Šc£W. SO, V Trstu« ¥ sreda 7. aprila 1915, Le?aik KI. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih^ ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne, j Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška A> ikcga št. 20. L nadstr. — Vsi dopisi n.ij se pošiljajo uredništvu ii^ta. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij !i?ta .lidinosti*. — Tisk ti?k?rne .Edinosti*. vpKane zadruge z omejenim pcrcStvom v Trstu, tilica Sv. FnnčiŠka Asiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24*— za pol leta................, 12*— za tri mesece................. 6"— Za nedeljsko izdajo zn celo leto.......520 za pol leta.................2 60 Posamezne številke „Hdinosti" se prodajajo po G vinarjev zastarele številke ;>o 10 vinarjev. Oglasi sc računajo na milimetre v široko^ti ene kolone Cene: Oglasi trgovccv in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice^ zahvale, poslanice, o »lasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu !:sta do pet vrst.........K 5.— vsaka uadaljna vrsta.............2'— Mali oglasi po 1 vinarje beseda, najmanj na 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije sc pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek sc nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — Poštnohranilnični račun št. 811.652. Boji u Karpatih vedno obsežnejši. Uspeh zouezn Maše in nemšKe cele osvojile močne ruske postolanke. Srditi ruski napodi odbiti. 7576 uletnikoo. 0 lužncuzliodni Galiciji ruski nočni napad effilt. Ruski napodi vzhodno in Južno od Koivorile ter vzhodno od Av$vstotfe$a brezuspešni. Ho ostali nemiko-ruski fronti položaj neizpremenjen. FmncosKi napadi pri uerdunu, Aillyiu, Apremontu, Fiireyu in Pont i Houssonu izjalovljeni ali offiiti. PrienKipls se noti napadi. DUNAJ, 6. (Kor.) Uradno se razglaša: 6. aprila 1915. opoldne. Boji v Karpatih zavzemajo še vedno večji obseg. Na višinah vzhodno od La-borške doline so včeraj nemške in nase čete osvojile močne ruske postojanke in so ujele 5040 mož. V sosednjih odsekih je bilo več srditih napadov krvavo odbitih ob velikih sovražnikovih izgubah in u-jetih nadaljnih 2530 mož. V južnovzhodni Galiciji se je na višinah severovzhodno od Ottynije izjalovil nočni sovražnikov napad. Pri sovražnikovem naskoku, ki ga je poizkusil 4. t. m. severozapadno od Uscima Biskupija na južni breg Dnjestra, sta biia uničena dva bataljona ruskega Aleksandrovega pešpolka. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml. Z nemšiio-ruskesn bojišča. BEROLIN, 6. (Ker.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan. 6. aprila. V zhodno bojišče.— Ruski napadi vzhodno in južno od Kalvarije ter vzhodno od Augustowega so bili brezuspešni. V ostalem je položaj na vzhodu neizpre-menjen. Vrhovno armadno vodstvo. Draginja in pomanjkanje živil v Petro-gradu. PETROGRAD. (». (Kor.) »Rječ« poroča: Draginja živil v Petrogradu izredno raste. Še strašnejše pa kot draginja je dejstvo, katerega je v kratkem pričakovati, da namreč ne bo živil. Dvomljivo je. a-ko bo v očigied sedanjega vojnega stanja mogoče dovažanje. Pomanjkanje živil demoralizira prebivalstvo in tlači vojno navdušenje. _ Z zapadnem bojišča. BEROLIN. 6. (Kor.) VVoiffov urad poroča: Veliki glavni stan. 6. aprila. Zapadno bojišče. — Francozi so od včeraj sem posebno delavni med Mozo in Mozeio. Zastavivši močne sile in mnogoštevilno artiljerijo, so napadli severovzhodno. vzhodno in južnovzhodno od Verduna ter pri Aillvju. Apremontu. Fli-reyu in severozapadno od Pont a Mous-sooa. Severovzhodno in vzhodno od Verduna se napad v našem ognju sploh ni razvil. Južnovzhodno od Verduna so bili odbiti Ob vzhodnem robu višin ob Mozi se je posrečilo sovražniku, da se je mimogrede ustanovil v majhnem delu naših najspred-nejšib jarkov. Po noči pa so bili tudi tu zopet vrženi iz njih. Boj v okolici Aillvja in Apremonta je trajal vso noč brez uspeha sovražnikov. Srdit boj je bil v okolici Flirey a. Več francoskih napadov se bilo odbitih. Zapadno od Priesterwalda se je razbil močan napad severno od ceste Flirey— PODLISTEK