom 2012 pa je bila njegova vrednost višja za 3 odstotne točke. 
Naročila v industriji in gradbeništvu
-100
-80
-60
-40
-20
0
20
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2008 2009 2010 2011 2012 2013
GRADBENIŠTVOINDUSTRIJA
Slovenija
Slovenija
EU28
EU28
normalna raven naročilnormalna raven naročil
Vir :  Eurostat
Zaupanje v gradbeništvu se je poslabšalo, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja v tem 
sektorju v decembru v primerjavi s predhodnim mesecem nižja za tri odstotne točke, v 
primerjavi z decembrom 2012 je bila višja za 16 odstotnih točk, hkrati pa je bila samo še 
za 2 odstotni točki nižja od dolgoletnega povprečja. Vrednosti kazalnikov pričakovanj za 
naslednje tri mesece so se v primerjavi z novembrom večinoma znižale, zvišala se je le 
vrednost kazalnika pričakovana skupna naročila. 
Ankete SURS-a kažejo, da se je vrednost kazalnika zaupanja v trgovini na drobno v 
decembru 2013 glede na predhodni mesec zvišala za 3 odstotne točke, glede na december 
2012 pa je bil kazalnik za 3 odstotne točke nižji. Med pričakovanji so se vrednosti kazalnikov 
pričakovanega poslovnega položaja, prodajnih cen in prodaje v primerjavi s predhodnim 
mesecem zvišale, medtem ko sta se vrednosti kazalnikov pričakovane skupne nabave in 
zaposlovanja znižali.
N E Z A D O S T N O  P O V P R A Š E VA N J E  I N  S L A B O  K R E D I T N O  N A PA JA N J E  O S TA JATA  C O K L I  G O S P O DA R S K E  A K T I V N O S T I
16
Poslovna klima
 
-40
-30
-20
-10
0
10
20
2008 2009 2010 2011 2012 2013
Slovenija
EU28
Vir :  Eurostat
Poslovna klima se je decembra lani v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2012 v celotni 
EU28 večinoma nekoliko izboljšala. V gradbeništvo so se po podatkih Eurostata v decembru 
2013 naročila glede na mesec poprej zvišala za 0,3 odstotne točke, glede na december 2012 
pa so višja za slabih 8 odstotnih točk. Glede na december 2012 so se v lanskem decembru za 
12,5 odstotne točke zvišala pričakovanja v trgovini na drobno, pričakovanja v predelovalnih 
dejavnostih pa so se v enakem obdobju izboljšala za 14,3 odstotne točke. Splošni poslovni 
optimizem se je v decembru 2013 v celotni evropski osemindvajseterici znižal in sicer za 
0,2 odstotne točke, v primerjavi z decembrom 2012 pa je višji za skoraj 10 odstotnih točk.
GOSPODARSKA AKTIVNOST IN ZAPOSLENOST
4. Industrijska produkcija nekoliko višja 
Industrijska produkcija se je v medletni primerjavi povečala. Po originalnih (nedesezoniranih) 
podatkih SURS-a je bila v novembru lani za 0,9 odstotka višja kot v enakem mesecu leta 
2012. Impulzni trend kaže, da se je v novembru industrijska produkcija zniževala po stopnji 
-0,2%. Zaloge industrijskih produktov pri proizvajalcih so bile v novembru 2013 za 0,5% 
višje kot v mesecu prej, v primerjavi z novembrom 2012 pa za 3,4 odstotka nižje.
Dejavnost rudarstva se je po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a v lanskem 
novembru v primerjavi z novembrom 2012 povečala za 9%. Impulzni trend pa kaže, da se 
je v novembru lani dejavnost rudarstva zviševala po stopnji 0,4% mesečno.
17
N E Z A D O S T N O  P O V P R A Š E VA N J E  I N  S L A B O  K R E D I T N O  N A PA JA N J E  O S TA JATA  C O K L I  G O S P O DA R S K E  A K T I V N O S T I
Produkcija predelovalnih dejavnosti se je po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a 
v lanskem novembru v primerjavi z novembrom 2012 povečala za odstotek, impulzni trend 
pa kaže, da se je v novembru lani dejavnost predelovalne industrije zniževala po stopnji 
-0,21% mesečno. 
Podatki Eurostata kažejo, da je v mesecu novembru 2013 glede na oktober industrijska 
produkcija porasla za 1,5% v EU28, na območju evra (EA17) pa za 1,8%. Glede na november 
2012 pa je v lanskem novembru industrijska produkcija tako v EU28 kakor tudi v EA17 
porasla za 3,0%. Med državami članicami, za katere so dostopni podatki, je industrijska 
produkcija v novembru lani glede na mesec poprej zrasla v šestnajstih, padla pa v šestih 
državah in sicer največ v Litvi (-3,5%), na Danskem (-3,0 ) in v Grčiji (-2,2), največjo rast 
industrijske produkcije pa so v omenjenem obdobju zabeležili na Irskem (11,7%). 
