Amerikanski Slovenec
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jed note
30. številka
Joliet. Illinois. S3, aprila 1009
Letnik XVIII
STRAŠEN VIHAR V CLEVELANDU, 0.
Sedem usmrčenih, devet umirajočih in petdeset ranjenih, a gmotne škode nad $1,000,000.
ORKAN VIHRAL SAMO 5 MINUT
Cerkev sv. Stanislava med vsemi poslopji najbolj prizadeta.
Pri altarju zgorela.
Cleveland, O., 21. apr. — Sedem oseb je bilo usmrčenih, devet usodno ranjenih in najmanj petdeset poškodovanih, a lastnine je bilo uničene za nad $1,000,000 v silnem viharju, ki je danes divjal skozi Cleveland v severni smeri preko države Ohio.
Mrtvi so: Cromwell Jasper, Mrs. Phalen Olive, R. T. Woodworth, Ves-sla Jos., Petro Louis, Slazek Jos., nepoznana ženska. Usodno ranjeni so: Niebalski John, Rubysky J., May Gladys, Mrs. C. J. Herig, Chas. Trautman, Chas. Hefler, David Young, Harry Bender.
Truplo nepoznane ženske, ki je utonila v nekem ribniku v Wade parku, kamor jo je vrgel vihar, doslej še ni bilo najdeno. Več dijakov jo je videlo, ko je padla v vodo, a rešiti je niso mogli.
Fred Grugel je izvršil samoumor j med najhujšim besnenjem viharja, ker ( se je bal, da bo usmrčen. Tekel je iz dežja v skedfenj in izpil stekleničico karbolne kisline. Zupstil je pisanje, v .katerem je pojasnil svoj čin.
Vihar je nastal nenadno in trajal samo pet minut. Ob 12. uri 30 minut je solncc jasno sijalo. Ob 12. uri 33 minut je bilo mesto zagrnjeno v temo. Od severovzhodnega jezerskega brega je pripihal orkan s hitrostjo šestinšestdesetih milj na uro. Sledila sta mu dež in toča, ki sta padala z grozno silo.
V slepečem dežju so bili pešci odpi-hovani in metani ob poslopja ter v mnogih slučajih zadeti po fiČečih opekah in deskah, napolnjujočih ozračje.
Strehe so bile vzdigovane s hiš, zidovi so se rušili in raznovrstni dimniki so se podirali, frčeč po zraku.
Preddurja (porči) so bila trgana od stanovanj in mala poslopja odnašana. Mnogi otroci v šolah so le po čudežu ! utekli smrti, a noben ni bil resno ranjen. Poškodovana so bila šolska po- 1 slopja Dike, Walton, Fairmont, Scranton, Old Mayflower, Clark Avenue, Downing, Pearl Street, Milford, Gilbert, Rice in Giddings. Streha je bila dvignjena z glavnega poslopja zavoda “Case School of Applied Science”.
Telegrafska in telefonska naprava je bila uničena. Drogove je vihar po-metal po tleh, kjer so jih električne žice užigale. Cestne kare in vlaki so imeli zamudo. Drevesa so bila izkore-. ninjevana v Woodlawnu in drugih pokopališčih. Spominki so bili- preobračam in prelamljani.
Nič poškodovane pa niso bile ladje po jezeru. Samo nekaj ribiških bro-dov je bilo oddaljenih od. brega, pa so se vsidrali, ko je nastal vihar.
Največja pojedina poškodba je bila napravljena na cerkvi sv. Stanislava, East 65. cesta in Förman ave. Vihar je dejansko razdejal stavbo. Škodo cenijo na $125,000.
“Wellman-Seaver-Morgan Engineer ing”-tovarna na East 71. cesti ter Cleveland & Pittsburg-železnica sta bili hudo poškodovani, ko je prifrčala na-nji streha “Standard Tool Company”-tovarne. Petnajst delavcev je bilo ranjenih po letečih podrtinah, a noben resno.
Ashtabula, Ohio, 21. apr. — R. T. Woodworth iz Plymoutha je bil u-smrčen, kacih dvanajst oseb je bilo ranjenih in velika lastninska škoda je, bila napravljena po ciklonu, ki je danes razsajal tu in po okolici deset minut. Tovarna Ashtabula Foundry-kompanije je poškodovana, streha je bila odpihana z Lyceum-gledišča in mnoga poslopja so razdejana.
Rev. E. E. Nobert, deset let župnik cerkve sv. Karola v mestu Providence, R. I. in šele nedavno vpokojen, je zgorel pri altarju v svoji domači kapeli v Norwoodu pred nekaj dnevi. Ljudje v istej hiši s fathrom Nober-tom so ga slišali, ko je šel ponoči iz postelje in bržkone molit. Zarana v jutro je šla hišnica v kapelo, da jo pripravi za sv. mašo, in je našla og-ljenelo truplo v klečečem položaju pred altar jem. Kosi razbite svetilni-ce so kazali, da je, bil father Nobert pri altarju, ko je svetilnica ob njegovi strani eksplodirala. Njegova nočna halja se je itžgala in bržkone se je onesvestil, predno se je mogel premakniti. Father Nobert je bil 60 let star in rojen v Quebecu.—
Ko se je pripravljal za daritev jutranje sv. maše predzadnjo nedeljo, je Rev. Jos. Slinger, najstarejši član dominikanskega reda v Ameriki, nenadno oslabel, vlila se mu je kri iz pljuč in umrl je, predno so dospeli zdravniki na lice mesta. Rojen je bil dne 13. dec. 1839 v mestu Zanesville, O. Predno je odšel v New York, je učiteljeval kot profesor v St. Joseph’s College-u, Somerset, O., in pozneje bil župnik cerkve sv. Tomaža v Zanesvillu, O.
Clevelandski škof.
Mgr. Farrelly bo posvečen v škofa clevelandskega v Rimu v soboto, dne 1. maja, na praznik sv. Filipa in Jakoba, apostolov, po kardinalu Gottiju, prefektu kongregacije za propagando.
Socialist zavrnjen.
Neki socialist je bil ostro a po pravici zavrnjen v nemškem državnem zboru zadnje dni. Vprašanje o duhovniški plači se je razpravljalo. Za svojega govornika so socialisti izbrali Hoff-manna, izrecnega bogotajca. Tekom svoje krotovičnice proti “lenim nedeljskim uradnikom" se je spozabil tako daleč, da je govoril o “naslednikih Na-zarenca”. Predsednik ga je pri tej priči pozval k redu, rekoč: “Prepovedujemo, Vam govoriti v takih izrazih o našem Gospodu in Odrešitelju Jezusu Kristusu!” Predsednikov brzi zagovor v obrano časti našega Odrešitelja je z glasnim ploskanjem odobravala ogromna večina državnih poslancev.
Škof govoril o Modjeski.
Gospe Helene Modjeske, svetoslav-ne polske igralke, pogrebni sprevod se je vršil predzadnji torek v Los Angeles, Cah, pod-pokroviteljstvom Kolumbovih vitezov. Veliko mašo zadušni-co je daroval Mgr. Harnett in pridigo je imel škof Conaty. Po cerkvenih obredih je bilo truplo prepeljano na pokopališče Cavalry, kjer bo shranjeno v skrinji, dokler grof Boženta ne uredi svojih zadev, tako da bo utegnil prepeljati truplo na Polsko.
“Nadepoln” črnček.
New Orleans, La., 20. apr. — Tom ndfrey, 12. leten črnček, je iz jeze d tem, da je moral ostati doma, vr-1 svojega najmlajšega polubrata, ki imel nanj paziti, v korito prešičem. iglavec je potem pograbil sekiro in oja druga sorodnika ranil na glavi, ačeha je trojno zločinstvo naznanila ilastvu v Parishu. Rekla je, da je ijenčka, ko se je vrnila domov, našla koritu še živega, a roki in nogi sta u bili že odžreti.
Pretepla je Toma in potem odšla, da ikliče zdravnika. Med njeno odsot-istjo je Tom zagrabil sekiro ter na-idel ž njo svojega 6 letnega polubra-in mu prizadel več globokih ran. jegova mlada polusestra je hotela po-:či vmes, a je bila tudi udarjena s kiro, ki je razčesnila njeno lobanjo, i sedaj umira. Ostala dva otroka enda ne bosta okrevala.
Država podpira katoliške zavode.
Država Pennsylvania na poseben način pripoznava vrednost katoliške nesebičnosti. Med denarnimi dovolitvami, ki so bile sprejete v zbornici v Harrisburgu dne 1. aprila, so sledeče: “Home of the Good Shepherd”, North side, $8,000; “Home of the Good Shepherd”, East End, $8,000; “St. Joseph’s Protectory”, $5,000; “St. Joseph’s Hospital”, Pittsburg, $70,000. Vsi omenjeni zavodi so katoliški.
Umrl kakor Voltaire.
“The Philippine Catholic” zaznamuje žalostno smrt Pedra Noriego, nesrečnega duhovnika, ki je sledil Agil-payu iz katoliške Cerkve, stopil v vrste tega razkolnika, ki je ustanovil tako-zvano neodvisno katoliško, cerkev, nasprotno Združenih Držav vladi na Filipinih, tako poskušajoč ustvariti politično razdelitev med filipinskimi katoličani. Omenjeni časopis dostavlja, da je Noriego baje prosil, videti katoliškega duhovnika, a da se razkolniki, ki so obkrožali njegovo smrtno posteljo, niso brigali za njegove želje.
Jeanne d’ Are prišteta med zveličane.
Rim, 18. apr. — V pričo 30,000 francoskih romarjev in prav vseh francoskih škofov, mnogoštevilnih kardinalov in družinskih potomcev nove svetnice, je bil v cerkvi sv. Petra izvršen obred, po katerem je bila Jeanne d’ Are prišteta med zveličane. Kot običaj zahteva, se papež ni udeležil obreda, a se je popoludne udeležil blagoslova; slovesnost češčenja svetinj se ni vršila, ker ni nobenih ostankov po novi svetnici.
Jetika v Iowi.
Des Moines, la., 17. apr..— Preiskava je dognala, da šest izmed vsakih deset otrok boleha za tuberkulozo. Večina slučajev je začetnih, ampak v mnogih slučajih je sušica že daleč razvita. Letos se namerava napraviti posebno zdravišče za jetično deco.
MOST V NEVARNOSTI CEZ NIAGARO.
Pri Niagarskih slapovih se nabrale gro-made ledovja, preteč okolici z opustošenjem.
POMOČ JE SKORAJ NEMOGOČA.
Z dinamitom nameravajo razstreljevati led, ampak uspeh negotov.
Niagara Falls, N. Y., 21. apr. — Na tisoče ton odkrhanega ledovja je v divjerazritih gromadah ob ustju reke reke Niagare, kjer se izteka v jezero Ontario, in v nevarnosti je lewiston-ski viseči most, ki se nahaja 85 čevljev visoko čez navadno rečno gladino. Pod ogromnim pritiskom vodovja se pomika ledovje naprej s silno težo in v nevarnosti so hoteli na rečni brežini, ki leže navadno visoko nad vodno gladino. Velike ledene gromade se vale čez Niagarske slapove in neprestano pomnožujejo zagatjeno ledovje, ki za-ježa iztok vode v jezero Ontario. Ledeno pogorje pri Lewistonu se čimdalje bolj zvikšuje in je sedaj že skoro 80 čevljev nad navadnim vodoravnim površjem. Vojni department je bil naprošen za pomoč, in vlada je odposlala strokovnjakov v rabi ražnesil.
Niagara Falls, N. Y., 21. apr. — Položaj tukaj je bil davi neizpremenjen. Polkovnik James J. Price, predstojnik buffalskega urada od zaveznega inženirskega voja, izjavlja, da department nikakor ni vstanu, pri Lewistonu in Youngstownu pomagati kakorsibodi. Ogledal si je v nedeljo razmere in je našel, da je bil led ob rečnem ustju najmanj 75 palcev debel in da tam ne more ničesar storiti nobena ladja. Dinamit, je rekel, ne bi napravil večjega učinka, kakor če se razstreli v rahli zemlji. Prav nikake pomoči ni vedel. Voda, ki sedaj pada čez slapove, se zaježa v spodnji reki. Velike ledene gromade se nahajajo Sedaj nad slapovi in -treskajo navzdoli v teži tisočerih ton vsako sekundo. Nagromadeno ledovje stavi zdaj v nevarnost Cornell House, ki leži visoko nad reko. Ledene gromade tržejo premikajoč se obrane robove.
Albany, N. Y., 21. apr. — F. C. Stevens, superintendent državnega de-partmenta za javna dela, je naročil dvema strokovnjakoma v rabi raznesi}, naj se nemudoma podasta na kraj nevarnosti in naj pomagata kolikor se sploh da.
Roosevelt v Afriki.