GREŠNICE. Roman. — Francoski spisal \avier de Montepin VIII. Prva noć. Pivoine je ostala nemo in nepremično V naslanjaču, ki ga ie Virgil primeknil k ognju. Bila je popolnoma izmučena na duhu in telesu, a poleg tega io je tudi vso prevzel občutek toplote, ki je polagoma prepodila občutni mraz, ki jej je že toliko ur prodiral vse do mozga v kosteh. Virgil je zamenjal težaški suknjič s staro karirano spalno suknjo ter si natekui! na glavo alžirski fes iz rdeče volne, z modrim čopom in zlatim oreškom. Tako se je vsedel Pivoini nasproti. Kri, ki je z vso silo stopala mladi deklici v obraz, jej je pokrila lica s še sve-žejšo rdečico kot navadno, in je podala njenim očem še neki poseben sijaj. — Tristo strel! — si je dejal dijak sam pri sebi, — punčka je v resnici lepša kot Ani^rjeva mati! Na boga ljubezni, srečo imam! Pont a Mousson. Vkljub zelo težkim izgubam, ki jih je imel sovražnik v teh bojih, se mora misliti po njegovi novi razdelitvi moči. da bo tu nadaljeval svoje napade, ko se ie pokazalo, da so vsa njegova prizadevanja v Chainpagni popolnoma brezupna. Vrhovno armadno vodstvo. Sovražni letalec vrgel v mesto Muhlheim tri bombe. MUEHLHE1M NA BADENSKEM, 6. (Kor.) Včeraj zvečer ob 7 je vrgel neki sovražni letalec dve bombi na mesto. Iz vojaškega stališča niso bombe povzročile nobene škode, a ubile so tri civilne o-sebe. Francosko letalo pristalo na švicarskih tleh. PRUNTRUT, 6. (Kor.) Neko francosko letalo, ki je, zasledovano od Nemcev, zgrešilo pot, se je moralo zvečer na švicarskem ozemlju spustiti na tla. Oba letalca, voditelj in opazujoči častnik sta bila odpeljana v mestno hišo pred švicarski vojaški štab in potem internirana v hotelu. Dogodek je med prebivalstvom vzbudil precej vznemirjenja. »Morning Post« o delovanju nemških podmorskih čolnov. LONDON, 6. (Kor.) Mornariški dopisnik lista »Morning Post« piše: Pustošenja nemških podmorskih čolnov se nadaljujejo v svoji vznemirjajoči enoličnosti od Severnega morja do Finsterre. Čudno stanje je to. Na eni strani trdijo, da angleška mornarica popolnoma obvladuje pomorsko gospostvo, na drugi strani pa čitamo dan za dnem o izgubi kake ladje v domačih vodah. Naše veliko brodovje se nahaja kje in dejstvo, da se nekje nahaja, sili Nemce v pomorsko ropanje pod vodo. List nadaljuje: Kaj pomaga graditi ladjo. ki stane poldrugi milijon funtov, ako ne more v morje, razven v veliki razdalji od podmorskih čolnov. Ako bi nas hotel sovražnik povabiti na bitko v sredini Tihega morja, bi bilo vse lepo. Podmorski čolni in mine so sedaj brodovje onemogočili in nima smisla, misliti na to, da je ta novi element nekaj prehodnega, brezpomembnega. Morda bi se dal rešiti ta problem na podlagi povodnih letal, ali to leži bolj v bodočnosti nego v sedanjosti. Naj bi vendar že prišla ta rešitev«. Torpediran angleški premogovni parnik. LONDON. 6. (Kor.) »Central Ne\vs< poročajo: Angleški premogovni parnik »City of Bremen« je bil pri _ Landsendu torpediran in se je potopil. Štirje možje posadke so utonili. LONDON, 6, (Kor.) Angleški parnik Northlands« je bil včeraj torpediran v višini Beachy Heada. Moštvo je bilo rešeno. Angleške izgube ladij. LONDON, 5. (Kor.) Kakor poroča trgovinski urad, je bilo meseca marca izgubljenih 33 angleških parnikov z vsebino 61.383 ton. Torpediranih je bilo med temi 26 ladij z 29.449 tonami vsebine, e-na ladja s 115 tonami vsebine pa je zadela ob mino. Vseh skupaj je pri teh izgubah ladij izgubilo življenje 217 mož. Pomolčal je nekaj trenutkov, zatopljen v anakreontične misli, potem pa mu je naenkrat šinila nova misel v glavo in vzkliknil je: — Gospodična! Pivoine ga je pogledala, ne da bi odgovorila: — Lačna ste gotovo; ali ne bi morda jedla kaj? — Da, — je odgovorila mehanično. — Tako je prav, — je rekel dijak in potegnil za vrvico, s katero je zazibal zvonec. Po petih minutah je prišel hotelski sluga. ki si je me! svoje zaspane oči. — Anton, — mu je rekel Virgil, — jedel bi. — A tako! — Kaj sc more dobiti? — Cisto nič. — Cisto nič, to je nemogoče! — Pa je vendar res . . . izvzemši polovico mrzle piške in majhno porcijo gnjati. — In to ti tepec imenuješ nič! Prinesi oboje. Dosti bo zame. — Da, toda gospa je rekla, da poje to za zajtrk. — Kaj to meni mari? Gospa naj si da prinesti za zajtrk kaj drugega, ali pa naj Število izgubljenih jadrnic znaša 25 z 8.110 tonami vsebine. Torpedirane so bile tri. Holandska ladjam, ki bi zlorabile njeno zastavo, ne dovoljuje vožnje v svojih vodah. LONDON, 6. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Washingtona: Holandska vlada je sporočila ameriški vladi Zedinjenih držav, da se nobeni ladji, ki bi zlorabila ho-landsko zastavo, ne dovoli vožnja po ho-landskem vodovju. Angleški dyor brez alkoholnih pijač. LONDON, 6. (Kor.) Kakor se poroča danes, se v bodoče na kraljevem dvoru ne bo več porabljalo vino, pivo in druge alkoholične pijače. Delavsko gibanje na Angleškem. LONDON, 5. V Liverpoolu je od 2000 pristaniških delavcev, ki so v petek začeli stavkati, prišlo 500 zopet na delo. V birminghamskem in vvalsallskem okraju je izjavilo 3000 usnjarskih delavcev, da ne pridejo v sredo na delo, če se ne dovolijo njihove mezdne zahteve. V imenovanih okrajih se izdeluje večji del usnjate opreme za novo armado. LONDON, 5. (Kor.) V soboto se je vpisalo v zapiske 30.000 žensk, ki so pripravljene za čas vojne prevzeti delo. Društvo prodajalniških in trgovskih pomočnikov je protestiralo na zborovanju, ki se je vršilo v nedeljo v Manchestru, da jih delodajalci nadomeščajo s cenejšim ženskim delom. Eksplozija v tovarni. LONDON,- 6. (Kor.) V nekem postranskem poslopju tovarne »Nobel« za eksplozivne snovi v Ardee so bili vsled nastale eksplozije ubiti trije delavci, postransko poslopje porušeno in tudi drugi deli tovarne poškodovani. Vojna Turčije prod trosporazusra. Boji na kavkaski fronti. — Obstreljevanje Dardanel. CARIGRAD, 6. (Kor.) Glavni stan pri-občuje sledeče sporočilo: Na kavkaški fronti je sovražnik napadel našo sprednjo stražo severno od Iškana v biližini meje. Po oseninajsturnem srditem boju so naše čete pregnale sovražnika čez mejo. Naše čete so zasedle sovražne vasi v okolici Kosora in Karakasa, južno od Tauškerta. Včeraj in danes sovražnik ni poizkušal resnih napadov proti Dardanelam. Včeraj ste dve sovražni oklopnici začeli obstreljevati naše ob vhodu v Dardanele se nahajajoče baterije ter ste izstrelili 300 granat, ne da bi bili dosegli kak uspeh. Nasprotno pa se je ugotovilo potom različnih opazovanj, da sta bila zadeta po naših baterijah ena sovražna oklopnica in en rušilec torpedo v k. Na drugih bojiščih ni zaznamenovati nobenih izprememb. Lažu ji ve vesti glede miru. CARIGRAD, 6. (Kor.) Turški listi ne verujejo vestem, da je Amerika v Bero-linu in Londonu poskusila korake v prilog miru in menijo, da ni še prišel treno- sploh ne zajtrkuje nič, kakor jej je bolj všeč. Lačen sem in jesti hočem. Torej prinesi, kar je! — Odhajam. Že grem. — Stoj, še nekaj, Anton . . . — Kaj ukazujete? — Prinesi tudi šampanjca. — O, o! — je dejal Anton z zelo neumnim obazotn. — Kaj se smeješ? Ali me nisi razumel? % — O da! Šampanjca hočete imeti; toda ne pojde to. — Zakaj ne? — Ker je gospa prepovedala. Saj veste, da je bil vaš gospod oče, ko je bil zadnjič v Parizu in je plačal vaš račun za vas, zelo hud, da je bil tudi šampanjec v računu. Rekel je, da je šampanjec poguba za mlade ljudi in da ga ne bo plačal več, če vam ga zopet damo. — V tem je nekaj resnice; toda zapomni si, Anton, kar ti povem: nesmrtni Morliere nas uči na usta velikega Tartufa, da celo nebo da barantati s seboj . . . — To je pač mogoče! — Quj, taj ti povem. Koliko stane ar-genteiiilsko vino, ki ga jftgpa svojim na- tek, da bi se dalo misliti na mir. Niti j Turčija, niti njene zaveznice niso še trudne. »Tanin« odločno dementira vest. da bi, se bila Halil bej in Djavid bej v Berolinu posvetovala glede separatnega miru. List izjavlja, da tako dolgo, dokler ni vspeh, ki bi se dosegel pri sklepanju miru v pravem razmerju s prelito krvjo in razdejanimi silami, nihče izmed nas ne misli na mir. _____ Izmišljen atentat na grško poslaništvo v Sofiji. SOFIJA. 