5. Porast gradbeništva se nadaljuje, navzgor tudi turistično povpraševanje 
Po podatkih SURS-a je bila vrednost gradbenih del novembra lani za slabo desetino višja od 
vrednosti gradbenih del, opravljenih v oktobru. Vrednost opravljenih gradbenih del se je v 
lanskem novembru v primerjavi z novembrom 2012 povečala za dobre tri desetine.
Število turističnih prenočitev se je v splošnem povečalo. Oktobra lani jih je bilo za 4% več 
kot v enakem mesecu leta 2012, skupno število prenočitev v desetem mesecu lani zviševalo 
po mesečni stopnji 0,07%. Pri tem je prišlo do porasta tujega turističnega povpraševanja, 
saj je v oktobru lani število turističnih prenočitev tujih gostov zraslo za 3,8% glede na 
oktober 2012, vendar impulzni trend prenočitev tujih gostov v lanskem oktobru kaže v 
krčenje po stopnji 0,52%. Hkrati se je v lanskem oktobru tudi število prenočitev domačih 
gostov povečalo in sicer za 4,3% glede na enak mesec v letu 2012, pa tudi impulzni trend 
prenočitev domačih gostov v oktobru lani kaže pozitivno rast po stopnji 0,81%.
Podatki SURS-a o transportu za november 2013 kažejo, da je bilo v javnem cestnem prevozu 
prepeljanih za 2,2% več, v zračnem prevozu pa je največji slovenski letalski prevoznik 
prepeljal za 3% več potnikov kot novembra 2012, število opravljenih potniških kilometrov 
je bilo v zračnem prevozu za 9% manjše. Potniški promet na brniškem letališču se je v 
lanskem novembru glede na november 2012 povečal za 9%. 
6. Brezposelnost narasla sezonsko
Stanje na trgu dela kljub povečanju brezposelnosti kaže stabilizacijo razmer. Število aktivnih 
prebivalcev se je po podatkih SURS-a v mesecu novembru 2012 povečalo na 917545 
oziroma za 860 oseb glede na mesec prej, glede na november 2012 pa se je število povečalo 
za dobrih tisoč oseb oziroma 0,1%. V lanskem novembru je bilo v Sloveniji 798232 delovno 
N E Z A D O S T N O  P O V P R A Š E VA N J E  I N  S L A B O  K R E D I T N O  N A PA JA N J E  O S TA JATA  C O K L I  G O S P O DA R S K E  A K T I V N O S T I
18
aktivnih prebivalcev. Glede na oktober se je število delovno aktivnih povečalo za 268 oseb, 
glede na november 2012 pa se je to število zmanjšalo za slabih 7 tisoč oseb oziroma 0,8%. 
Med zaposlenimi (93% zaposlenih) pri pravnih osebah se je število od novembra 2012 
zmanjšalo za dober odstotek. Število zaposlenih pri fizičnih osebah se je glede na november 
2012 zmanjšalo za 4,1%. Med samozaposlenimi pa je bilo 59% samostojnih podjetnikov 
posameznikov; njihovo število se je v novembru lani povečalo za 502, od novembra 2012 
pa se je to število povečalo za 2446 oseb oziroma 4,5%. 
Iskalci dela
50,000
60,000
70,000
80,000
90,000
100,000
110,000
120,000
130,000
2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
število
iskalci dela
Vir :  ZRSZ
Po podatkih ZRSZ je bilo v Sloveniji konec decembra 2013 registriranih 124015 brezposelnih 
oseb, kar je za 4702 osebi oziroma 3,9% več kot ob koncu novembra lani, v primerjavi 
z decembrom 2012 pa je bilo brezposelnih oseb več za 5954 oziroma 5,0%. Precejšnje 
(sezonsko) povečanje števila brezposelnih oseb je posledica iztekanj pogodb za določen 
čas, kar je običajen pojav ob koncu leta. V decembru se je na Zavodu za zaposlovanje na 
novo prijavilo 10970 brezposelnih oseb, kar je petino več kot v novembru lani in šestino 
manj kot decembra 2012. Med novo prijavljenimi je bilo 1371 iskalcev prve zaposlitve, 
2206 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 6042 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev 
za določen čas. Odliv iz brezposelnosti je decembra lani znašal 6268 oseb, med katerimi 
se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 3508, kar je skoraj tretjino manj kot novembra, 
v primerjavi z decembrom 2012 pa je bilo zaposlitev več za 2,3%. Število brezposelnih se 
je v januarju dvignilo na 129843, na novo se je na zavodih prijavilo 14815 iskalcev dela, z 
zavodov pa je odšlo 8987 iskalcev, od tega se jih je zaposlilo ali samozaposlilo 6207.