Mombasa, Brit. Vzhodna Afrika, 21. aPr- — Parnik “Admiral” z bivšim predsednikom Rooseveltom in njegovim spremstvom na krovu, je nocoj dospel semkaj.
Velika množica ljudi še je zbrala v pristanišču, ki so hoteli vsi videti Roosevelta, ampak ko je ladja doplula, je že bilo temno. Dež je lil curkoma, ko sta se Roosevelt in njegov sin Kermit izkrcala. Več vladnih uradnikov je pozdravilo bivšega predsednika na kro vu. V pristanu je bila postavljena vrsta straž, kar se je gospodu Rooseveltu piav dobro zdelo, kajti salutiral je po vojaško in se nasmehnil ob njihovem pogledu. Zaradi dežja se bo gospod Roosevelt že jutri odpeljal s posebnim vlakom v Sir Alfred Pease’s Ranch ob reki Athi.
Gospod Roosevelt je bil zvečer častni gost na večerji pod pokroviteljstvom guvernerjevim.
Hlebi manjši pa dražji.
New York, 19. apr. — Predsednik pekovske zveze na vzhodni strani, Joseph Bock, je naznanil, da so člani ! zvezini sklenili, od prihodnje sobote 1 zvišati ceno hlebu od 5 na 6c. Obenem je rečeno, da bo teža hlebov zmanjšana.
I ■
Premalo pšenice? Ne, pravi Wilson.
Washington, 18. apr. — Z ozirom na to, da je v Chicagi cena pšenice silno poskočila, je tajnik za poljedelstvo Wilson izjavil, da je zadosti pšenice v deželi, da se lahko prodaja po pravšnih cenah. Zvišanje cene ni upraviče-1 no po dejanskih razmerah. V polje-1 delskem uradu zbrana statistična poročila o tem izhajajo od zanesljivih farmarjev, ki so natančni strokovnjaki v tem področju. Njihovi podatki so zanesljivejši nego oni borznih špekulantov. Sedanje zvišavanje cene na borzi utegne povzročiti, da bo v prihodnjem letu preveč zemlje posejane I s pšenico, ki se potem ne bo mogla raz ! pečati. Ko je bila leta 1898. cena pše-! niči zvišana na $1.85, so farmarji v ImNedniem letu mnogo več pšenice nasejali in pridelali in ta je potem prišla samo na 80c za bušelj. Leta 1908. se je pridelalo 665 milijonov bušljev pšenice, 37 milijonov več nego leta 1907. O pomanjkanju pšenice se torej ne more govoriti.
Hotel zgorel, mnogo mrtvih.
San Francisco, Cal., 16. apr. — Šest trupel so našli doslej v razvalinah davi zgorelega St. George hotela, ob Howard in Achten cesti, in bržkone je še 8 ali 10 trupel v podrtinah. Razun hotela, čegar gostje so bili povečini delavci, je zgorelo še 8 manjših poslopij. Trupla, ki so prepeljana v mrtvašnico, so bila tako ogljenela, da jih ni bilo mogoče spoznati. Hotel je imel tri nadstropja. Zgorel je tako hitro, da se nobeden izmed 180 gostov ni utegnil obleči. Nekateri izmed njih so utekli, skočivši na streho sosedne delavnice. Drugi so se rešili po gasilskih lestvah, ali so pa skočili v razpeto rešilno mrežo. Ogenj je bil odkrit ob treh zarana.
San Francisco, Cal., 16. apr. — Od trupel, najdenih v razvalinah zgorelega St. George hotela, je samo eno spoznano kot ono C. H. Johnsona iz San Antonio, Texas. Še 38 gostov pogrešajo.
Richmond, Va., 16. apr. — Hotel Mecklenburg v Chase City, ki je bil obenem zdravilišče, je razdejan vsled požara. Škoda znaša kacih $200,000.
Pljučnica in jetika.
Chicago, 111., 19. apr. —- Število smrt nih slučajev v prošlem tednu je bilo najvišje, kar jih je bilo zaznamovati izza 14 mesecev v Chicagi. Umrlo je 735 oseb, 68 več nego v prejšnjem tednu in 108 več nego v dotičnem tednu lanskega leta. Predvsem sta zahtevali prav mnogoštevilnih žrtev pljučnica in jetika.
Premogarji v Pa.
Philadelphia, Pa., 21. apr. — Predsednik premogarske zveze, Lewis, in predsedniki treh distriktnih unij te organizacije v okolišu trdega premoga so se z odborom rudniških posestnikov posvetovali štiri ure o plačilnem vprašanju, ampak do nikacega spora-zumljenja ni prišlo. Naslednjega dne se ima posvetovanja nadafjevati.
Železničarji za štrajk.
Pittsburg, Pa., 21. apr. — Z 2288 proti 123 glasom so se vslužbenci Pittsburg Railways-kompanije izrekli za štrajk, ako družba na novi konferenci ne privoli v zahteve, katere doslej odklanja. Ponudbo družbino, obnoviti plačilno lestvico zadnjih let, so vslužbenci z 2125 proti 35 glasom odklonili. Družba pravi, da bo rajši namestila novih ljudi, nego privolila v še kako zahtevo. Na tisoče prošenj za delo ima baje že v rokah, zato se ne boji štrajka. Kdaj se ta začne, še ni določeno.
Poskusi z zrakoplovi.
Washington, 18. apr. — Signalni voj armadni, pod katerim je tudi zrako-plovni oddelek, začne vkratkem pri Fort Myer'su vrsto poskusov z razpo-ložnimi zrakoplovi, ki se dajo voditi. Pri tem se v prvi vrsti namerava, dati kongresnikom, priložnost, da se pouče o napredku na tem polju z željo, da potem kongres dovoli potrebnih denarjev v razširjenje tega oddelka signalne službe. Dočim je več evropskih velevlasti v vojaškem zrakoplovstvu na višku časa, imajo Združ. Države samo en majhen vodljiv in dva druga zrakoplova.
Požari.
Little Rock, Ark., 20. apr. — V požaru, ki je pretil uničiti skladišča St. Louis Compress-kompanije, je bilo 5,-000 ovojev bombaža popolnoma uničenih. Škoda znaša $175,000, a je krita z zavarovalnino.
Queensboro, Ky., 20. apr. — Požar je tukaj upepelil tobakarnico tvrdke
J.	M. Vaugham. Škodo cenijo na
$200,000.
Salina, Kas., 20. apr. — Požar je upepelil skoro ves kupčijski del kraja La Crosse, Kans. Škoda znaša $55,000.
Samoumor zdravnice.
Atlanta, Ga., 19. apr. — Dr. Rosa S. Monnish, tukajšnja zdravnica, je izvršila samoumor z zastrupljenjem, ko je bila v sodilnici obsojena v dvoletni zapor v kaznilnici radi zlorabe pošte. Po obsodbi je dobila dovoljenje, iti v svoje stanovanje v spremstvu pomožnega zaveznega maršala. Tam se je zastrupila.
Priporočilo.
Rojakom v Forest City, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika gosp.
Karola Zalar.
On sme prejemati naročnino in izdajati pobotnice.	Uprav. A. S.
ABDUL HAMID OSTANE SULTAN.
Mladoturki in vlada se konečno spora-meli vpričo mladoturške armade pred Carigradom.
STRAŠNO KLANJE KRISTJANOV
10,000	jih je baje bilo umorjenih v o-krajih Adana in Tarsuš, Sirija.
Carigrad, 21. apr. — Spor med mu-sulmansko vernostjo in političnimi nazori zapadne Evrope je privedel turško ljudstvo na rob državljanske vojne. Verska gorečnost je razbrzdana, in prejalislej pride do oboroženega spopada med oznanovalci starih ukov pro-rokovih ter privrženci nazirânja zapadne Evrope.
London,1 21. apr. — Posebna brzojavka iz Carigrada pravi, da je prišlo do sklepčnega sporazumljenja med vla do ter odborom za jedinost in napredek (mladoturki). Abdul Hamid ostane turški sultan, ampak sedanja vlada bo takoj podala ostavko.
Aleppo, 21. apr. — Po poročilih o-krožnih oblastev so se pripetili verski izgredi v Antiohiji, Maršu, Ajasu, Ki-lisu, Birejiku in Hadjinu. Mnogo oseb je bilo usmrčenih, tako Turkov kakor Armencev. Ameriški misijonarji pa menda niso prizadeti.
Carigrad, 21. apr. — Predstraža u-stavovernih čet je- dospela do mestnih mej. Vlada se popoludne snide, da proglasi vojno pravo za glavno mesto. Čete, ki se nahajajo v tukajšnji posadki, se nadalje zaprisegajo, kakor zahtevajo ustavoverci. V nekaterih krogih mislijo, da se množe znamenja, ki kažejo na to, da pride do sprale med mladoturki in sultanom. Celo v uradnih krogih je bilo izjavljeno, da skoro gotovo pride do sporazumljenja med vlado in ustavoverno (mladotur-kom privrženo) armado. Ko odstopi sedanja vlada, bo novo sestavil menda spet Hilmi paša.
Carigrad, 21. apr. — Novejša poročila od sirske brežine pravijo, da plemensko sovraštvo v vilajetu Aleppo narašča. Nemiri so nastali v Antiohiji in Biredjiku, in tujci iščejo zavetja v britanskih podkonzulatih. Angleška križarka “Diana” je v Alexandretti izkrcala 50 mož. Šajk-ul-islam, cerkveni poglavar, je brzojavil, da naj se cerkvene oblasti v ^kriji potrudijo na moč, da se nemiri končajo. Civilna in vojaška oblastva niso več vstanu vzdr-žavati miru. Brzojavka, ki jo je prejel ameriški misijonar William Chambers in ki je bila oddana včeraj, se glasi: “Nemiri so se začeli dne 14. aprila. Zvečer 16. aprila je bilo mesto Adana mirnejše in je sedaj še mirno. Mesto je pod vojnim pravom. Mnogo ljudi je bilo usmrčenih. Mnogi so plenili. Plameni so napravili mnogo škode. Trg je skoro popolnoma razdejan in vse gre narobe po okraju.
London, 21. apr. — Posebna brzojavka, ki je dospela semkaj iz Aten, pravi, da je bilo po poročilih iz Mer-sine ob protikristjanskih nemirih zadnje dni v okraju Adana in Tarsus u-smrčenih nad 10,000 oseb. Cele vasi so izginile s površja, in dežela je opu-stošena in napolnjena z dimnimi oblaki.
Carigrad, 21. apr. — Deset agitatorjev, ki so bili prijeti med ustavoverni-mi četami, ko so poskušali, izpodkopati udanost istih do njihovega poveljnika, je bilo v San Stephanu ustreljenih po preki sodbi pred vojnim sodiščem. Štirideset drugih so prijeli u-stavoverci zadnje dni pod sličnimi obtožbami.
Carigrad, 21. apr. — Vest, da je ameriška vlada odposlala križarki “Montana” in “North Carolina” v Alexan-dretto, azijska Turčija, v zaščito tamo-šnjjm Američanom, je bila sprejeta z velikim zadovoljstvom po sirskih na-brežnih mestih Mersina, Beirut in Alexandretta. Nemiri morda minejo, predno križarki doplujeta, ampa^ utegne se tudi zgoditi, da se v nekaj tednih začne državljanska vojna, v kojem slučaju bi bili ladji za obrambo Američanov od neprecenljive vrednosti. Anglija, Francija in Italija so že odposlale bojnih ladij do te brežine, dočim jih Nemčija odpošlje te dni. Ra-zuntega imajo vse velesile svoje straž-ne ladje v Carigradu. Konzuli in konzularni agenti v sirskih nabrežnih mestih so brzojavili, da turške oblasti dobro ščitijo misijonarje. J. B. Jackson, ameriški konzul v Aleppu, je pa vznemirjen zavoljo misijonarjev v oddaljenih postajah, ki so krščanskim beguncem ponudili zavetje. V raznih teh krajih položaj še ni dovolj pomirjen, da bi se mogli begunci izpustiti iz postaj, in raditega utegnejo biti misijonarji izpostavljeni napadom drhali.
Nemiri v Perziji.
Taebris, Perzija, 21. apr. — Nacionalisti so v napadu, ko so planili iz
mesta Taebrisa, izgubili 60 mrtkih irt 100 ranjencev. Pri tem napadu-je bil usmrčen tudi ameriški učitelj in re* volucionar H. C. Baskerville.
fiflis, 21. apr. — General Snarskij, ki je poveljeval rusko kaznilno ekspe» dicijo v Julpo leta 1908., bo vodil tudi rusko ekspedicijo v Perzijo. Ta je bila organizirana po nasvetu Velike Britanije, da donese inozemcem v Tae-brisu pomoč. Predstraža tretjega ba» taljona kavkaških strelcev leži v tabor-ji pri Julpi ob meji in je vsak hip pripravljena odkorakati. Ekspedicijo bo spremljal oddelek topništva, pijonirjev in vojnih telegrafistov-.