6. (Kor.) »Agence Tel. Bul-gaire« javlja: Vesti o atentatu, ki je bil baje izvršen proti tukajšnjemu grškemu poslaništvu, kjer so na vrtu baje našli bombo, so popolnoma izmišljene. Po a-tentatu, ki je bil izvršen v tukajšnjem mestnem kazinu, so našli na različnih točkah mesta nekaj bomb, eno pa v bližini grškega poslaništva, ki jo je najbrž vrgla proč oseba, ki se je je hotela iznebiti, da bi se izognila neprijetnostim hišne preiskave. Sodnik, ki mu je bila poverjena preiskava, je nekaj dni pozneje prišel v vrt poslaništva, da bi se bolje informiral o okolnostih, kako je bila bomba zavržena. To se je zgodilo pred več kot enim mesecem. To dejstvo rabi za podlago legende proti grškemu poslaništvu skova-nega komplota. Astronomična opazovalnica v Vatikanu nima radiobrzojavne postaje. RIM, 6. (Kor.) >Osservatore Romano« priobčuje naslednje pisanje ravnatelja a-stronomične opazovalnice v Vatikanu, patra Magena, naslovljeno na izdajatelja imenovanega lista: Odgovarjaje na Vaše vprašanje, Vam lahko zagotavljani, da opazovalnica v Vatikanu nima radiotelegrafične postaje in da se v vsej opazovalnici ne nahaja noben aparat za sprejemanje ali oddajanje Hertzevih valov. Nemiri na Portugalskem. LONDON, 6. (Kor.) »Times* poročajo iz Lizbone: Dne 2. t. m. je prišlo v Co-imbri ob priliki velikopetkovnega cerkvenega pohoda do resnih tumultov. Vzrok so bili razžaljivi klici neke gruče voditeljev demokratov, ki so se sešli v neki lekarni. Streljalo se je. Raz streho lekarne so vrgli pet bomb, ki so ranile pet oseb. Množica je razdejala lekarno in lekarnar-jevo stanovanje. Nemška požrtvovalnost v inozemstvu. BEROLIN, 6. (Kor.) VVoiffov urad poroča: Predstojniki nemških šol v Caraca-su (Venezuela) in Novi Helvetiji (Uru-guay) so podali nov dokaz nemške požrtvovalnosti v inozemstvu, sklenivši, da se to leto odpovedo predlogu za državno podporo. ____ Spomenik linškeinu škofu Hittmairju. DUNAJ, 6. (Kor.) Z ozirom na odredbo Nj. Veličanstva, da naj se v izpolnjevanju svoje dolžnosti umrlemu, veleza-služnemu višjemu pastirju gornjeavstrij-skemu postavi spomenik v linški stolnici, je pisal poveljnik četrte armade, nadvojvoda Josip Ferdinand deželnemu glavarju, papeževemu hišnemu prelatu mnsgr. Hauserju, sledeče pismo: jemnikom prodaja pod imenom starega »masona«? — Po dvajset suov steklenica. — In šampanjec? — Po pet frankov. — Dobro, torej prinesi steklenico šampanjca in napiši na moj račun pet steklenic argenteuilca, pa bo stvar v redu. — Pa res, saj imate prav! — je rekel sluga ves začuden zaradi te nepričakovane rešitve zamotanega vinskega vprašanja ali pa ob zmagovitem načinu, po katerem je Virgil razsekal ta gordijski vozel. — Ali si me razumel? — O, prav dobro! — No, potem pa: hajd! — ~Ze tečem. Okornih korakov je Anton odšel po stopnicah navzdol in Virgil se je podvizal, da izprazni okroglo mizo in jo porine k peči. Pivoine, ki je bila še vedno zatopljena v svoji topi omotici, ni ničesar čula od vsega precejšnjega pogovora, ali pa vsaj ni razumela ničesar. Sluga se je v tem povrnil s krožniki in skledami in v drugi roki je nosil steklenico s svetlo kositrovino ovitim vratom. * Ljubi monsignore Hauser! Z najpri-srčnejšo zahvalo sem prejel danes spominski list o našem vsestransko visoko poštovanem in ljubljenem škofu Rudolfu. Zahvaljujem Vašo milost prav posebno zato, ker sem se mogel prepričati, da so povsod priznavali moje posebno spoštovanje napram temu odličnemu duhovniku in najplemenitejŠemu človeku. Veseli me prav posebno, da dobi rajnik z najvišje strani tudi po smrti priznanje, ki bo za večne čase pričalo o junaštvu tega gorečega domoljuba in hrabrega bojevnika. Sprejmite, Vaša milost, zagotovilo moje vedne vdanosti lepi Gornji Avstrijski in hodite srčno pozdravljen od Našega vdanega nadvojvode Franca Ferdinanda«. Samomor profesorja dr. Simonyja. DUNAJ, 6. (Kor.) Upokojeni profesor visoke poljedelske šole dr. Oskar Simo-ny, se je danes, najbrže ker se mu je o-mračil duh, vrgel iz svojga stanovanja iz druzega nadstropja na vrt, kjer ie obležal mrtev. Profesor Simonv je bil znan matematik