Po podatkih Eurostata je bila novembra 2013 stopnja brezposelnosti na območju evra (EA17) 
12,1%, kar je enako glede na mesec poprej ter 0,3 odstotne točke več kot v novembru 2012. 
19
N E Z A D O S T N O  P O V P R A Š E VA N J E  I N  S L A B O  K R E D I T N O  N A PA JA N J E  O S TA JATA  C O K L I  G O S P O DA R S K E  A K T I V N O S T I
V celotni evropski osemindvajseterici (EU28) je bila stopnja brezposelnosti v novembru lani 
10,9% in se je glede na enak mesec v 2012 povečala za 0,1 odstotne točke. Po Eurostatovih 
ocenah je bilo v novembru 2013 v EU28 26,6 milijona brezposelnih oseb, od teh 19,2 
milijona na območju evra. Med posameznimi članicami EU so v novembru 2013 najnižjo 
stopnjo brezposelnosti zabeležili v Avstriji (4,8%), Nemčiji (5,2%) in v Luksemburgu 
(6,1%), najvišjo pa v Španiji (26.7%) in v Grčiji, za katero septembrski podatek znaša 
27,4%.
CENE, PLAČE IN STROŠKI DELA
7. Rast cen postaja vse počasnejša
Januarja so se cene na drobno znižale, bile so samo 0.8 odstotka višje kot januarja lani. 
Končni podatki za december omogočajo tudi oceno trendne dinamike življenjskih stroškov 
in dinamike osnovne inflacije.
Cene življenjskih potrebščin so se decembra zmanjšale za 0.1%, precej sta se znižala tudi 
oba indikatorja bolj dolgoročne rasti. Medletna stopnja se je skoraj razpolovila (padla je na 
0.7% letno), rast impulznega trenda pa se je zmanjšala še bolj, iz 1.2% je padla na -4.8% 
na letni ravni. Zmanjšanje rasti cen je bilo v veliki meri endogene narave, torej ga niso 
povzročile večje eksterne spremembe, kot na primer, padec cen energentov ali sezonske 
spremembe cen sadja in zelenjave, počitnic v paketu ali blaga v razprodaji. Padec rasti 
osnovne inflacije, ki jo poganjajo endogeni faktorji gospodarstva in ne sezonski nihaji cen 
ali spremembe cen nafte – energentov, je bil namreč praktično enak padcu merjene rasti 
cen. Medletna stopnja osnovne inflacije se je tako zmanjšala z 1.2% v novembru na 0.8% v 
decembru, medtem ko je rast impulznega trenda padla z 3% na -2.4% letno. 
N E Z A D O S T N O  P O V P R A Š E VA N J E  I N  S L A B O  K R E D I T N O  N A PA JA N J E  O S TA JATA  C O K L I  G O S P O DA R S K E  A K T I V N O S T I
20
Harmonizirana inflacija
0.5
1.0
1.5
2.0
2.5
3.0
3.5
4.0
I II III IV I II III IV I II III IV
2011 2012 2013
%
Slovenija
ECB ciljana rast cen
evro območje
Vir :  Eurostat
Harmoniziran indeks cen omogoča, zaradi enake definicije v vseh državah EU, primerjavo 
cen med članicami EU Tudi harmoniziran indeks se je decembra dolgoročno opazno 
zmanjšal (padel je z 1.2% v novembru na 0.9% v decembru), kar pomeni da je po 20 
mesecih prehitevanja, decembra bolj dolgoročna rast cen življenjskih potrebščin v Sloveniji 
zopet zaostala za rastjo ustreznih cen v evro območju. Relativno večji (glede na EU) je bil v 
Sloveniji tudi padec bolj dolgoročne dinamike pri osnovni inflaciji, ta se je namreč znižala 
z 1.2% novembra na 0.5%(!) decembra, medtem ko je v evro območju bolj dolgoročna rast 
osnovne inflacije padla z 1.2% v novembru na 0.9%.
Prepočasna rast cen potemtakem postaja v Sloveniji še bolj problematična kot v evro 
območju!
Proizvajalčeve cen se decembra niso spremenile, pri tem so se cene proizvodov za tuje trge 
malo povečale (0.2%), cene za domači trg pa zmanjšale za 0.1%. 