1 eheran, 21. apr. — Šah je odklonil, sprejeti britanskega in ruskega diplo* matičnega zastopnika, češ, da je bolan,
Carnegie prorokuje vojno.
New York, 21. apr. — Bivši “kralj jekla”, Andrew Carnegie, ki biva tukaj, da se udeleži letne seje mirovne družbe, čije predsednik je, je prišel na dan s prorokovanjem, da nastane vojska med Veliko Britanijo in Nemčijo, in samo iskre treba, pa izbruhne stra» šen požar. Obe državi kar tekmujeta v pomnoževanju svojih ogromnih bojnih ladij, in da se prepreči preteča vojna, bi morale ostale velevlasti poklicati "mir moteči državi” k redu.
Človeške zveri.
Pittsburg, Pa., 19. apr. — Salvatof Roberto in Nicolo Digliotti, dva Italijana, sta v Braddocku v zaporu. Obtožena sta, da sta svojemu rojaku Jos. Gugliettu, da izsilita denar od njega, izrezala iz prs kos mesa. Trojica je dospela v banko in Guglietto je hotel vzeti $300 od svojih hranil. Blagajnik je opazil, da ima mož krvavo obvezo na prsih in da vsled slabosti komaj stoji. Obvestil je policijo in človeški zveri sta bili prijeti.
,	Sreča opoteča.
New York, 21. apr.—Mrs. Anna Traf ford, izredno lepa vdova, ki je po svojem soprogu, posestniku srebrnega rudnika v Peru, pred nekaj leti podedovala $75,000, je bila tukaj prijeta zaradi tatvine; kradla je kruh in mleko po hišnih stopnicah. Gospa je priznala, da je svoje premoženja izgubila V stavah pri konjskih dirkah in se v zadnjem času preživljala s tem, da je zarana po hišnih stopnicah kradla kruh in mleko.
Zakasnel sneg.
Denver, Colo., 21. apr. — Tu je V prošli noči zapadlo dva palca snega irt vremenski urad ga prorokuje za dane* in jutri še več.
Norfolk, Neb., 21. apr. — Dva do tri palce snega je padlo v pokrajini zapad-no od Atkinsona, Neb., do Deadwooda,
S.	D., in severno od Spencera, Neb., do Rosebud-reservacije. Sneg se je pa stopil, bržko je padel. Toplomer je kazal davi tukaj 33 stopinj, torej samo eno stopnjo nad lediščem.
Kako resnično !
V “Vaterlandu” piše ob priliki končane balkanske krize grof Mensdorff-Pouilly, o Slovanih med drugim sledeče: “Slovani imajo velike vrline — toda državnotvornih sposobnosti, discipline in zmisla za skupnost nimajo bogvekoliko; tudi ne poznajo ljudi, zamujajo vedno pravo priliko in se dajo od krivih prijateljev hitro prevarati... So demokrati, za vodivna mesta so pa pa premehki... Zavist, needinost, nevoščljivost, to so najhujši sovražniki Slovanov. Njih največji nasprotnik počiva v njihovem srcu. Tega ne razumejo: Concordia parvae res crescunt, discordia maximae dilabuntur.. . Gospodovali bi Slovani radi, a mislijo, da se to doseže le in vedno z upornostjo proti vsaki avtoriteti... Če se podvržejo, nosijo svoje breme, škripajoč z zobmi, kakor sužnji. V njihovem na-sprotstvu do discipline je njihova des», organizacija...”
Jolietske novice,
—	Mestne volitve zadnji torek sb donesle zmago demokratom. G. Cro-nin nam bo županil nadaljnji dve leti. Demokrate je priporočal A. S.
—	Slovenci i Hrvati se uljudno vabijo na veselico in ples, katero priredi tamburaško društvo “Bratstvo” v Golobičevi dvorani v soboto večer dne
24.	apr. 1909. Vstop 25c, ženske proste.
Rezolucija.
“Ker nas je naš predsednik g. John Pasdertz zapustil za nedoločen čas, ko se je te dni podal v staro domovino na obisk, zatorej bodi
“Sklenjeno, da sočustvuje naše društvo njegovo odsotnost ter mu želi srečno popotovanje in vesel povratek.
Za društvo Vit. sv. Jurija št. 3. K. S.
K.	Jednote:	A. Nemanich,
Jos. Klepec, Mart. Muc. Joliet, 111., dne 19. aprila 1909.
Joliet, 111., 21. apr. — Še dober te'-* den, pa bodo mali in veliki otroci prepevali staro a vedno novo pesem o ljubem in krasnem maju. potem začne tudi spomlad, kajti doslej je še nismo opazili. Pač je v pregovoru mesec april kot nestanoviten, ampak letošnji je še posebno hudomušen. Dan za dnem in skoraj uro za uro se vreme izpreminja in nastopa v prav vseh svojih vlogah, tako da nam res ne more biti 'dolgčas.
—	Opozarjamo cenj. čitalce na naš današnji “podlistek", naslovljen: Epizode iz rusko-japonske vojne. Iz tega prelepega spisa veje velika duša pravega ruskega človeka. “Ko boste te vrste prebrali,” pravi pisec, “mislim, da ne boste več obsojali naroda, zato, da smo izgubili vojno, boste se pa tudi prepričali, da je ruski narod še silen in da ni izgubil svojih junakov, a Vaše natolcevanje se bo samo-posebi obrnilo na drugo stran, to je, ne proti ruskemu narodu, ampak proti njim, ki vladajo nad tem narodom in nad njegovimi vojaki.”
—	G. John N. Pasdertz, naš dobro-znani mesarski mojster in član raznih podpornih društev slovenskih, je s svojo gospo soprogo-v ponedeljek o-poludne odpotoval na obisk v staro domovino, kjer se bo mudil dobra dva meseca. Potoval bo s parnikom “La Savoye” in si oglfedal tudi Pariz. Želimo veselo potovanje in srečno vrnitev!
—	“Joliet National Bank” se bode že sredi maja meseca preselila v svoje novo krasno poslopje, ki je zidano v šest nadstropij in leži na jugovzhodnem voglu Chicago in Clinton cest.
—	Jolietski dnevniki pišejo: Izza zadnjih treh let se je jolietska “foreign colony” pomnožila za' stotine priseljencev iz raznih evropskih dežel in ti moški se podržavljanujejo tako hitro, kakor jim dovoljuje postava. Znamenito je, da naval novodošlecev ne
. dohaja več iz Irske, Angleške in severnih evropskih dežel, marveč iz Italije, Avstrije, Grške, Ogrske in drugih južnih dežel, dejstvo, ki popolnoma izpreminja telesno narav tukajšnjih delavskih slojev. Večina teh ljudi ne prihaja, da bi se pečali s kupčijo ali obrtjo; to so navadni delavci, ki prevzemajo mesta starejših priseljencev, ki se s svojimi otroci že povzdigajo. Znatno prevladujejo “Austrians” v zadnjih dveh letih. Odkar je bila u-veljavljena nova postava dne 27. sept. 1906, se je naselilo tukaj: 108 “Avstri-janov”, 75 Italijanov, 51 Ogrov, 46 Švedov, 39 Rusov (?), 28 Nemcev, 19 Angležev, 12 Grkov, 7 Kanadcev, 6 Norvežanov, 5 Ircev, 5 Dancev, 3 Škoti, 2 Belgijca, 1 Holandec in en Švicar; ali skupaj 408 inostrancev, ki so prejeli prve papirje od okrožnega klerka tega okraja.
Ribnici in je bil v starosti 19 let in zapušča doma očeta, mater in 8 nedoraslih bratov. Žalostno, da se ne mo-Morda se1 re drugače zoper take supre in base 1 postopati, da bi z zdravim očesom pogledali po traki v rudniku, ampak kaj jih briga za naš narod! Zato je toliko umorov tukaj. S. Zgonc, tajnik.
Brockway, Minn., 18. apr. — Velecenjeno uredništvo Am. Slov. Zopet Vam pišem par vrstic.
Tukaj je vreme že tako toplo, da farmani sejejo.
Dne 13. aprila je umrl tukaj spoštovani rojak Janez Rekar, v starosti 77 let. Bolela ga je ena noga, da že 2 jeti ni mogel priti v cerkev. Bil je blag in spoštovan rojak in zapušča ženo, sina in hčer Sr. Emilijo O. S. B. iz reda Sv. Benedikta v Duluthu, Minn. Pogreb je bil v četrtek ob poldesetih s peto črno sv. mašo. Po sv. maši bil je pogreb. Veliko ljudi je spremilo ga na pokopališče, da mu izkaže zadnjo čast. Pri grobu so zapele pevke nagrobnico “Nad zvezdami”. Pogreba se je udeležila tudi njegova hčer. Naj počiva pokojni v miru! Blagor jim, k’teri v Gospodu zaspe, ki se v slavi nebeški prebude. Angelski glas združil bo nas nad zvezdami.
Svojo mater, brata in starega očeta je prišla obiskat tudi Sr. Auxilia O. S. B. tudi iz tega reda. Obe častiti sestri gresta v Duluth jutri.
Naj vam tudi sporočim, da nas te dni zapusti naš č. g. župnik, Rev. John Trobec, ki bode popotoval v staro domovino, obiskat svojega bolnega očeta. Nadomestoval ga bo č. g. V. Schifrer. Tudi naš preč. g. škof Jakob Trobec, Ivana Trobec in Marija Ana Trobec gredo v staro domovino. Obiskali bodejo tudi Rim, pa ne ame-rikanskega, ampak pravi Rim, ki je Italiji. Želimo jim vsem srečno pot in veselo svidenje.
Ena žena iz ženskega društva, gospa Franca Blenkuš je hudo bolna.
Pozdrav čitateljem Am. Sl. Listu pa obilo uspeha. Janez Poglajen.
Cleveland, O., 13. apr. — Slavno u-redništvo A. Slov.! Prosim, g. urednik, da mi odredite mal prostorček v našem cenjenem listu A. Slov. in mi priobčite ta moj skromni dopis, v katerem hočem dragim čitateljem in rojakom po širni Ameriki naznaniti, kako lepo napreduje naša šolska mladina obojega spola in posebno Dekliško Društvo Srce Marijino, ki so nam priredili dramatično predstavo na velikonočno nedeljo popoldne in zvečer o polosmi uri v šolski dvorani fare sv. Vida.
Najprvo nam je nastopil pevski mešani zbor in nam zapel slavno pesem “Naša zvezda”, drugo “Po zimi iz šole”, tretjo “Nazaj v planinski raj”. Ta-cega izvrstnega petja se le malokedaj sliši. Ko so končali oddelek vsake pesmice, je ljudstvo burno pohvalilo z velikim ploskanjem in še več tacega petja se je vršilo zaporedoma. Moški zbor posebno nas je presenetil, ko je Fr. Perme sam zapel pesem “Na morju” in zatem so nastopile tri deklice od 8 do 11 let stare v trospevu “Pomlad in kukavica”. Kako smo jih občudovali tako mlade pa tako izvrstno za-pojo iz svojih bistrih grl. To so bile Anica in Franca Hočevar in Angelca Zajmec. Zatem se je pričela igra “Dve Materi” v štirih dejanjih s petjem. Cela predstava se je popolnoma dobro in lepo obnesla. Potem nas so zopet smešno veselili mlajši dečki, namreč Ivan Žlindra s petelinovim petjem, Mlin Anton in Alojz Jalovic, Cvetice, Milko Guštin, Vran, Anton Štih, “Mamici za god” Frančišek Miš-maš, Deček in klobuk, Vitus Grdina. Navsezadnje je pa deklamiralo skupno 16 dečkov v obleki malih vojaških začetnih vaj. Glavna pohvala in čast gre pa našemu vrlemu vodju Matej Hol-merju, da se toliko trudi z našo mladino, da jih tako izvrstno izuči. Želimo zopet kmalu tak prijazen kratkočasen večer. Da ne pozabim mladenča Miha Lah, je slikal na zadnje zagrinjalo morje in grad Tonis kar je hvalevred no delo njegovo.