ter je izdal več matematičnih iti fizikaličnih spisov. Koze. DUNAJ, 6. (Kor.) Od 28. marca do 3. aprila je obolelo na Dunaju 54 oseb za kozami, ined temi ena vojaška oseba. Vsega skupaj je bilo na Dunaju od vzbru-ha vojne sem 1227 slučajev te epidemije; umrlo je za to boleznijo 261 ljudi. Razven tega je bilo v avstrijskih kro-novinah od 28. marca do 3. aprila 100 slučajev koz. Žrebanje avstrijske državne razredne loterije. DUNAJ, 6. (Kor.) Pri današnjem žrebanju avstrijske državne razredne loterije je zadela srečka štev. 100.27S dobitek v znesku 5000 kron. Turške srečke. DUNAJ, 6. (Kor.) Pri žrebanju, ki se je vršilo v Carigradu, je glavni dobitek 400.000 frankov zadela srečka štev. 1,892.425; 30.000 frankov štev. 601.586; po 10.000 frankov štev. 28.667 in 511.144. Žitni trg. BUDIMPEŠTA. 6. (Kor.) Brez kupčije. Pšenični otrobi neizpremenjeno. Vreme: lepo. DUNAJ, 6. (Kor.) Na trgu vlada še prazniško razpoloženje; posamezni kupci pa so se vendar sklenili, posebno v krompirju in grahovi. — Vreme: lepo. 0 političnih pravicah wM uoj.no. O tem aktualnem, a v sedanjih časih in ob sedanjih okolnostih, izhajajočih iz vojnega stanja, zelo kočljivem predmetu imamo pred seboj razpravo. Je to danes nevarna pečina, ki je ni lahko objadrati, ne da bi zadeli ob — subjektivno nazira-nje kakega cenzorja. Razprava, iz peresa moža, ki je dober veslač v takih vodah: bivšega ministra za pravosodje, tajnega svetnika in člena gosposke zbornice: dra. Frana Kleina. Priobčila jo je v nedeljskem izdanju Neue Freie Presse«. Med svoboščine, zajamčene državljanu po ustavi, šteje dr. Klein: svobodo osebe in njenega uveljavljanja, svobodo po- — Dobro, — mu je rekel Virgil. — postavi vse na mizo in izgini. Ne potrebujem te več, lahko se zopet vležeš. Sluga si ni dal dvakrat ponoviti tega dobrodošlega ukaza in je hitro izginil iz sobe. Virgil je zapahnil duri za njim in je zopet pristopil k Pivoini. — No, ljubo dete, ali vam je že kaj boljše? — jo je vprašal. — O da! — Ti srčkani rokci niste več tako mrzli, kaj ne da ne? — je nadaljeval dijak, prijemši Pivoino za roko, ki mu je ni odtegnila. — Tresem se še nekoliko. — je rekla, — a to preide. — Pijte sedaj nekoliko tega-le zdravila, potem bo vse bolje, — je rekel Virgil, odprši šampanjsko steklenico, da je za-mašek s pokom odletel v strop. — To je cider, — je rekla Pivoine, ko je videla, da je bela pena napolnila enega obeh kozarcev. — In sicer prve vrste, — je odgovoril Virgil smeje. — Nate, pijte. Podal je Pivoini kozarec in le-ta ga je izpraznila v dušku. Stran Ti „EDINOST4* štev. 96. V Trstu, dnt 7. aprila 1915. t" ....... s-c i in pridobivanja, svobodo duha in iz- ne prenašata več davljenja. Ta skrb je u-javljanja svojih misli, in. slednjič, prav- pravičena tem bolj, ker ukazani niolk^ — no varstvo. l e svoboščine pa sc v času vojne navadno sirižejo od strani državne vojne u-prave. Take izjemne odredbe , ki onie-jajo politične pravice državljana, pa ne zadevIjajo ekzistencc tega poslednjega na vseli straneh enako. Najmanje sta zadela posest in premoženje, nekaj več o-sebna avtonomija in pravosodstvo, najbolj pa duševno občevanje: pisemska tajna. pravica do združevanja in shajanja in pa — časopisje. Po vojni trpi tore] najhuje izmenjavanje misli. Če se torei zavedamo. kaj in koliko pomenja možnost poročanja dru« drugemu, splošna duševna d< >^topn< st. bogato duševno občevanje, jotem razumemo, da vojna izpodrezujc a-Ii vsaj oslablja sile, ki jih je najtežje pogrešati. Tu nas zanimajo Kleinova izvajanja, kjer razpravlja, kdaj in v koliko ie omejevanje izraženja svojih misli za časa vojne za državo potrebno in koristno, in v koliko je morda tudi — škodljivo. Voftri fin /a!:teva naravnost, da gospodarsko življenje nadaljuje in vsaka dežela je ponosna na to. ako njene tovarne nadaljujejo s svojim delom tudi za časa vojne. Istotako pa nadaljuje tudi — politika. To je potrebno. Reka političnih harmonij in disharmonij misli utegne do-našati marsikaj nekoristnega in škodljivega. ali. ako bi jo hoteli zadržavati, bi po-menjalo to. da se odrekamo