Povečanje cen za tuje trge je izviralo le iz opaznega povečanje cen izvoženih produktov v 
države izven evro območja (0.8%), medtem ko so proizvajalčeve cene za produkte, ki se 
prodajajo v evro območju ostale nespremenjene. Bolj dolgoročno (medletno ) so spremembe 
še naprej neugodne, saj se je skupni indeks cen zmanjšal (med letno za 0.5%), proizvodov 
za tuje trge za 0.7% in za domači trg za 0.7%. Tudi medletno so se proizvajalčeve cene za 
izvoz v države izven evro območja povečale (cene so v zadnjem letu dni porasle za 0.8%).. 
Po namenu rastejo le proizvajalčeve cene za netrajne proizvode, kar samo potrjuje veliko 
ohlapnost povpraševanja za trajne dobrine.
21
N E Z A D O S T N O  P O V P R A Š E VA N J E  I N  S L A B O  K R E D I T N O  N A PA JA N J E  O S TA JATA  C O K L I  G O S P O DA R S K E  A K T I V N O S T I
Pri industrijskih cenah je konec leta prav tako prišlo do opazno hitrejšega pešanja cen. Tako 
so se, poleg negativnih medletnih stopenj rasti, ki so se pojavile v zadnjem četrtletju lanskega 
leta, začele hitro zmanjševati tudi stopnje rasti impulznega trenda; pri proizvajalčevih cenah 
za domači trg so se, na primer, zmanjšale z 2% v novembru na -0.6% v decembru! 
Hitro decembrsko zmanjševanje dinamike cen preseneča, ker so cenovna pričakovanja že 
nekaj časa skoraj nespremenjena, takšna so tudi januarja. Če sodimo po pričakovanjih se 
bodo cene blaga rahlo povečevale oziroma ostale vsaj pri sedanji dinamiki, saj pričakovane 
cene v trgovini na drobno stagnirajo opazno nad dolgoročnim povprečjem, poleg tega tudi 
pričakovane proizvajalčeve cene stagnirajo na ravni, ki je malenkost pod dolgoročnim 
povprečjem. Pričakovana dinamika cen storitev je še naprej zelo šibka, saj so cenovna 
pričakovanja opazno pod dolgoročnim povprečjem, poleg tega se še počasi zmanjšujejo.
V zadnjem mesecu so cene surovin ponovno padle. V evrih so se zmanjšale za 0.8%. 
Najbolj so se zmanjšale cene surovin hrane, najmanj pa cene neprehrambenih kmetijskih 
surovin; v evrih so prve malenkost porasle (za 0.1%), druge pa so padle (za 3.5%).. Od 
surovin so se v zadnjem mesecu res povečale le cene zlata (za 4.6% v evrih). Cene surovin 
padajo tudi na daljši rok. V letu dni so se tako (v evrih) zmanjšale za 14.3%. Daleč najbolj 
so padle cene zlata (v evrih za 37%) in pa, precej manj, cene surovin hrane (za skoraj 16%). 
Po drugi strani pa so se v letu dni najmanj zmanjšale cene nafte (v letu dni so padle v evrih 
le za 1.3%).
8. Ostali stroški dela močno zaostajajo za evro območjem
Sezonsko so se povprečne plače novembra precej povečale, za 6%. Bolj dolgoročno je bilo 
povečanje povprečnih plač precej manjše, v letu dni le za 0.3%, kar je še manj kot oktobra. 
Bolj dolgoročna rast povprečnih plač se potemtakem ponovno obrača navzdol. 
Med dejavnostmi so plače najbolj (za preko 10%) porasle v kmetijstvu in lovu, predelovalni 
dejavnosti in poslovanju z nepremičninami. V sektorjih države je bila rast podpovprečna, v 
ožji državi so se povprečne plače celo malo zmanjšale.
Večina dejavnosti je imela novembra povprečne plače pod ravnijo v 2012. Najvišje 
povprečne plače (glede na 2012 so se povečale za 4.4%) so imeli v predelovalni dejavnosti 
in v drugih raznovrstnih dejavnostih (2.1%). V vseh segmentih širše države so povprečne 
plače bolj dolgoročno (medletno) zmanjšale (glede na 2012), najbolj v izobraževanju (za 
1.4%).
N E Z A D O S T N O  P O V P R A Š E VA N J E  I N  S L A B O  K R E D I T N O  N A PA JA N J E  O S TA JATA  C O K L I  G O S P O DA R S K E  A K T I V N O S T I
22
Komponenti enotnih stroškov dela gospodarstva
0.900
0.925
0.950
0.975
1.000
1.025
1.050
1.075
1.100
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2008 2009 2010 2011 2012 2013
OSTALI STROŠKI DELA STROŠKI PLAČ
Slovenija
Slovenija
evro
evro
Vir :  Eurostat ;  lastni  izračuni
Opomba:  Komponent i  enotnih stroškov dela:  p lače in ostal i  stroški  dela;  gospodarstvo;  normirano na 2008/IV=1
Povprečne plače v državi in gospodarstvu zelo počasi naraščajo oziroma stagnirajo. Zato se 
postavlja vprašanje, zakaj enotni stroški dela po sredini lanskega leta tako izrazito padajo. 