Nadalje omenjamo, da je bila precej panika, ker je v hrvaški cerkvi sv. Pavla pri osmi sv. maši se vnelo pri bož jem grobu, se je precej škode napravi lo, vendar so hitro zadušili. V našej fari sv. Vida je bila cerkev pri vseh treh mašah popolnoma napolnjena vkljub tistim nevoščljivcem, ki še vedno hujskajo ljudi in odvračujejo “ne tam iti, pa če že greš pa ne daj centa od sebe.” Da se mi ta dopis preveč ne zdaljša, pozdravljam končno vse dobre predplačnike tega lista ter ostajam Vaš slabi pisatelj in neu.čen
Clevelandčan in ud K. S. K. J.
sleni v premogovih rovih. In ker je tukaj mala naselbina, nas Slovencev mislim da je komaj enih šest rodbin, in ker si ne moremo napraviti svoje cerkve, da bi imeli svojega dušnega pastirja, je bil nam tako dober Rev. Jožef Tomšič iz Forest City, Pa., da je nas obiskal 14. aprila, da smo opravili velikonočno spoved. Mene je pobilo na 7. aprila, v rovu so mi vozovi nogo stisnili tako, da ene 4 dni nisem mogel nič po nogi se opirati, pa hvala Bogu do 14. je bila noga toliko boljša, da sem šel v cerkev če glih bolj težko, ker je redkokedaj taka prilika, da sem opravil svojo versko dolžnost. Omeniti moram, da smo opravili svojo dolžnost v slovaški cerkv". Zatorej se vsi prav lepo zahvalujemo Rev. J. Tomšiču za njegov trud in požrtvovalnost. Naj mu Bog stotero povrne, ker nam je prinesel mir naše vesti. Obenem se tudi zahvaljujemo za lepo pridigo, ker je že dolgo nismo slišali v svojem milem maternem jeziku.
Končno pozdravljam vse rojake po širni naši novi domovini. Tebi, A. S., pa želim veliko naročnikov in predplačnikov.	Mihael Drenik.
Chisholm, Minn., 12. apr. — Zopet je nesreča obiskala našega rojaka in sobrata Franka Čampa. On je šel v torek zvečer vesel na delo in ob 11. uri ga je v rudniku zasulo. Seveda večina so krivi gospodiči, ki jih ne briga dru-zega kot kako bo zagrabil kakega “Biind Piga” in delavce pa vjema kot polha v slamajster. Tudi se večkrat vidi, da majnski očetje gredo pijani delo in čudo, da jih še več ne zgubi prerano življenje. Društvo Friderik Baraga je uredilo lep pogreb za svojim sobratom; ranjki je bil član društva 1 leto, in je doma iz Gore pri
Hibbing, Minn., 19. apr. — Dragi mi urednik Amer. Slovenca, prosim, da mi odmerite malo prostora v vašem cenjenem listu. Bral sem v Am. Slovencu v devetnajsti številki od Chis-holmskega opazovalca. On si ne upa svojim imenom na beli dan. Ta Judež Iškarjot pravi, da bojo imeli ti glinski saloneri opraviti pri porotni sodniji. Tudi on bo imel opraviti pri porotnikih, ali to se ne zna, če bo dobil trideset srebrnikov ali ne nagrade. Torej toliko pojasnila tamkaj bivajočim Slovencem, da se bojo vedeli koga varovati. Če bo treba, se oglasim pa prihodnjič kaj več.
Franc Golob, Box 440.
La Salle, 111., 14. apr. — Dne 13. t, m. se je poškodoval J. Lutz od Papst Beer Co. voznik. Poulična kara ga je dohitela, dasiravno je on njo hotel prekositi, in zadela tako močno v voz, da ga je preobrnila in njemu desno nogo polomila. — Žalostno je tudi, da se tudi že tukaj med Slovenci nahajajo ljudi, ki bose podkupujejo z debelim denarjem, da potem ložje delo dobi, in da ima večji kredit, tako da ubog de lavec, ki mogoče nima da bi si kruha za kaj kupil in ki že mesece in mesece štapa, ne more dela dobiti. Tako je dosedaj en drugi narod tukaj v La Salli«delal, ga ne bom imenoval, go tovo vedo naši La Sallčani. — Na Ve-likonoč so bili na oklicu g. Mart. Po-sešnik in gdčna M. Brinjevec. — Med Peru in La Salle zidajo za $125,000 večjo “clock factory”. — Na Veliko-noč je en Litvin sedel na 111. Central bregu malo pijan; naenkrat pade doli in si je vrat zlomil, v 3 urah pozneje
So. Chicago, 111., 19. apr. — Letošnje velikonočne praznike smo najsloves-neje praznovali odkar obstoji naša žup nija in tako nadkrilili vse poprejšnje.
Z vsakim dnem stopimo korak višje do napredka; z vsakim letom se povzdignemo do višjega oduševljenja, novega poguma za procvit in razvoj naše župnije. Čeprav obsega naša fara 3 narodnosti, t. j.: Slovence, Hrvate in Slovake, vendar vlada med nami bratska sloga, katera je povzročila, da smo s? povspeli v tako kratkem času nad starejše slovenske župnije v Ameriki. Kako navdušeni so naši farani za svojo cerkev priča dejstvo, da je znašala velikonočna kolekta $340.11, čeravno je obiskala finančna kriza tudi našo naselbino.
Na veliki petek, soboto in nedeljo zjutraj so naši vrli vitezi društva sv. Florijana K. S. K. Jednote varovali božji grob. Zares, ginljiv je bil prizor, ko si gledal može v svojih mičnih uniformah z blestečo čelado na glavi in sabljo v roki! Stali so ob krasno z duhtečimi cvetlicami obsipanem božjem grobu nepremično kakor zid. Njih samozavesten pogled ter resni obrazi so pričali, da biva tu verni slovenski rod, ki se ne sramuje svojega Boga. Marsikdo je vstrepetal, ko je stopil črez cerkveni prag, ker verski čut ga je globoko presunil ter znova oživil njegovo vero in nekaterim se je pocedila solza veselja po licih.
Rano v nedeljo je bilo vstajenje. Pomladansko solnce se je ravnokar vzdignilo iz dna divjega mišiganskega jezera, kopalo svoje žarke v penečih se valovih ter jih radovedno pošiljalo proti Medo'shevi dvorani, kjer so se zbirali društveniki sv. Florijana, ko milo zapojo zvonovi pozdravljajoč velikonočno nedeljo. Proti cerkvi se urnih korakov pomika trop vernikov. V dvorani se pa vitezi pripravljajo na odhod. “Pozor!” zakliče vrhovni poveljnik Jos. Kompare in glej: kakor bi trenil so stali vsi v najlepšem redu. Še jeden ukaz — in cela vrsta se pomika z godbo na čelu proti domači župni cerkvi, katera je bila kmalu natlačeno polna. Notranjščino je napolnjeval sladki vonj lilij, oltarji so bili krasno ozaljšani in na njih je plamtelo na stotine lučic. Zdajci stopi duhovnik pred oltar, zapoje veselo alelujo; zvonovi znova zapojo, orgije veličastno zagrme in iz grl naših mojstersko izurjenih pevcev in pevk se razlega “Zveličar naš je vstal iz groba.” Vsi brez izjeme, so želi občno pohvalo, Nekateri so pa rekli: Takih pevcev pa ni, kakor so naši: kakor slavci jo krožijo. — Zatem se je razvila procesija po cerkvi. Na čelu je korakal vitez s soho vstalega Zveličarja; za njim so se pomikali ostali vitezi, za temi dekli ce v svojih sneženobelih krilih; za nji mi strežniki n zadnji je bil naš župnik z Najsvetejšim v svojih rokah, katere ga sta spremljala na vsako stran po dva viteza. Po končanem sprevodu j bila sv. maša s pridigo in ravno tako ob 10. uri. Popoldansko službo božjo smo končali s slovenskimi petimi lita nijami in z blagoslovom.
K sklepu ne smem pozabiti, da so tudi naše žene in dekleta kaj podjetne in napredne. To so pokazale pri svoji zadnji igri, kateri se pravi: “Jeza nad petelinom”. Franč:ška Leše, Ivana Štiren in Rezka Ziherle so kot dekle svoje uloge izvrstno igrale. Med temi se je posebno odlikovala Rezka Ziherle, katera je s svojim nastopom pov zročila mnogo smeha in zabave. Nihče se ni mogel smeha vzdržati, ko je za gledal Mrs. Agues Fugino kot botro Katro s svojim šnofancem s katerim je bila prav radodarna. Mrs. Jelica Kušar, kot hišna gospodinja, se j izborno obnesla in vsakdo se je izra zil o njej, da je izurjena igralka. Čisti dobiček v znesku $75.50 so podarile cerkvi. Igra je bila prirejena pod nad
Willard, Wisconsin, 19. apr. — Prosim, g. urednik, da mi privolite malo prostora v nam cenjenem listu Am. Sl. Poročati hočem sedaj novice iz naše eno leto stare naselbine. Odkar sem zadnjič poročal novice od tukaj, smo dobili veliko novih slovenskih sosedov. Dve milji od Willarda ob železniški progi je nova slovenska naselbina. Tam sta se naselila John Lukas in Frank Volk iz Victor, Colo. In pet Slovencev iz Ely, Minn., je kupilo si zemljo poleg gori omenjenih. Ti so: Frank Lesar, Frank Francelj, Frank Lunka, Peter Belaj in Anton Intihar. Alojz Koščak iz Ely, Minn., je pa našel tu dva svojih sosedov iz starega kraja in je kupil zemljo poleg Frank Zupanca iz South Chicage. Zupanc in Koščak si gradita hiše in sta nastanjena pri Trunkelu. Math Lajkovič in Anton Zupančič si gradita veliko hišo in sta nastanjena sedaj pri Jordanovih. Pavl Morn bode si hišo izgotovil ta teden, potem bode šel se ženit v So. Chicago. On si je čisto sam izgradil dokaj lično hišo. Sedaj imamo skoraj vsak katerega novega naseljenca pri sebi. Sedaj nas je tukaj šestnajst slovenskih družin, in enajst se jih bo vkratkem še sem naselilo, ker imajo uže zemljo kupljeno. Jožef Prestar si je kupil konja in voz. Jožef Jordan je kupil še 40 akrov zemlje, sedaj ima 120 akrov zemlje; in 40 akrov je kupil za svojega prijatelja. Naš štorkipar na Willard pravi, dd ima dober biz-nes, pa kaj ne bo, saj nas je čez 30 družin v okolici Willard. Naš sosed profesor A. L. Clark je bil izvoljen II. supervisorjem za “town board”. Samo štirje smo imeli pravico za volitev iz Willarda, ker vsak mora biti eno leto v tej državi, da sme voliti. Ko smo pa ustanovili naš šolski distrikt, smo vdobili posebno dovoljenje od države za volitev. Drugo leto bomo mi Slovenci močni, ker v tej državi lahko voli vsak tudi s prvim citizen-papir-jem. Slovenci smo odposlali iz Wil-
umrh - Naš dobroznani gostilničar g. , zorstvom članic društva Marije brez_ Math Komp je zgubil konja, $250.00; madežnega spočetja, K. S. K. J.-Vse vre nega. opet pridem ^ hvale je vredno tudi dramatično dru Sim. Jesenšek. štvo “Zvezda”, katero si mnogo priza deva za napredek naše fare. Zadnjič R?mey, Pa., 18. apr.—Slavno uredili- so priredili igro: “Kmet Herod” in či štvo A. S.! Uverjen sem, da boste sti dobiček v znesku $48.60 so podarili sprejeli ta skromni dopis v naš ljubljeni list, ker skoraj zagotovo lahko rečem, da ni bilo še nobenega dopisa iz naše naselbine v tem listu.
Kar se dela tiče, je bilo dozdaj tukaj še precej dobro; zanaprej pa ne vem, če bo tako, ker poleti se tukaj zmerom bolj slabo dela. Tukaj je mehki premog in smo vsi kar nas je tukaj zapo-
istotako naši cerkvi. Pa naj še kdo reče, da niso naši možje, žene, fanti in dekleta navdušeni za našo faro! Takih ljudi ni blizu, ko jih imamo tukaj in zato smo tudi lahko veseli, ponosni in zadovoljni. Le tako naprej! V združenih močeh je napredek in kdor raz družuje ni le sovražnik napredka, ampak tudi naroda.	Opazovalec
larda 14 karload samo bolsu lipovih in orehovih, drv pa ne znam koliko. Sedaj pridejo trgovci iz St. Paul in iz Minneapolisa, Minn. In ti bodo rabili kakih štiri tisoč klafter drv. Kontrakt bode vzela “Farmers Mutual Trading Co.” iz Fairchilda. Iz “hart meipl” ali pravzaprav iz “šugr trees” smo dobili dosti šepa. Amerikanci kuhajo surup, a Slovenci pa delamo jesih iz šepa. Vsako cukreno drevo da po tri galone in več šepa. Kar drevo zavrtamo in zabijemo pipo. Sep je sladek kot pop. Tukaj je lepa prilika za Slovenca, ako razume oglje delati ker je dosti drevja za oglje žgati. Oglje stane v Chicagi 75 centov bušel. Prilika je tudi tu za opekarja ah za Ceglarja. Tu ni daleč nobene ceglar-ne. Tudi lepa prilika je za napraviti “mašin šap” v Greenwood, ker daleč tu ni nobenega takega šapa, in inženov je pa dosti, vsaki drugi farmar ima in-žen. Rojaki, kateri so sposobni za kateri goriomenjeni obrt, naj pridejo si ta kraj ogledat. Tu farmarji so bogati, imajo vsi dovolj denarja. Tu se vse za gotovino proda in kupi. Seveda, če je kateri ubožen, mu dajo tudi radi kredit povsod.
jK sklepu mojega dopisa prosim vse one rojake, kateri mi pišejo, da naj poročam novic vsak teden, da mi oprostijo, ker sem bil tako dolgo opustil poročati novice. Vzrok je, ker imam zmiraj dovolj kompanije za domino zvečer, po dani pa moram voziti s konji drva, dile in dr. Od zdaj naprej bom gledal, da bom večkrat kaj “na-šrajbov”. Moji sosedje pa pravijo, da raji eno klaftro drv naredijo kot pa spišejo en dopis. Tudi jaz nisem preveč učen za pisanje, ker sem hodil samo v enorazredno ljudsko šolo. Sedaj pa pozdravljam vse rojake in rojakinje in jim želim obilo sreče in zdravja. Tebi, Am. Sl., želim, da bi te vsak Slovenec čital v Ameriki. Z Bogom!	Ignac Česnik.