tudi dobrodelnih n]e pobud. Državi prijazna, navduševal na in vabeča politična ljudska mnenja so ravno za časa vojne neprecenljiva. Ravno zato sklicujejo nekatere vlade od časa do časa svoja ljudska zastopstva, parlamente, tudi med \o]no. Na njihovih razpravah prihaja na dan marsikaj, kar je ljudstvu na srcu in česar se ne more drugje govoriti tako, da bi dosezalo vlado in bi je mogla ta vpoštevati. Razprave pa zanesljivo obveščajo oblast tudi o političnih čustvih In razpoloženjih ljudstva, izpoznavaio se obojestranska nazi-ranja, kar more dobrodejno vplivati na mišljenje mas in te poslednje pomirjati ali vzpodbuati. Seveda more priti na takih razpravah tudi do bliskanja ali eksplozij — čemur se ni čuditi ob veliki duševni napetosti vojnega časa in ob parlamen-tarični strategiji posameznih strank. Priznano bodi, da to ni prijetno za trenutek, ali tudi pretragično ni jemati tega. Ali pri tem ni smeti prezirati: ravno sila. da sc mora javno izraziti' za. ali proti vojni, bo mnoge odvračala od politike desperadov. ali pa bo vka. ki bremeni na vseh način::- iav- centralne napeljave posamezne napeljave ne diskusije, ki se bolj nego sicer Miza- j k ba aljonom notri do nnjspre Inejših po-jo irerod. :im pel.tičnim in gr^i ( Jar- stojank ;n sedaj se pravi, čepeti v centrali skin: sku» inar:, da-si gre tu večinoma zj noč in c!an pri aparatu. To je zelo veliko k. mun aeijo — z Vi-IlISci. I>u-si vsa tu, in odgovorno delo, kajti tu je važna vsaka ubL čno malo j omenjajo, ven- j beseda. Tako sedimo pri aparatu in kon- uar ^o .. j k»>t s. upi mL Uvajajo luja-, troltramo z znamenji posamezne končne pozen. da notranja politika in gospodarstvo staje, če je napeljava v redu. V časih se kaka postaja nc oglasi, kakor se mi je zgo — To se mi prilega. — je rekla. — toda ima drugačen okus kot pa naš cider v Normandiji. — Ta prihaja tudi iz Epernaya in tudi bolje greje kot oni drugi. Ali sc vam ne zdi tako? Pivotne mu ni odgovorila. Cutiia je, kako jej neki dotlej še ncjK>znan ogenj, dob rod-. a Podira po žilah Kri^ . ^ ym se je ^ ve ,ei ie začela pretakat, hitreje, ™ bDfin SQ Jnama §v^ale nepresta„o k°7c: K* so kmalu i/- ^ ^oda na tQ sm*>že popolnoma g zaJr : .,cd«-vi njene omotice. nava]eni m končno tudi ni bio drugega iz- \ : le. m ker .e videla, da ima pred |^ Mnr nriti k naneliavL Š!a sva do oasa se bo? dilo p ed par dnevi. Napeljavo so uničile šraprelfke kr^glje. Bilo je okoli l/t\2 ponoči in ker smo morali nujno govoriti z doti ln:m bataljonom, mi je bilo ukazano, naj grem s^m z enim možem na lice mesta in popravim napeljavo. Šel sem naprej skozi neki gozd, nato pa Čez dolgo snežno površino. Tamkaj sva morala preko naših kritij in žiCnih zadržkov do neke vasi, do katere ker ie Videla, da ima pred fcakor priti k napeijavLŠla sva do pasa . - ' : v , \11 ,ck po c:.egu in prispela končno k prvim hišam. g ' !: Tamkaj sva morala zbuditi civilne ljudi, kar - r . .Irut , nc,rcc lL j h je še ostalo v vasi in se informirati, kje ^ " , "irS1;1 gre pot proti cerkvi, šla sva zopet po neki , :: k<'drčkov njenih črnih kotlini, ki je bila poraščena m prispela v las se le izmuznilo izpod n^mandijske dolnji del vast Tamkaj !lo ob Hcu vse d : ma hne ognje, ki so j.h zazgah naši vojaki L.. lil \ tilF liLU U«» IIJCUCKd Jr v 11 _ * f» n*. I •. ! v ratu. \ trenutka ie zopet uredila Končno sva po dolgem iskanju , >c , , :!al \ irvril jo je gledal sme- vendar našla napeljavo sn tudi drugo tele- Domače vest!. 701etnica Antona Trobca. V nedeljo predpoidne so se poklonili slavljencu zastopniki raznih narodnih društev pri Sv. Ivanu — Narodnega doma, Čitalnice, Sokola. podružnice družbe sv. Cirila in Metoda — potem volilcev tega volilnega o-kraja in — učencev Trobčevih na narodnem delu. Govorniki — gg. Ncgode, Oer-mek in Požar — so izrekali slavljencu v toplih besedah čestitke k temu pomembnemu dnevu in prisrčno zahvalo za vse, kar je slavljenec v dolgi vrsti let storil dobrega za razvoj narodne stvari, oživ-ljenje narodne zavesti, kot boritelj za narodne pravice v težkih političnih borbah in kot dobrotnik