Na slikah so enotni stroški dela razdeljeni na enotne stroške plač in enotne ostale stroške 
dela, ločeno za gospodarstvo in državo. Na dlani je, da tako v državi kot v gospodarstvu 
ostali enotni stroški dela zaostajajo za ustreznimi stroški dela v evro območju bistveno bolj 
kot enotni stroški dela plač. V gospodarstvu so tako ostali stroški dela do 2013/III zaostali 
za ustreznimi stroški dela tik pred začetkom krize za okoli 9%, medtem ko je ustrezna 
komponenta enotnih stroškov dela v evro območju porasla za 9%. Relativno so torej ostali 
stroški dela v Sloveniji zaostali za povprečjem evro območja (glede na obdobje pred krizo) 
za okoli 18%, Ustrezen zaostanek pri enotnih stroških plač je samo 4%!
Komponenti enotnih stroškov dela - država
0.80
0.85
0.90
0.95
1.00
1.05
1.10
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2008 2009 2010 2011 2012 2013
OSTALI STROŠKI DELA STROŠKI PLAČ
Slovenija
Slovenija
evroevro
Vir :  Eurostat ;  lastni  izračuni
Opomba:  Komponent i  enotnih stroškov dela:  p lače in ostal i  stroški  dela;  država;  normirano na 2008/IV=1
23
N E Z A D O S T N O  P O V P R A Š E VA N J E  I N  S L A B O  K R E D I T N O  N A PA JA N J E  O S TA JATA  C O K L I  G O S P O DA R S K E  A K T I V N O S T I
Pri državi so ostali stroški dela zaostali za obdobjem pred krizo še bistveno bolj kot v 
gospodarstvu, kar za 16%, medtem ko so v evro območju porasli za 7%. Po začetku krize 
so torej ostali stroški dela v Sloveniji zaostali za okoli 23% glede na evro območje! V istem 
obdobju je bil zaostanek enotnih stroškov plač v Sloveniji za evro območjem precej manjši, 
le okoli 10%, poleg tega je celoten zaostanek nastal šele po prvem četrtletju 2012, medtem 
ko enotni ostali stroški dela povečujejo zaostanek že vse od začetka krize!
FINANČNA GIBANJA
9. Domači davki na blago in storitve trendno opazno hitro naraščajo
Skupni javnofinančni prihodki so po novembrskem padcu decembra opazno porasli, še 
zlasti je porasla bolj dolgoročna dinamika. Zaradi velike variabilnosti mesečnih podatkov, ki 
izvira predvsem iz premikanja timinga vplačil, je za ugotavljanje dinamike javnofinančnih 
prihodkov zanimiva še zlasti četrtletna dinamika. Ta se sicer v zadnjem četrtletju opazno 
poveča že zaradi sezone, vendar je letos porasla tudi trendno. Medletno je zadnje četrtletje 
za 1% zaostalo za ustrezno vrednostjo v 2012 in bilo enako javnofinančnim prihodkom v 
zadnjem četrtletju 2011. 
Javnofinančni prihodki v drugem polletju 2013 so bili enaki kot leta 2012, tako da je 
celoten zaostanek nastal v prvi polovici leta. Razloga sta dva. Prvič, bazni učinek, namreč, 
višji davčni prihodi v 2012 pred zmanjšanjem, ki ga je sprožil ZUJF, kakor tudi, drugič, 
poračun davka na dobiček v letu 2013 (v aprilu), ker avansi za davek na dobiček v 2012 po 
implementaciji ZUJF-a (po formalnem znižanju davčne stopnje) niso korigirani navzdol, 
navkljub znižanju davčnih stopenj. Zaradi poračunov ob sprejemanju zaključnih računov v 
2013 je tako zmanjšan davčni donos od davka na dobiček v 2013, zaradi preveč izplačanega 
davka na dobiček v 2012; davčni donos od davka na dobiček aprilu 2013 (ko so narejeni 
poračuni za 2012) je bil zato celo negativen! 