DENARJE V STARO DOMOVINO	
pošiljamo:	
za $ 10.35 	....	. 50 kron,
za 20.55 		. 100 kron,
za 41.10 		. 200 kron,
za 102.75 		. 500 kron,
za 205.00 		. 1000 kron,
za 1020.00 		. 5000 kron.
Poštarina je všteta pri	teh svotah.
Doma se nakazane vsote popolnoma	
izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Oder ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER CO.,
82 Cortland Street, New York.
6104 St Clair Ave., N. E.
Cleveland, Ohio.
Hude bolečine v prsih.
Posledica prehlajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne z
Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjetn
Dr. Goldstein, 134 Rivington St. ▼ New Yorku izjavlja: Dr. Richterjev Sidro Pain Expeller sem iznašel, kot najboljše sredstvo v vseh slučajih, v katerih je treDa po-močka zlasti pa za influenco, pre-hlajenje itd.
iSi Naša znamka Sidro je na
. I . vsaki steklenici.
V vseh lekarnah, 25 in 50 centov.
F. Ad. RICHTER & Go.
215 Pearl St., New York.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
^^^•stritarj eve ulice
sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun 1 Qi ter je okrestaje ]><> čistili	^».2 /O
Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostih papirjev po
dnevnem kurzu.
Delniška glavnica K 3,000.000.	Rezervni sklati K 300.000.
PODRUŽNICE, SPLJET, CELOVEC IN TRST.
W.
I
Y/WAW.,AYAYAW.YAV.mY//AW.,,,.WIWWWWiVAV.YWAmWYAV/. Štev. 1005. Jamčeno po tvrdki W. F. Severa Co. v smislu kongresnega sklepa o hrani in zdravilih z dne 30. rožnika 1906.
i
Ne rabite-li kričistilca?
To vprašanje stavimo našim, prijateljem v spomladnem času. Vemo, da boste odgovorili, da ga rabite. Vsi ga potrebujemo. Rabimo nekaj, ki bi čistilo in ob enem zdravilo in krepčalo kri. Boljšega zdravila ni za tako stvar kakor je
Severov kričistilec.
To je pravi krepčalec krvi ter je dobra čistilna tonika. Odstrani vse nečistine, okrepča kri, ki je tekočina življenja za vsako življenje, prepreči in celi vse odprtine in rane ter oživi ves sestav. Zoper vnetja kakor bolečine v grlu, bule, otekline, rane in druge nerede, katere povzroči slaba kri. Cena $1.00.
ČITAL JE NAŠO KNJIŽICO IN ALMANAH.
“Zahvaljujem se Vam za dober svet. Počutil se sem jako slabo, nisem mogel delati tudi ne piti, trpel sem na neprebavnosti ter sem bil ves pobit. Primerilo se mi je slučajno, da sem dobil v roke Vašo knjižico in almanah ter sem čital o Severovem kričistilcu. Po rabljenju dveh stekle-ničic tega zdravila sem se preč bolje počutil. Imel sem tudi rano na obrazu. Po porabljenju dveh kosov Vašega mila je ista popolnoma izginila.” Jos. Budzik, 31st & H St., South Omaha, Nebr.
Prodaje se v vseh lekarnah.
Vprašajte samo za Severova.
Nered: prebavnih organov.
V vseh slučajih želodčnih neredov ne glede odkod da prihajajo je najbolje, da rabite
Severov želodčni grenčec.
ki je neprecenljivo zdravilo in krepčilo Ozdravi vnetje želodčnik sten, uredi delovanje, popravi nerede v prebavnih celicah ter prinese zdravje v želodec. Posebno dobra tonika za starce.
Cena 50c in $1.00.
Kronični katar v mehurju.
Kronični katar in razne bolezni mehurja se prav hitro ozdravilo pri rabljenju dobrega zdravila, ki je
Severovo zdravilo za obisti in jetra.
Rabi se že delj časa. Odstrani strup od sestava in uredi obisti. Najboljše zdravilo za hrbtobol, boleče in pogosto odpuščanje vode in vse nerede jeter in obisti. Cena 50c in $1.00.
Na jemljite ponaredkov.
Zdravniški svet zastonj.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
—	V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 28. marca 73 Slovencey in S Hrvatov; 29. marca 4 Slovenci in 14 Hrvatov.
—	Kot zastopnik naše dične družbe sv. Mohorja v Celovcu je odpotoval dne 15. aprila iz Trsta v Ameriko preč. g. Josip Trunk, župnik pri Sv. Križu v Beljaku na Koroškem in znan slovenski pisatelj. Proučaval bo nekaj mesecev tukajšnje razmere in življenje ameriških Slovencev. Obiskal bo vse večje slovenske naselbine.
—	Uravnava vipavskih voda. Z Dunaja se poroča: Poljedelsko minister-stvo je odobrilo načrte za uravnavo vipavskih voda in proračun stroškov v skupnem znesku 1,152,000 kron.
—	Perutninarsko razstavo priredi meseca maja t. 1. osrednja perutninarska zadruga v Ljubljani.
—	Kmetje kostanjeviškega okraja so napravili velik korak v napredku v nedeljo 7. marca s tem, da so si osnovali prepotrebno “Kmečko zvezo”. Ta dan je rojstni dan kmečkega stanu na Dolenjskem.
—	Slovensko delavsko pevsko društvo “Slavec” v Ljubljani slavi 27., 28. in 29. junija t. 1. svojo 251etnico z velikim pevskim nastopom skupnih pevskih zborov in posameznih društev in z izletom v slikovite slovenske pokrajine na Gorenjskem.
—	Aljažev dom odnesel plaz. Dne 31. marca je snežni plaz z Rogice odnesel v Vratih Aljažev dom! Šlaj-merova vila je ostala nepoškodovana. ‘‘Slovensko planinsko društvo”' ima škode nad 20,000 K. Postavili bodo nov dom.
—Vlada prepovedala lepake za absti nenco. Deželna vlada je prepovedala lepake, katere je hotelo po Ljubljani nalepiti društvo “Abstinent”.
—	Župnija Križe pri Tržiču je podeljena veleč, gospodu duhovnemu svetniku Janezu Zabukovec, župniku na Jesenicah.
—	Umrl je v Ljubljani dne 30. marca po dolgi, mučni bolezni mestni učitelj in hišni posestnik gosp. Franc Bahovec. Menda ga ni Ljubljančana, ki bi ne poznal in ne spoštoval tega vrlega moža, ki je bil marljiv in vesten učitelj ter vzoren glavar svoji družini. Tudi med učiteljstvom je bil pokojnik vsled svoje odkritosrčnosti obče priljubljen. Fran.c Bahovec je bil rojen v Višnji gori leta 1849. Službovati je pričel leta 1872 ter bil skoro ves čas v Ljubljani, kateri je vzgojil na stotine vrlih mož.
—	Umrl je v 77. letu starosti okrajni tajnik v pokoju g. Jožef Pichler, ki je dolgo časa služboval v Idriji, Planini, Logatcu, Črnomlju in Kočevju, zadnji čas pa 18 let pri kranjskem deželnem odboru. Bil je plemenit-mož, ki je z vnemo deloval pri dobrodelnih društvih, veteran katoliško-narodnega gibanja.
—	Umrl je v Stožicah pri Ljubljani hišni posestnik Anton Bolka, star 74 let.
—	Zmrznil ali radi slabosti umrl je v noči od 26. na 27. marca Janez Purgar, posestnik s Krajnega brda pri Krašnji na veliki cesti na Ulčaku pri Trojanah. Kupil je na sejmu v Te-harjih pri Celju voli. Tovariši trdijo, da si ni privoščil podpore v grdem vremenu in težki poti in tako obnemogel. Mož je bil blag, dober 'gospodar m star 50 let.
—Žensko truplo v vodi. Pri Vevčah so našli v Ljubljanici truplo stotnikove soproge Schiwitz pl. Schiwitzhof-fen, katero so že nekaj tednov pogrešali.
—	Nesreča v vevški papirnici. V vevški papirnici je zagrabil transmisij-ski jermen 16 let starega Janeza Kobala iz Gorenjega Kašlja, zavrtel ga šestkrat okolu in mu glavo popolnoma zmečkal. 'Truplo so prepeljali v mrtvašnico k Devici Mariji v Polju.
—	Utopljenec v Savi. Dne 22. marca so našli v Savi pri Kompolju utopljenca. Glasom delavske knjige, ki so jo pri njem našli, se zove Anton Boš-tajn, 50 let star, iz občine Polšnik v litijskem okraju.
—	Dognali so da je truplo, ki je bilo najdeno na polju pri Radovljici identično z Ivanom Podgorškom iz Bukovice.
—	Umrla je v Domžalah tovarnarjeva soproga gospa Jožefa Oberwalder rojena Feldner.
—	Umrla je v Toplici pri Zagorju ob Savi učiteljica gdčna Roza Junis.
—	Samoumor vojaka. V Celovcu se je ustrelil vojak 17. pešpolka I. Kastelic.
—	Umrl je 13. marca v Strahinju pri Naklem sedmošolec Janez Grašič.
—	Trojčki. Rojenice so prinesle k Alojziju Hauptmanu v Zgornjih Jar-
šah pri Mengšu tri krepke dečke. Mati in dečki so zdravi. Oče je mizar v slamnikarski tovarni v Domžalah.
—	Brata ubil. Janez Gostiša, 22 let star, služi v Dol. Logatcu za hlapca. Dne 19. svečana t. 1. zvečer je prišel njegov brat France, s katerim Gostiša ne živi v najboljšem prijateljskem razmerju, pred hlev razgrajat ter zahteval od Janeza dve kroni. Ker jih ni dobil, zagrozil mu je, da ga bo pretepel. Obdolženec je pa nato stopil o-borožen z železnimi grabljami ter je brata Franceta posvaril, naj miruje. Ta pa je skočil proti njemu in se je obdolžencu zdelo, da ima nož v rokah, nakar je začel Janez bežati, brat France pa tega zasledovati. Misleč, da se bratu ne bo moč ogniti, obrnil se je obdolženec ter udaril brata Franceta z grabljami po glavi, vsled česar je ta radi zadobljene poškodbe umrl. Zve-denca sta izrekla, da je imel usmrčeni nenormalno tanko lobanjsko kost ter da udarec s takim orodjem pri normalni lobanjski kosti ne povzročuje smrti. Sodišče je obdolženca obsodilo zaradi pregreška zoper varnost življenja na en teden ostrega zapora.
—	Henrik Premru, kontorist, je bil aretiran nedavno na Dunaju. Zasledovan je radi vlomov v Postojni, Novem mestu itd., katere je izvršil v družbi s svojimi brati.
—	Hranilnica in posojilnica v Ribnici razvija tudi v tekočem letu veliko živahnost. Ni še minulo četrt leta, pa ima že veliko nad pol milijona prometa.
—	Elektriko imajo v Ribnici. Prav dobro že deluje. G. Oražem je podjetni mož, ki je oskrbel Ribničanom električno luč.
—	Uboj v Kočevju — sad večnega hujskanja Kočevarjev proti Slovencem. V nedeljo, dne 28. marca, je bil na Auerspergovem trgu napaden ko-larski pomočnik, dvajsetletni Alojzij Koretič, rodom Slovenec. Napadalci pobili so ga s palicami na tla, vendar se je Koretiču posrečilo skočiti na noge — sedaj pa je zadal Koretič glavnemu napadalcu, 321etnemu dninarju Karolu Plavcu, ki je koroški Nemec, z nožem rano na levo ramo in je Plave vsled te rane že po preteku dveh ur umrl. Orožništvo je Koretiča na njegovem stanovanju takoj aretovalo in le ta se je vil v obupu, ko so mu povedali, da je bila rana smrtonosna. Samo braniti se je hotel in silobran je pro-vzročil nesrečo. — Popisani tragični slučaj vzbuja grenke spomine, koliko so že morali kočevski Slovenci pretrpeti pred neprestanimi napadi nahujskane in za izzivanja plačane pocestne kočevarske drhali.