svojemu bližnjemu. V vseh položajih je bil Trobec dober svetovalec svojim sovaščanom. V nagrado mu je vseobče spoštovanje in resnična ter odkrita ljubezen — in to celo med drugoniišljeniki. Za zastopniki domačih narodnih društev se je urednik g. Makso Cotič — poklonil — ustanovitelju našega narodnega glasila, izrekajoč mu globoko hvaležnost njih, ki danes sodelujejo na tem podjetju, hvaležnost vseh, ki jim je danes »Edinost« politična voditeljica, v imenu slovenske stvari v Trstu, ki jej je Trobec postavljal podlage za nadaljni razvoj. Blagi slavljenec se je s solzami v očeh zahvaljeval na toliki — kakor je zatrjal on — nezasluženi Jivali, trdeč v svoji skromnosti, da ni zaslužil nobenega posebnega priznanja, ker storil da je le, kar mora storiti vsak pošten sin svojega naroda: svojo narodno dolžnost. Zahvaljujoč se vnovič na izrazu tolikih simpatij, je prosil nujno, naj se tem povodom in radi njegove osebe ne potroši niti en novčić in naj raje darujejo v narodne namene. Je pač tak — ta Anton Trobcc, poln brezmejne zvestobe in udanosti do narodne stvari. Bil je ganjen in bili so ganjeni odposlanci, ki so ostavljali uzorno hišo Trobčevo z iskreno željo, da bi nam Bog še dolgo ohranil tega — narodnega poštenjaka. Tržaška pekovska zadruga vabi zadružnike, oziroma soproge onih zadružnikov, ki so vpoklicani, na zadružni zbor, ki se bo vršil v Četrtek, 8. aprila t. I., točno ob 4 popoldne v dvorani „Fenice", ulica Stadion, štev. 6, L nastr. z edinim dnevnim redom: Razprava In sklep glede današnjega stališča cen moke. V slučaju da bi ne prišli zadružniki ob določeni uri v zakonitem številu, se bo zborovanje vršilo eno uro pozneje ob vsakem številu navzočih zadružnikov. Iz Amasnije v Sibiriji, kjer se nahaja v vojnem ujetništvu, se je oglasil Karel Potočnik, 27. domobranskega pešpolka, doma z Bleda. Dne 29. oktobra je bil ranjen in ujet pri Dukli v Galiciji in od takrat ni bilo od njega nobenega glasu. V Opatiji so bili dne 1, aprila navzoči 1504 gostje. ________ Po sili so hoteli v krčmo. Predsnočnjim so bili med drugimi gosti v krčmi Josipa Starca v Barkovljah hšt. 846 tudi 22!etni kočijaž David Forni pok. Davida, ki je doma iz Vidma v Italiji, a stanuje tu v ulici delte Sette Fontane št. 191, 171etni kočijaž Artur Foini od Alojzija, ki je doma iz Pa-lazzole v Italiji, a stanuje tu v Rocolu št. 134, iOletni težak Viktor Barella, doma iz San Dona di Piave v Italiji, stanujoč tu v ulici delle Sette Fontane št. 170, in 241etni brat Davida Fornija, imenom Štefan. Pili so in pili, dokler jih ni moral krčmar prositi, naj zapuste krčmo, ker je bila že pozna ura in je moral zapreti. Dasiravno neradi, so vendar odšli iz krčme. A kakih 20 minut kasneje, ko je bila krčma že zaprta, so se vrnili in zahtevali od Starca, naj jim odpre krčmo. Ker jim pa Stare ni hotel ustreči, so začeli lučati kamenje proti vratom krčme, nakar je Stare z okna klical na pomoč. Na njegovo vpitje so res prihiteli redarji, na kar so vsi štirje pobegnili, a prej je že eden njih ustrelil z revolverjem proti krčmi, ne da bi bil s tem napravil kaj škode. Ker so vsi dobro znani, sc bili prvi trije aretirani včeraj zjutraj na njih stanovanjih, dočim niso redarji našli Štefana Fornija. Svedrovci na delu. V noči od nedelje na ponedeljek so neznani tatovi vlomili v pisarniške prostore tovarne sođavice Silvija Mondolfa v ulici Malolica št. 2, kjer so s svedrom prevrtali blagajno in odnesli iz nje K 254*50 samega drobiža, dočim so v blagajni pustili 8000 kron bankovcenujn zlatega denarja. To pa zato, ker niso mogli do te svote, ker se je nahajala v spodnjem oddelku blagajne, dočim so oni prevrtali blagajno v višini zgornjega oddelka. O tatovih ni dosedaj ne duha ne sluha. Umrli so: Prijavljeni dne 6. t. m. na mestnem fisikatu: Elizabeta Tojc, 14 mese-|cev, ul. della Concordia št. 6; Psyche Ge-i lalya, poldrugo teto, Krištof Columbova ul. i št. 1 ; Bonačič Terezija, 39 let, trg G. B. j Vico št. 2; Niccolini Marija, poltretje leto, Čarbola zgornjb št. 205; Bettlni Ana, 87 -------O" ------------ ---— J ----- i.........., li. Kakor čujemo, se preseli dr. Medveš! v kratkem v Zader. Goriški učitelj padel na bojišču. V seznamu izgub štev. 148 čitamo: Pcršič Adolf, vojak 97. pešpolka, 1. stotnija. Gorica, Trnovo, 1884, mrtev. — Adoli Per-šič je bil učitelj, sin znanega posestnika in mnogoletnega župana na Trnovem. Setneniški profesor dr. Josip Ličan v Gorici je imenovan za papeškega tajnega komornika. Pokojni Ninus Ivančič, čegar smrt smo naznanili včeraj, je bil po jioklicu fotograf; izučil se je pri Jerkiču v Gorici. Ivančič je bil pred leti izboren kolesar in je dobil pri raznih dirkah na Goriškem par prvih daril. Vzela ga je neizprosna sušica. Umrl je v Gorici dr. Josip Doblanović, bivši protofizik v Rovinju v Istri. Pogreb je bil 5. t. m. Velikonočni prazniki v Gorici so prešli mirno, brez incidenta. Imeli smo nenavadno krasno vreme s poletno toploto. Zato pa je bilo tudi živahno po mestnih ulicah, izprehajališčih, po mestnem vrtu. Ob praznikili smo videli v Gorici tudi precej tujcev. Oba praznika je bila naša lepa o-kolica polna izletnikov. Štandreško polje, ta krasota premožne štandreške občine, je obdelana, kakor ponavadi, tako lepo. da oko izletnika rado in z veseljem počiva na njej. Iz štandreške občine je polno vrlih gospodarjev in mladeničev na bojnem polju, vsi oni. ki so doma. stari in mladi, žene fn otroci, pa delajo pridno in krasno so obdelali svoje polje, ki naj prinese vrlemu štan-dreškemu kmetu obilo sadu. Da ie sklenjen mir in nabori odgodeni taka govorica se je bila raznesla za praznike v Gorici, to vsled vesti z Ogerske-! ga, da je tam vpoklic letnikov 1891, 1895 j 9 in 18% odložen še za nekaj časa. Nckate- ~ ri so kar trdno verjeli, da je res, kar se raznaša, in ni jih biio mogoče prepričati, kaj je res in kaj ni res! Sedaj po praznikih, pa spoznajo, da miru še ni in da se bodo nabori, kakor napovedano, redno izvršili. Ko so «a nesli v bolnišnico, je umrl cestni delavec Karol Mužina iz ^teveria-na. Pri delu mu je prišlo slabo, omedlel je, ker mu pa le ni hotelo biti bolje, so ga nesli v bolnišnico. Pri raztelesenju se ie pokazalo, da je trpel na slepiču. Izgnan je iz Gorice 281etni Josip Jev-šček iz Bat. Ali ker se je vrnil v Gorico, so ga aretirali. V Gorici je bila aretirana ponoči v nekem javnem lokalu 231ctna Ana Štravs, in sicer radi tatvine, izvršene v Trstu. Našli so pri njej več zlatih prstanov in j zapestnic. Popravek. Na južnem bojišču umrli goriški črkostavec se ne imenuje Floriian, kakor je pomotoma stavljeno v 95. številki. marveč Josip Felicijan. Iz ruskega ujetništva sc je oglasil Anton Matevec iz Idrskega pri Kobaridu, vojak 27. domobranskega pešpolka. Dolgo časa se ni vedelo nič o njem, slednjič je vendar prišel domov njgeov glas iz dalnje Rusije in razveselil domačo hišo. ker je Anton še živ. V tujih bolnišnicah so bili poleg seznamov štev. 257—260 z Goriškega: na Dunaju Fran Gallo iz Marijana radi definte-rije, v Cijoru na Ogrskem je ležal bolan 341etni Fran Solterszf?) iz Gorice, rojen leta 1891, v Lugošu Teodor Lavrisou s Trnovega, rojen 1S77, ramen v prsi, v Toplicah na Kranjskem Izidor Bas iz Červinjana, bolan, M. Balaben iz Gradišča. ranjen na levem kolenu, vojak 97. pešpolka. Goreti te začelo v nedeljo v neki hiši v ulici Bertolini v Gorici. Prišli so pravočasno ognjegasci in pogasili ogenj. Ponarejen denar, bankovci In kovan denar, kroži še vedno po Gorici. Pozor! Po Vipavi sta lovila ribe Ivan Keber in Andrej Nardin in sicer na^ kraju, kjer ima ribji lov posestnik Ivan Stubelj. Oba sta naznanjena oblasti. Aretirali so v Gorici 21 letnega medi-cinca Leva Diena, ker je imel pri sebi italijanske liste, katerih razširjevatije je v [ današnjem času oblastveno prepovedano. Iz istega vzroka sta bila aretirana tudi 161etni Pavel VistoviČ in neki Adam Sa-rap, rodom iz Hrvatske. Dva psa sta napadla in precej ogrizla 74letno Marijo Mahorjevo iz Podturna v Gorici. Zgodilo se je to zvečer v ulici Lantieri. Starka je padla in obležala na tleh. Prenesli so jo v žensko bolnišnico. i: HALI OGLASI:: □□ □□ se računajo po 4 stot. be-e