N E Z A D O S T N O  P O V P R A Š E VA N J E  I N  S L A B O  K R E D I T N O  N A PA JA N J E  O S TA JATA  C O K L I  G O S P O DA R S K E  A K T I V N O S T I
24
Celotni javnofinančni prihodki
1,100
1,120
1,140
1,160
1,180
1,200
1,220
1,240
1,260
2008 2009 2010 2011 2012 2013
mrd. €
Vir :  UJP;  lastni  izračuni
Opomba:  raven celotnih pr ihodkov;  desezonirano,  t rend c ikel ;  osenčeno je obdobje po začetku ZUJF-a.
Domači davki na blago in storitve so v drugi polovici hitro naraščali, tekoče in trendno. 
Decembra so bili za 20% večji kot novembra in še precej večji kot pred letom dni. Še zlasti so 
decembra poskočili prihodki od trošarin, saj so bili skoraj za 60 milijonov evrov (48%) višji 
kot decembra 2012. Zaradi možnih premikov timinga je bolj smiselno primerjati vrednosti 
(desezonirane) vrednosti trenda in cikla oziroma vsaj medletne stopnje za četrtletja. Trend 
– ciklično so bili javnofinančni prihodki od domačih davkov na blago in storitve (predvsem 
davka na dodano vrednost in trošarin) v zadnjem četrtletju 2013 za 5% večji kot v istem 
obdobju 2012; v tretjem četrtletju pa so naraščali po približno 1.5% na četrtletje.
 Naraščanje neposrednih davkov in ostalih prihodkov se je konec leta ustavilo, desezonirane 
vrednosti so tako bile v zadnjem četrtletju 2013 za 0.3% nižje kot v predzadnjem, v 
primerjavi z 2012/4 pa za 2.2% nižje. Medletno zmanjšanje je precej manjše od padca davka 
na dobiček (ki se je lani do konca leta obračunaval še po nezmanjšani stopnji); četrtletni 
davčni donos od davka na dobiček se je zmanjšal za približno 40 milijonov, zmanjšanje 
trendne vrednosti neposrednih davkov in ostalih prihodkov pa je bilo slabih 20 milijonov! 
25
N E Z A D O S T N O  P O V P R A Š E VA N J E  I N  S L A B O  K R E D I T N O  N A PA JA N J E  O S TA JATA  C O K L I  G O S P O DA R S K E  A K T I V N O S T I
Domači davki na blago in storitve; neposredni davki in ostali prihodki 
370
375
380
385
390
395
400
2008 2009 2010 2011 2012 2013
700
720
740
760
780
800
820
840
860
2008 2009 2010 2011 2012 2013
DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE NEPOSREDNI DAVKI IN OSTALI PRIHODKI
mil. € mil. €
Vir :  UJP;  lastni  izračuni
Opomba:  Raven celotnih pr ihodkov;  desezonirano,  t rend c ikel ;  osenčeno je obdobje po začetku ZUJF-a.
10. Kreditna podpora gospodarstvu še naprej nespremenjena - slaba
Krediti so po pospešenem krčenju v oktobru in novembru (za preko 600 milijonov v obeh 
mesecih), zaradi kontrolirane likvidacije dveh manjših bank v decembru močno padli 
zaradi prenosa kreditov na DUTB. Krediti rezidentom (podjetjem in gospodinjstvom) so 
se zmanjšali decembra za malenkost več kot 3 milijarde. Tako so bili konec leta za dobrih 
17% nižji kot pred letom dni. Prenos je bil precej večji pri kreditih podjetjem (rezidentom), 
saj so se ti zmanjšali za 2960 milijonov, medtem ko so se krediti prebivalstvu zmanjšali le 
za 80 milijonov.
Finančno napajanje; predelovalna dejavnost in storitveni sektorji
0
10
20
30
40
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013  2014
PREDELOVALNA DEJAVNOST STORITVENI SEKTORJI
Slovenija
Slovenija
evro
evro
Vir :EC;  lastni  izračuni
Opomba:  Odstotek podjet i j ,  k i  j ih  nezadostno f inanciranje ovi ra pr i  poslvoanju;  predelovalna dejavnost  in  stor i tveni 
sektor j i
N E Z A D O S T N O  P O V P R A Š E VA N J E  I N  S L A B O  K R E D I T N O  N A PA JA N J E  O S TA JATA  C O K L I  G O S P O DA R S K E  A K T I V N O S T I
26
Nezadostno kreditiranje podjetij je še naprej ena od ključnih ovir njihovega poslovanja. Na 
vidiku še naprej ni nobenega izboljšanja. Tako podjetja iz predelovalne dejavnosti, ki se 
jim omejitve povpraševanja hitro zmanjšujejo, navkljub temu nimajo niti malo izboljšane 
kreditne podpore. Kar 35% jih nezadostna finančna podpora resno ovira pri poslovanju. 
Podjetja v evro območju iz predelovalne dejavnosti praktično ne čutijo nobenega dodatnega 
(glede na obdobje pred krizo) oviranja poslovanja s strani nezadostne finančne podpore.