—	Pogorela je 29. marca zjutraj ob
3.	uri hiša kajžarja Antona Piber v Mlinem 18 po domače Trojčičev. Sosedje so prihiteli hitro na pomoč, da se .niso užgale sosedne hiše, ki so postavljene zelo skupno ob jezernici, ki prihaja iz blejskega jezera. Ogenj je nastal najbrž po neprevidnosti.
—	S požigom je grozil. Janez Aleš, pd. Remec, posestnik v Mačah na Gorenjskem, je ležal lansko pomlad hudo bolan v deželni bolnici, doma so pa bile same ženske. Ker je že taka navada, da si sosedje niso posebno dobri, posebno če so si bratje, je bil med Remčevo in Koroščevo hišo vedno pre pir, da je končno prišlo do tega, da je Koroščev Tonček hotel malo ponagajati Remčevim ženskam. Ker se pa sam ni hotel opeči, je najbrž nahujskal malo opitega Janeza Grosa, pd. Dovža-novega, in ta je v noči dne 5. aprila 1. 1. začel razbijati okrog Remčeve hiše, grozil -z zažigom, ako mu ne odpro, in res metal goreče .vžigalice proti trskam, ki so ležale pod steno. Stvar se je izvedela. Gros je sicer šel na delo na Rumunsko, a ko se je vrnil, so ga prijeli. Vzel je ves greh nase — Koroščev Tonček je med tem odšel v Ameriko — ip danes ga je sodišče obsodilo zaradi hudodelstva nevarne grožnje in prestopka proti varnosti tujega imetja v dva meseca ječe, poostrene z enim postom in trdim ležiščem vsak teden. Sodnik mu je na koncu napravil pošteno pridigo, da naj se varuje žganja; škoda, da je ni tudi sosedom, kako naj se ne sovražijo med seboj, posebno če so bratje.
—	Znani španski sleparji so se zopet pismeno oglasili pri restavratedju g. Antonu Drašlerju na Brezovici in sicer so sedaj nekoliko odnehali. Preje so ponujali 80,000 K, g. Drašlerju pa ponujajo le 25,000 kron. Ker je pot v Madrid predolga, g. Drašler tudi teh ne mara in je oddal “nakaznico” obla-stvu.
—	Promoviran je bil dne 5. marca na dunajshkem vseučilišču notarski kandidat v Ljubljani gospod Janko Kersnik, sin pokojnega slovenskega pisatelja, za doktorja prava.
—	Ljudsko gledališče. Prva predstava Ljudskega gledališča na odru deželnega gledališča bode v nedeljo, 18. aprila t. 1. Vprizorila se bode znana ljudska igra “Revček Andrejček” z bivšim igralcem dež. gledališča in učiteljem dramatične šole “Slov. kršč. soc. zveze” g. Urbančič-Podgrajskim
v naslovni vlogi. Sodelovali pa bodo poleg gojencev dramatične šole S. K. S. Z. tudi še nekateri drugi znani bivši slovenski igralci.
—	Nov igralec-mojster. V “Desetem bratu” je dne 7. marca z velkim uspehom nastopil v ljubljanskem gledališču g. Milan Skrbinšek, absolvent ljubljanske realke z maturo ter absolvent Ottove gledališke šole na Dunaju, kjer podučujejo sami dvorni igralci in profesorji konservatorija. Tako so Ljubljančanje po dolgem času zopet dobili spretno domačo igralsko moč. Gledališče je bilo razprodano in g. Skrbinšku burno ploskalo —- dokaz, da občinstvo zahteva domačih moči.
—	V konkurz je prišel Jožef Umrek, trgovec z mešanim blagom v Kostanjevici.
—	Dvojna mera. “Grazer Tagblatt” hujska proti “Vzajemni zavarovalnici” v Ljubljani, češ, da je to popolnoma slovenski zavod. Če bi mi kaj takega pisali o kakem nemškem zavodu, bi bili takoj zaplenjeni, v nemških listih pa državno pravdništvo ne vidi hujskanja k bojkotu.
,— Čipkarska šola na Trati je od ministrstva potrjena ter prične delovati koncem tega leta. Šola je ustanovljena v gmotni napredek občine.
—	Nova pivovarna v Lescah. Gorenjec piše: “Bavarsko nemška pivovarna v Lescah prične z delom to pomlad. Narodno zavedni pivopivci pravijo, da bode ta pivovarna varila svoje pivo za same Bavarce in za nemški “volksrat”, ki mu načeluje dr. Eger, ki je menda obenem tudi zastopnik te pivovarne.
C
ŠTAJARSKO
1
—	Odpeljal se je 23. marca iz Reke v Ameriko g. dr. Jože Goričar, štajerski rojak, kjer prevzame mesto konzula v Pittsburgu.
—	Za Brežice se boje Nemci. Da bi razbremenil ondotni nemški živelj in ga hkrati vtrdil, zavezal se je nemški Schulverein, da brežiškim Nemcem iz svojih novcev postavi novo šolsko poslopje.
—Posojilnica na Vranskem pri Celju je imela, kakor se poroča, v minolem poslovnem letu 11.000 K čistega dobička ter bode od te svote glasom skle pa občnega zbora dne 25. marca t. 1. 6000 K dala v dobre namene.
—	Nemškutarji v Leitersbergu zopet pogoreli. Iz Leitersberga pri Mariboru se poroča: Naši nemškutarji so zopet pogoreli. Zahtevo po minori-tetni nemški trirazrednici je deželni šolski svet zavrgel, pač pa jim je ponudil neki nestvor, ki se imenuje “Z\veckmaeBigkeitsschule”. Na to ime bi menda lahko vzeli patent. Sedaj bomo pa tudi Slovenci povsodi, kjer se nam krajšajo v šoli narodne pravice, zahtevali enake šole. Bo-li deželni šolski svet tudi nam tako postrežljiv? Naša slovenska štirirazrednica, po tekih bojih rešena, nam seveda ostane. To je —- zadnja naša slovenska šola v mariborski župniji.
—	Smrtna kosa. V Mariboru je u-mrla dne 30. marca Josipina Sernec, soproga pred kratkim umrlega slovenskega odvetnika dr. Ivana Serneca. Rajna je bila znana zaradi svojega blagega in plemenitega značaja.
—	Umrl je v Celju Radeckijev veteran J. Kotzian, star 87 let.
—	Umrl je v Poljčanah posestnik Simon Pelko.
-— Umrl je v Gradcu zasebnik in hišni posestnik Franc Assmann (Ažman).
—- Uboj žene. V Oplotnici je zidar Vesenšek v prepiru svojo ženo tako sunil, da se je zgrudila in kmalu nato umrla.
—Od straže ustreljen. Dne 28. marca so štirje fanti začeli s kamenjem napadati vojaško stražo pred vojašnico v Celju ob pol 8. uri zvečer. Vojak je dobil več kamnov za vrat. Naenkrat v silobranu in po vojaški postavi u-streli med napadalce. Kroglja zadene v prsi Antona Drobne, ki je, 20 let star, prišel z Dunaja, da se javi k naboru. Pri priči je bil mrtev, drugi fanti so v preiskavi.
—	Otroka je umorila o božičnih prazniki ji Veronika Podržan, najemni-čarka pri Jožefu Metingerju v Vuzenici. Po porodu ga je zadušila m zakopala v gnoj. Nedavno se je posrečilo orožnikom spraviti zadevo na dan, nečloveško mater pa pod ključ. Detomorilka je lansko leto še služila pri Metingerju.
PRIMORSKO.
—	Kamen iz Rima. Rimski dijaki nameravajo prinesti v Trst kamen z rimskega Foruma v ta namen, da bi bil to temeljni kamen laškemu vseučilišču v Trstu.
—	Glasbeno društvo “Trst” snujejo v Trstu.
—	Promocija. Dr. filizofije je postala 22. marca na dunajskem vseučilišču baronica Melita Winkler, hčerka nekdanjega kranjskega deželnega pred sednika barona Andreja Winklerja.
—V Gorici je umrl monsignor Ga-brielčič.
—	Morilec Foedransperg, zoper ka- ^ terega se je pričela 31. marca pred poroto v Trstu obravnava zaradi u-mora plesalke Lucienne Fabry, je priznal svoj zločin. Trdil pa je, da ni imel namena umoriti je, ampak jo je dregnil le zato, da bi jo “odpodil od sebe”. Pripovedoval je tudi, kako je razsekal truplo umorjene Fabry. Smeh med poslpšalci je vzbudila njegova izjava, da je Fabry res ljubil. Zanimanje za to obravnavo je bilo v Trstu zelo veliko in so izšli listi v posebnih izdajah, nekateri s slikami obtoženca in umorjenke. Končala se je pravda
s tem, da je bil Julij Foedransberg (svojčas “pl.”) obsojen na vešala, in sicer zaradi navadnega zavratnega u,-rnora in tatvine na škodo lastnine u-morjene Fabry. Ker je navaden umor dosti manjši zločin, nego roparski, bo Foedranspergu spremenjena smrtna kazen v ječo, kar se pri roparskem u-motu nikoli ne , zgodi.
j--, V strahu pred vojsko. Trst, 30. marca. Tukajšnji listi poročajo, da se je v strahu pred vojsko zmešalo vdovi Mariji Coloni, ki ima dva sina pri vojakih. Vdova je skočila v morje in utonila.
—	Filip Ropaš, znan socialnodemo-kratični agitator in prirejevatelj shodov po goriški okolici, je prestal te dni svoje dve kazni, eno radi tatvine, sedem mesecev, drugo radi žaljenja Veličanstva, deset mesecev. Iz Gorice je izgnan ter odkazan občini, kamor je pristojen, to je Vransko na Štajerskem. Kaznovan je bil trinajstkrat.
774 glasov proti 1090—1160 nemškim, dalje v vol. okraju Trbiž—Podklošter slov. kandidat Jožef Škrbina 221 glasov proti 338 nemškim. To je gotovo lep uspeh pri zadnjih volitvah.
— Št. Štefan na Žili. Dne 28. marca so umrli “oče” Lekš. Gospodar Gašper Lekš je bil prvi občinski svetovalec, načelnik šolskega sveta, načelnik konsumnega društva, odbornik hranilnice šentštefanske, cerkveni pevec! Ljubil je Boga, pa tudi svoj slovenski jezik.
HRVATSKO.
MATH. H. NEMANICH,
1005 N. Chicago Street, Joliet, UL
dobroznan
SLOVENSKI POGREBNIK
V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč.
Chic. Telefon št. 741. N. W. Tel. 263

— Deželnozborska volitev v kmečkih občinah na Koroškem. 29. marca so volile kmečke občine. Odločitev je padla kar pri prvih volitvah. Izvoljena sta dva Slovenca (dozdaj so imeli Slovenci v deželnem zboru samo Grafenauerja!), 11 nemških nacijonalcev in 2 nemška kršč. soc. Izvoljen je Slovenec Grafenauer v vol. okraju Pliberk—Železna Kapla z 877 glasovi pro ti L. Pristovu, kandidatu nemških nacijonalcev (277 glasov), dalje je izvoljen Slovenec Florijan Ellersdorfer v vol. okr. Beljak—Dobrla vas z 748 glasovi proti nem. nacijonalcu Roeschu (523 glasov). Lepo manjšino so dosegli Slovenci v vol. okraju Celovec okolica — Borovlje, kjer je dobil slov. kandidat Ivan Štrukl 722 glasov proti 1350 nemškonacijonalnim, ravno tako v vol. okraju Beljak—Paternion—Ro-žek slovenski kandidat Ivan Vošpernik
— Ostre odredbe hrvaške vlade. Hrvaška vlada ni izdala samo odredbe da ji mora prebivalstvo izročiti strelno orožje ter prepovedala uvoz in izvoz strelnega orožja, ampak je izdala tudi ostre odredbe glede oglašenja tujcev. Gospodarji morajo tudi takoj, ako na tujčevem obnašanju opazijo kaj sumljivega, to javiti oblasti. Kaj to pomeni? Ali se Rauch boji, da bi izbruhnila revolucija na Hrvaškem vzpričo njegovih nečuvenih nasilstev?
—■ Za Strossmajerjev spomenik se je nabralo že nad 150,000 K. Odbor namerava 1. 1917., ob petdesetletnici akademije za znanost in umetnost odkriti spomenik Strossmajerju. Obenem se misli takrat dvigniti spomenik enemu največjih hrvatskih učenjakov dr. Račkemu. Za ta spomenik je nabranih tudi že 30,000 kron.