Pri podjetjih iz storitvenih sektorjev je podobno: nezadosten dostop do finančnih sredstev 
le še povečuje njihove ovire pri poslovanju, saj je pri njih tudi nezadostno povpraševanje 
zelo resna ovira za poslovanje. 
Podjetjem iz gradbenega sektorja se povpraševanje sicer hitro povečuje, vendar se pri slabi 
finančni podpori bank nič ne spreminja, še več, od začetka 2013 dalje se kreditna podpora 
gradbeništvu še poslabšuje.
Finančno napajanje; gradbeništvo
0
10
20
30
40
50
60
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Slovenija
evro
Vir :EC;  lastni  izračuni
Opomba:  Odstotek podjet i j ,  k i  j ih  nezadostno f inanciranje ovi ra pr i  poslovanju;  gradbeništvo
Velika negotovost, v kateri poslujejo banke, se z dokapitalizacijo ni nič spremenila. 
Regulatorno zategovanje formalnega zavarovanja kreditov in latentna grožnja kriminalizacije 
običajnih aktivnosti bank, hromijo delo bank, še zlasti pri njihovi najbolj pomembni vlogi, 
to je akumuliranju in izkoriščanju informacijskega kapitala (poznavanju strank in aktivnem 
spremljanju strank). Tako ni le v Sloveniji temveč v celotnem evro območju, kjer krediti 
prav tako vse hitreje padajo. 
Po obratu v septembru so se skupni depoziti podjetij in gospodinjstev začeli krčiti. Decembra 
so se zmanjšali za malo manj kot novembra (za 0.4%).Tudi bolj dolgoročno so se ponovno 
malo zmanjšali (medletno so decembra padli za 0.4%). Ker je od začetka 2013 nekajkrat 
27
N E Z A D O S T N O  P O V P R A Š E VA N J E  I N  S L A B O  K R E D I T N O  N A PA JA N J E  O S TA JATA  C O K L I  G O S P O DA R S K E  A K T I V N O S T I
prišlo do takšne spremembe v dinamiki skupnih depozitov, bo potrebno počakati še kakšen 
mesec za dokončno oceno, ali gre tudi za spremembo trendne dinamike. 
Medtem ko se depoziti gospodinjstev še naprej skoraj sistematično počasi zmanjšujejo 
(po približno 0.2% mesečno), je prav večje spreminjanje dinamike skupnih depozitov 
gospodarstva po oktobru povzročilo nihanje skupnih depozitov. Večji padec je bil predvsem 
novembra (ko so se depoziti podjetij zmanjšali za 80 milijonov, medtem ko je bilo že 
decembra zmanjšanje samo še 15 milijonov). Kakšne bi lahko bile posledice jesenskega 
dogajanja v bankah (likvidacija dveh manjših bank in dokapitalizacija treh velikih bank) 
tudi na pasivo bank, bo torej prav tako potrebno počakati še kakšen mesec.
Ključne obrestne mere ECB se v zadnjih dveh mesecih niso spremenile. Navkljub temu 
so medbančne obrestne mere decembra in januarja malo porasle; 3 mesečni euribor je, na 
primer, porasel z okoli 0.20 na okoli 0.28. Detajlistične obrestne mere so se ponovno zelo 
malo spremenile. Posojilne obrestne mere gospodinjstvom se praktično niso spremenile, 
posojilne obrestne mere podjetjem pa so se zmanjšale za 0.1 točke, tako za manjše (pod 
milijon) kot večje (nad milijon) posle. Depozitne obrestne mere so se prav tako rahlo 
zmanjšale (za 0.1 točke), za krajše (pod 1 letom) in daljše ročnosti (nad 1 letom). Tudi v 
evro območju se detajlistične obrestne mere komaj opazno spreminjajo. 
11. Novembrski presežek v tekoči plačilni bilanci je podpovprečen
Kljub podpovprečnemu presežku v novembru 2013 saldo tekoče plačilne bilance po 
enajstih mesecih presega 2 milijardi €, kar je 970 milijonov € ali 88% več kot v 2012. Sliko 
zamegljuje še vedno nerazporejenih 874.9 milijonov € neto napak in izpustitev, medtem ko 
so bile v enakem obdobju leto prej 351.3 milijone €. 