Ml hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boi kupoval od nas, ti borno i lej postregli z najnižjimi tržnimi e» nami....Mi imamo v zalogi vsakovrat-nega lesa..
Za stavoo hiš in poslopij mehki ia in trdi les, late, cederne stebre, desk« in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplainc* ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi g« pri nas ¡n oglej si našo zalogol Mi bomo zadovoljili in ti prihrinili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na vogla DES PLAINES IN CLINTON STS.
NAPRODAJ V JOLIETU POLOVICO interesa v trgovini čaja m kave radi odhoda iz mesta. Vprašaj pri Amer. Slovencu.
VW.W.VW.V.V/.VASWVW.
k Sil
Sobe 201 in 202 Barber Bldg JOLIET, ILLINOIS.
NOTAR
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sta.
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočani
A
Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.	^
Zavaruje hiše in pohištva pro-ti ognju, nevihti ali drugi po- ^
škodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko sl oko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50c gal., Riesling vino po 55c galon. Sladki mošt, 24 steklenic za $5. Fino muškatel 'vino po 40c gaL. Na zahtevanje pošljem uzorce. Vsa naročila pošljite
Stephen Jakše,
BOX 77.
Crockett, Contra Costa Co., California
j- ■■WWAVWWAVWMWMVWJWVAWAWAV.VWAV.W
FRANK SAKSER CO.,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Ye
Podružnica
610-4 ST. CLrAIR AVE. IM. E., CLEVELAND, O.
le prezrem
Imaleli v staro domovino komu kako pooblastilo poslati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postrežemo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imel sitnosti, ko se domu vrne.
li s _	4________
kupujemo in prodajamo po dnevnem kurzu. Ako potuješ v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupiš ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača, nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne'bo plačan. Imašli iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem, da vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo.
jUo sl penjen
ženo, otroke, ali pa sorod nike, ter prijatelje v Ameriko vzeti, potrebuješ človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo na nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, poduči-mo rojake za potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (Ellis Island) služimo jim vedno v najboljšo pomoč.
lažgo za rajale,
ki nameravajo potovati v staro domovino z dobrimi in brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere jednega izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod naslo-“Kretanje parnikov” in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan
odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, da pride en dan pred odhodom parnika v New York. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi, kdaj prid 1 v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Ce kdo dospe v New York, ne da bi nam naznanil svojega prihoda, nam 'ahko iz postaje telefonira po številki 4687 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov in sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelo važno za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovo veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še prodajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo važno in koristno.
Denarje pošiljamo
na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsak« denarna pošiljatev po nas poslanapride v stari kraj v 10 __	_	__	do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poštna
hranilnica. Nikdar se še ni čnlo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisočkrat čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesljive hranilnice ali posojilnice po 4 in 4odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obresti teko od dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Ustanovljen 1. 1891.
'Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Naročnina-za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo 'proti predplači $2.00 na leto.
Popisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC
J o 1 i e t,	111.
Tiskarne telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541.
Pri sprcmebi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.
Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
¿TRADES (ffijffl COUNCIL^
CERKVENI KOLEDAR.
25.	apr. Nedelja Marko ev.; Arm.
26.	“ Pondeljek Klet; Marcelin.
27.	“	Torek
28.	“	Sreda
29.	“	Četrtek
30.	“	Petek
1.	maja	Sobota
Peregrin; Anasta. Pavel od kr.; Vit. Pet. muč. Anton. Katarina Sienska. Filip in Jakob.
NA JURJEVO.
(Belokranjski običaj.)
Od hiše do hiše hodimo, zelenega Jurija vodimo, on pomlad v deželo prinesel je, vso zemljo z zelenjem potresel je, Zima, zima, ajd za peč celo leto leč!
To šibo za streho shranite, da z njo se požara branite, strahuje poredno vam dečico in vabi k hiši vam srečico.
Sreča, sreča, pridi k nam, glej, odprt je hram!
Ker take darove vam nosimo, od vas jih v zameno prosimo:
' imate kaj bele pogačice? pe branimo tudi se kračice, bodi jajce, bodi hleb, v naš izgine žep.
Bogato gorica obrodi vam, bogato se polje oplodi vam, podeli Bog kruha vam belega, vsi lica bodite veselega.
Mi zdaj moramo drugam— hvala, hvala vam!
—Oton Zupančič.
POMLADANSKE MISLI.
Zima je dogospodovala in nastopila je spet pomlad. Ob njenem prihodu se vreme neprestano izpreminja; danes dežuje, jutri sije solnce.
, Zvesta slika življenja, ki se tudi vedno menjava in noben dan ni jednak drugemu. Radosti in bridkosti, sreča in nesreča neprestano prhajajo in odhajajo. Tudi naša razpoložnost je po naravi podvržena tej menjavi, zdaj vriskamo od veselja, zdaj smo spet v najgloblji turobi. Toda kakor ne bi bilo koristno, ako bi venomer sijalo solnce, ali ko bi vedno deževalo, tako je tudi nam ta menjava potrebna. Spominja nas naše odvisnosti od Boga, in nas opominja, da smo na tem svetu na tujem, da je šele gori naša prava domovina. Ako bi živeli vedno v sreči in radosti, bi docela pozabili na nebesa ter postali prevzetni in ošabni
Kar je dež za usehlo zemljo, to so bridkosti in težave za našo dušo. K Bogu povračajo naše srce in je očišča-jo pozemeljskega blata.
Odtod pač tudi prihaja, da se med ubogimi ljudmi nahaja mnogo več vere in kreposti nego med bogatimi, ki se zanašajo na svoj denar in zato mislijo, da ne potrebujejo ljubega Boga, dokler jih ne pouči kaka težka nesreča, ki je ne more tudi vse njihovo bogastvo odvrniti, da se morajo tudi oni ukloniti pod mogočno roko božjo. Da, mnogi se ne bi nikdar poboljšali in bi se gotovo pogubili na veke, ako jih ne bi Gospod s križem in trpljenjem, takorekoč šiloma zadrževal.
Kakor po veliki vročini poleti nevihta očisti zrak, tako so tudi bridkosti in viharji življenja zdrava čistitev za naše srce. Kolikokrat moramo sami priznati, ko smo prestali hudo trpljenje: Bilo je vendar dobro za nekaj, kajti zboljšalo je to in ono.”
In šele koncem življenja bomo po-
polnoma razumeli, da je imelo vse, kar nam je Gospod poslal, vedno najmo-drejši namen.
Dostikrat se dogodi, da nam nepričakovan dež prepreči zaželeno zabavo, ali da nas nenadno preseneti brez dežnika. Tako prihajajo tudi v življenju prav nepričakovano male in velike ne-prilike, ki rade kale naš mir in nas tlačijo. Če pa imamo pri sebi svoj dežnik, t. j. zaupanje v Boga, potem nam ne morejo mnogo škoditi in kmalu spet najdemo srčni mir.
Nič ni nestanovitnejšega nego spomladansko vreme, podobno onim ljudem, ki so vsak .hip druge volje. Težko je, živeti s takimi, in vedno je znamenje, da niso zmožni, vladati same sebe., Samo vera jih je vstanu ozdraviti, kajti trdno stoji, kdor pomisli, da pri-,ija vse, tudi najmanjša reč od Boga. Dež in solnčni sij nas' živo opominjata na neskončnost in vsemogočnost božjo. Kako nespametni so tisti, ki pravijo, da prihaja vse to od narave, ne od Boga, na čegar bivanje sploh ne verjamejo. O, pazite, vi premodri ljudje, da nekoč prekasno ne vidite, da je res Stvarnik nebes in zemlje, ne še-
:ačenja najprej doma. K. S. K. J., za-vaj ne zgradiš sebi doma?!
Ali se bojite naših zavistnih sovražnikov? Kdo so ti, kaj so ti in kaj so storili za Vas? Ali se hočete ustaviti poslušajoč bedar'jo Clevelandske Amerike, ki jo izdajajo trije krivi proroki ali trije osli? Vs.ak član, ki noče ničesar storiti za Jednoto, ji pomaga kopati grob — in dr. Seliškar, “The Bitter Pili Doctor”, vam daje svojih kroglic, da vam pomaga hitreje vanj. Daje vam napačno zdravilo. Anton Grdina, “The Undertaker”, vas postavlja s svojimi širokimi usti na pot do p o k o p a 1 i š č a,f ne bojte se, da vas pokoplje. Josip Jarc, s svojim sebičnim tuljenjem in prazno glavo in bedastim ponosom, je vaš grobokop. Toliko q treh oslih. Sedaj o njihovih malikih.
Chicažani —• samo nekateri izmed j njih, ki so podpirali to trojico — vam j delajo mrtvaški prt, razpošiljajoč I uporne okrožnice. Potem so nekateri ■ možje iz Calumeta, ki so tudi razpo-| šiljali okrožnice društvom, poskušajoč povzročiti dirindaj — ti poganjajo mrliški voz. Nadalje so nekatera
le potem, ko povrnete svojo dušo v njegove roke in ga trepetajoč ugledate kot svojega Sodnika. Star pregovor že pravi, da za dežjem vedno sine solnce v tolažbo vsem trpečim. Vendar ne smemo tudi pozabiti, da je sreča nestanovitna. Kdor v,sreči misli na trpljenje, ki utegne priti, se vnaprej pripravi na isto.
Nadalje sta dež in solnčni sij neskončni milosti božji. To vidimo najbolje, kadar hudo deževje vse opustoši ali pekoča vročina oslabi človeka in žival. Kako bi bilo, ako ne bi solnca nikdar videli, ako bi bili kakor ubogi slepci vedno obsojeni v večno noč? Kadar po dolgem dežju spet sine ljubo solnce,' potem se koj razvedrimo in z novim pogumom se lotimo svojega dela. Preljubo zlato solnčece nam kaj rado vzbuja nove misli. Kako krasna sta dostikrat solnčni vzhod in zahod, mogočno govoreča o božji dobroti in ljubezni. Kar prenesti ne moreš s prostim očesom, bliščobe, kadar stoji solnce v polnem veličanstvu na nebu. Preveč si ne smemo glave beliti z ne-doumnimi skrivnostmi naše sv. vere, če nočemo svoje vere popolnoma izgubiti. Bolne oči sploh ne morejo prenesti solnca. Tako so mnogi, ki nočejo videti, nego radovoljno ostajajo v globoki temi nevere in krivoverstva.— .“Solnce spravlja vse na dan.” Da, marsikaj, kar se dogaja na skrivnem, prihaja nenadno na svetlo, in čeprav o-stane na tem svetu skrito, onega velikega dne bo vse razodeto. To nas opominjaj, priznati vse, kar vznemirja naše srce, duhovniku pri sv. spovedi, da nas v imenu božjem očisti greha. Vsi pa, ki na tem svetu skrivaj delajo dobro ali morajo na tihem trpeti, naj se tolažijo: “solnce spravlja vse na dan”, in veliko, neizmerno veliko bo njihovo plačilo v nebesih.
TRIJE “CLEVELANDSKI OSLI” IN NJIHOVI MALIKI.
Da je K. S. K. J. najboljša in najmočnejša slovenska katoliška podporna organazicija na svetu dandanašnji, je brezdvomno; saj ima nad $100,000 v blagajni in 10,000 članov — to je najboljši dokaz trdne podlage. Več denarja ima nego vse druge slovenske organizacije v Združenih državah skupaj. Nadalje ima najboljše in najpo-štenejše obrtnike za svoje upravnike— može, ki so neprestrašeni in odločni in se vedno upajo storiti kar je prav. Ima nadalje dobre, zanesljive in pravične postranske postave. To je najboljša organizacija za delavca, njegovo ženo in deco. Noben poštenjak ne more zanikati tega dejstva.
Ne manjka se v Ameriki malih ali nezanesljivih slovenskih organizacij, ki so bile ustanovljene edinole za osebno čast gotovim posameznikom — ampak ne za uboge vdove in sirote. Taka je Slovenska Podporna Jednota clevelandska, ki šteje 30 članov in ima 30c v blagajni. Oni ne potrebujejo nobenega doma za jednotine knjige — ker lahko hranijo vse zapisnike v žepu svojega telovnika ali na vrhu strehe. K. S. K. J. poslovanje je pa tako veliko, obsežno in važno, da zahteva svoje lastno poslopje. Oskrbovanje $100,000 ni mala reč. Taka jednota potrebuje prostora za shranitev vseh svojih knjig in tudi proti ognju varn.e-ga shranišča, kajti če bi knjige in listine zgorele, bi prišel v največjo nevarnost tudi sam obstanek jednote.