N E Z A D O S T N O  P O V P R A Š E VA N J E  I N  S L A B O  K R E D I T N O  N A PA JA N J E  O S TA JATA  C O K L I  G O S P O DA R S K E  A K T I V N O S T I
28
Plačilna bilanca 
(v milijonih evrov)
januar-november november
  2012 2013 2012 2013
I. Tekoči račun 1.103,20 2.073,00 229,7 79,7
1. Blago 7 698,2 97,9 -2,6
1.1. Izvoz blaga 20.093,90 20.437,20 1.925,80 1.904,50
1.2. Uvoz blaga -20.086,90 -19.738,90 -1.827,80 -1.907,10
2. Storitve 1.717,50 1.897,00 145,2 129,5
 transport 592,90 603,20 50,10 53,20
 potovanja 1.261,70 1.296,20 89,20 92,40
3. Dohodki -532,9 -396,1 -14,1 -43,6
 od dela 336,4 332,5 40,6 27,5
 od kapitala -869,30 -728,50 -54,70 -71,10
4. Tekoči transferi -88,3 -126,1 0,7 -3,5
Država 81,7 41,8 -28.5 6.1
II. Kapitalski in finančni račun -1.454,60 -2.947,90 -347,8 -95,6
A. Kapitalski račun -94,9 -70,1 -39,8 -3,1
B. Finančni račun -1.359,60 -2.877,80 -308 -92,5
1. Neposredne naložbe 314,4 -486,5 31,3 -64,9
2. Naložbe v vrednostne papirje -161,9 3.607,80 -54,4 1.823,50
3. Finančni derivativi -159,1 -381,8 -40,3 -5,3
4. Ostale naložbe -1.402,40 -5.576,60 -256,1 -1.839,90
4.1. Terjatve -2.071,70 -2.351,10 -421,8 -131
4.2. Obveznosti 669,3 -3.225,40 165,7 -1.708,90
III. Neto napake in izpustitve 351,3 874,9 118,1 15,9
 V i r :  Banka Sloveni je
Novembrski presežek v tekoči bilanci 79.7 milijonov € je znatno pod mesečnim povprečjem 
za 2013, zaostaja pa tudi za saldom novembra 2012, ki je znašal 229.7 milijonov €. Pri tem 
je v blagovni menjavi saldo -2.9 milijonov € (novembra 2012 presežek 97.9 milijonov €), 
storitveni presežek 129.5 milijonov € (leto prej 142.5 milijonov €), primanjkljaj v dohodkih 
faktorjev -43.6 milijonov €(-14.1 milijonov €) in negativnem saldo neto transferov -3.5 
milijonov € (0.7 milijonov €). 
V enajstih mesecih 2013 skupaj je dosežen presežek tekoče bilance 2073.0 milijonov € 
(v enakem obdobju 2012 je bil 1103.2 milijonov €) kot rezultat presežka v blagovni 
29
N E Z A D O S T N O  P O V P R A Š E VA N J E  I N  S L A B O  K R E D I T N O  N A PA JA N J E  O S TA JATA  C O K L I  G O S P O DA R S K E  A K T I V N O S T I
bilanci 698.2 milijonov € (7.0 milijonov E leto prej), presežka storitvene menjave 1897.0 
milijonov € (1717.5 milijonov €), primanjkljaja v dohodkih faktorjev -396.1 milijon € 
(-532.9 milijonov €) ter primanjkljaja neto tekočih transferov -126.1 milijonov € (-88.3 
milijonov €). 
Saldo na finančnem računu znaša po 11 mesecih -2947.9 milijonov € (v enakem obdobju 
2012 je bil -1454.6 milijonov €). Pri tem je saldo kapitalskega računa -70.1 milijonov € 
(-94.9 milijonov € ). V okviru finančnega računa so neposredne tuje naložbe negativne 
-486.5 milijonov € (v enakem obdobju 2012 so znašale 314.4 milijonov €), portfeljske 
naložbe v vrednostne papirje znašajo 3607.8 milijonov € (-161.9 milijonov €), saldo tokov 
finančnih derivativov je -381.8 milijonov € (-159.1 milijonov €), saldo ostalih naložb pa 
-5576.6 milijonov € (-1402 milijonov €). Mednarodne rezerve pri banke Slovenije so se v 
enajstih mesecih zmanjšale za 40.8 milijonov €, v enakem obdobju 2012 pa so se povečale 
za 49.3 milijone €. 
Iz Biltena banke Slovenije december 2013 je razvidno, da je znašal konec oktobra 2013 
slovenski zunanji dolg 40.034 milijonov € (od česar je 51.7% javni in javno garantirani 
dolg), terjatve so znašale 27.888 milijonov €, tak oda je bil neto zunanji dolg 12146 
milijonov €. Neto dolg je 59 milijonov € ali 0.5% manjši kot mesec prej in 15.1% manjši od 
največjega, ki je bil konec 2012. Tudi bruto javni dolg v 2013 stagnira, a se zasebni zunanji 
dolg zmanjšuje.