Jednotini uradniki so bili izvoljeni, da branijo in čuvajo Jednoto ognja, vlomilcev, tatov in sovražnikov, ki se drznejo očrniti ali poškodovati njeno dobro ime in njen obstanek — neglede na s krvjo zadobljeni denar. Predsednik in uradniki K. S. K. J. so dokazali, da je neobhodno potrebno, graditi dom v zaščito Jednote. Lota m poslopje imata veljati $12,000. To poslopje se bode kmalu izplačalo iz zneska najemnine, ki se bo prihranila, in poslopje pomenja denar — in ne proč vržen denar.
Dovolite mi besedo in čujte me, predsednik in uradniki K. S. K. J.: Zgradite dom in nikarte se brigati za Vaše nevoščljive sovražnike! Ne ustrašite se pravega dela! Pred očmi moramo imeti bodočnost naše Jednote, ki bo rastla in se večala, in nele sedanjost. Glejte naprej, če greste tem potoni — in dobro vem, da greste — neglede na pridobitev v preteklosti. Zboljšajte, kar se da zboljšati. Čemu plačevati najemnino (ali rent), če imate skoro $40,000 mrtvega denarja v banki. Pravijo, da se dobrodelnost
društva, nahujskana po teh okrožnicah, ki mečejo šopke' in vence na grob. Ostali .maliki, ki so tako skopi in nevoščljivi, da javkajo o slabih časih in nepotrebnosti Jednotinega doma, imajo nagrobni govor in prepevajo hvalnice.
“Clevelandska Amerika” naj bi se sramovala: ko bi morala odgajati ljudstvo v veri, miroljubnosti, dobrem državljanstvu itd. — pa vihra in se repenči, da je že vsa podobna robcu, ki se je potreboval pri hudem nosnem kataru ali za čiščenje umazanih čevljev.
Clevelandski kikarji ne bodo nikdar zvonili k pogrebu K. S. K. J., niti ji ne bodo dali nagrobnega napisa na njen spominek, niti ji preskrbeli njenega pokopališča. John Gorjanc.
NAJNESREČNEJŠE LJUDSTVO.
Profesor Albion W. Small s chica-škega vseučilišča je imel pred “Chicago Womans”-klubom predavanje, v katerem je trdil, da “smo mi moderni Američani najnesrečnejše ljudstvo, ki živi na zemlji”. To trditev skuša' dokazati s trojimi nadaljnjimi trditvami, namreč prvič, ker smo najbogatejše, drugič ker smo najsvobodnejše ljudstvo, in tretjič, ker smo med vsemi ljudstvi dosegli naj višjo stopnjo omike, Ko bi bil gospod profesor izjavil, da bogastvo in zadovoljnost ne hodita vedno roko v roki, potem bi mu lahko brez obotavljanja prav dali. Kajti stara resnica je, da ni človeku nič težje prenašati, nego breme samih praznikov in veselic. Ampak vsaka stvar ima svoji dve strani. Splošna trditev, da donaša bogastvo nesrečo, ne najde med reveži nobenega, med bogatinci ne dosti pristašev. Še manj se more po pravici nanašati na cele narode. Kajti vse prizadevanje vseh narodov stremi konečno za zboljšavo gospo-prof. Smalla resnična, potem bi imele darskega stanja. Ako bi bila trditev noga, ni svoboden narod, prebivalcev še komaj polovico, ker bi Združ. Države namesto 80 milijonov priseljenci, namesto iskati boljših živ-ljenskih pogojev, ostali doma in se veselili svoje revščine. Ali misli profesor, da bi naši nesrečni, ker bogati sodržavljani hoteli zamenjati z ubogimi ali malopremožnimi ljudmi? Celo Andy Carnegie, ki je baje rekel, da bi rad umrl kot ubožec, se ne bi mogel navdušiti za tako misel.
Nadalje trdi profesor Small, da smo najsvobodnejše ljudstvo na zemlji, in zato nesrečni. S tem postavlja resnico dvakrat na glavo. Ne svoboden, ampak zasužnjen narod je nesrečen in skuša zdrobiti svoje spone. In potem je še zelo dvomno, ali smo Američani res najsvobodnejši narod na svetu. V nobeni drugi deželi se osebna svoboda vklepa v spone, ker nima druzega tri-tako sirovo ne zatira, kakor se to godi v Združenih Državah po prenapetežih in licemercih m sodelovanjem posta-vodajstev, ki prvi vplivajo nanje. Narod, ki se radovoljno in svojeročno Da smo med vsemi narodi dosegli najvišjo omiko, je gospod profesor rekel pač samo v šali, ali da napravi svojim poslušalkam malo veselje'. Ali prihajajo nemški, francoski, angleški in drugi evropski dijaki v Ameriko, da jih profesor Small in njegovi tovariši povzdignejo na najvišje stopnje znanosti? Vsakdo ve, da se godi baš nasprotno, da pohajajo ameriški dijaki evropske poslušalnice v dosego zrele izobrazbe, katere ne morejo dobiti v tej deželi “najvišje” omike.
NADLOGA IN NEVARNOST.
.Kadar bo te dni sledilo mlačnemu dežju toplo vreme, potem je zagotovo pričakovati, da se začne vsakopoletna mušja nadloga.
Po zagotavljanju zdravnikov tvorijo muhe nele sitno nadlego za človeka in žival, temveč tudi resno nevarnost za telo in življenje. Znanstvene preiskave so dognale, kakor smo že lani in preje pisali o tem v našem listu, da prenašajo muhe zle, celo smrtne bolezni od hiše do hiše in da so časih najnevarnejše razširjevalke raznih kug.
Do gotove stopnje se človek lahko z neznatnim trudom zaščiti proti napadom malih, ampak zlobnih sovražnic stanovanju. Treba mu ni nič druzega, nego vrata in okna omrežiti ali zapreti z znanimi žičnimi pleteninami ter vse vsiljenke takoj usmrtiti. Zadnje je tem važnejše, ker zalega ene
edine muhe pod posebno ugodnimi raz merami lahko preseže milijon.
Največje mušje zalege se nahajajo v gnoju konjskih hlevov. Jajca potrebujejo do godnosti deset dni. Vsakotedensko izpraznjenje in temeljito razokuženje gnojišč bi potemtakem bolj zmanjšalo mušjo nadlogo, nego vsako drugo sredstvo.
Boj po gotovem načrtu proti komarju je donesel lepih uspehov. Slučaji vročinske bolezni so se v vseh mestih prav znatno zmanjšali, kjer so jeli dejansko zatirati male krvopije. Kar je bilo mogoče proti moskitu, se pač obnese tudi v boju proti hišni muhi.
Avstro-ogrski stroški za zastraženo mejo so znašali koncem meseca marca že nad tri milijone kron na dan.
Dr. Lueger je bil izvoljen sedmič za dunajskega župana. Njegovi politični nasprotniki so oddali pri volitvi prazne listke.
Pri nekem moskovskem starinarju
so zaplenili 20,500 vojaških črevljev in srajc, ki so bile ukradene varšavski in-.tendanturi.
Na dunajski živinski trg so pripeljali leta 1908. goveje klavne živine 224,-995 kosov. Od teh je bilo samo z Ogrskega 134,804 (s Kranjskega 8).
Celokupni stroški Panamskega prekopa. Šef - inžener Goethals je zveznemu odseku naznanil, da bodo znašali celokupni stroški za Panamski prekop 375 milijonov dolarjev.
Zeppelinov zrakoplov je prevozil vkljub viharnemu vremenu dolgo pot od Bodenskega jezera do Monakove-ga. Več tisoč ljudi je opazovalo po monakovških ulicah, kako mirno manevrira zrakoplov nad mestom.
Jugoslovanskih zadrug je bilo koncem leta 1908. 1.113. Od teh jih ni poslovalo kakih 160—170. Vendar pa število zadrug kaže, da se Jugoslovani (številka ne obsega Hrvatske, Bosne in Srbije) gospodarsko pridno gibljejo.
Ruska trgovina na Balkanu. Črna gora je naročila v Rusiji 500,000 kilogramov koruze. Ruske banke ustanove podružnice v Cetmji, Belgradu in Carigradu. Rusi sodijo, da preide v ruske roke tretjina balkanskega uvofa.
Mladi Krez. V New Yorku zamrli milijonar John Carter Brown je zapustil vse svoje premoženje v znesku 15 milijonov dolarjev svojemu nečaku, 12 letnemu dečku. Deček, ki je že pred tem imel več milijonov zapuščine od drugih sorodnikov, je postal s tem najmlajši Krez sveta.
Esperanto in policija. Berolinski listi poročajo o dogovoru med vladami, da uvedejo esperanto kot mednarodni policijski jezik za informacijsko službo z inozemstvom. Policija v Draž-danih, na Dunaju, v Budimpešti, Stock holmu, Kodanju, Parizu in Barceloni se že poslužuje oficijelno esperantske-ga jezika.
Morilka radi plesa. Iz Berolina poročajo: V Charlottenburgu je v nedeljo neka 161etna šivilja, da dobi denar za ples, skušala izvršiti roparski umor na neki branjevki. Plesa željno dekle je udarilo ženo s kladvom po tilniku tako da se je žena zgrudila na tla. Vendar je imela še toliko moči, da je poklicala na pomoč. Prihiteli so sosedje ki so morilko prijeli.
Smrtne obsodbe v Rusiji. Na Ruskem je bilo obsojenih na smrt 1. 1905 72 oseb, 1. 1906 450, 1. 1907 1056 in 1. 1908 1741. Smrtna obsodba se je izvršila na 1435 osebah. Te obsodbe se tičejo civilistov. Vojakov je bilo u-smrčenih leta 1906 in 1907 685.
--------t~
Grozovita drama. V ogrski vasi De-menfalu je stari strojar Lof pustil na mizi več bankovcev. Njegova mlada vnuka sta en bankovec razrezala in vrgla skozi okno. Starec se je tako raztogotil, da je otrokoma s sekiro posekal roke ter ju vrgel v vodnjak. Obupana mati je skočila za otrokoma. Vsi trije so utonili.
Ženske v avstrijski trgovini. V Avstriji je zaposlenih v obrti in trgovini 1,062,920 žensk. Število zaposlenih moških ni niti trikrat toliko. Od 1000 zaposlenih oseb je 262 žensk, 738 moških. Poleg teh podatkov so uposlene ženske največ v tekstilni industriji, 270, 427, v trgovinah 203,059, v industriji obleke 184,586, v gostilnah in pivovarnah 145,191.
Krotilec levov, ki beži pred ženo. Nekega krotilca levov v Nizozemski je oštevala huda žena njegova v menaže-riji. Nekaj časa jo je poslušal mirno, ker ga je pa le preveč kregala ter mu pretila z roko, je pobegnil pred njo v kletko k levom, se zaprl k njim ter radostno vzdihnil, da se nahaja med svojimi mirnimi zvermi, ki so mnogo boljše nego huda žena.
Kako dragi so streli? Vojna je združena z velikanskimi stroški. Čim večji je top, tem dražji je strel. En sam strel stane pri 15 cm. topu 63 K, iz 23 cm topa 336 K, pri topu po 30 cm kalibra pa 720 K. Ravno toliko stane tudi granata, ki more prodreti debele oklepe. Ako se računa zraven še obrabo topov, se pomnože stroški, ki jih
nekateri brzostrelni topovi stanejo, do četrt milijona kron.
Mark Twain in odvetnik. Slavnega ameriškega humorista so pri nekem kosilu naprosili, da “spusti govoranco” Mark Twain je rešil svojo nalogo ob splošnem odobravanju; vse se mu je smejalo. Nato vstane neki odvetnik, vtakne roke v žepa, kakor je imel, kadar je govoril, navado, in reče smeje se: Ali se Vam ne zdi čudno, da humorist po poklicu pripravi koga do smeha? Mark Twain na to: Ali se vam ne zdi čudno, da irha odvetnik .roke v— lastnih žpih?
Mrlič, ki smrči. V nekem zdravniškem časopisu poroča dr. Strathausen o sledečem slučaju iz svoje prakse: 16. svečana je umrl nek 74 let star mož, katerega sem zdravil, na kataralični pljučnici. Prihodnje jutro, 14 ur po njegovi smrti, sem izvršil mrliški o-gled in sem temeljem gotovih znakov nezmotno dognal nastopivšo smrt. Naenkrat pride iz mrliča glas, podoben smrčanju, ki se je v kratkih presledkih ponavljal; obenem je v mrličevem trebuhu pričelo neko kruljenje. Čeljusti in ustnice mrliča so bile tesno stisnjene in vse truplo popolnoma otrplo. Glasovi, ki so prihajali iz mrliča so bili tako glasni, da so jih culi domači v predsobi. Razložil sem jim, da te gla-
sove povzročajo odstranjujoči se plini in da o smrti ni nobenega dvoma. Po preteku ene ure so me prišli zopet klicat in našel sem mrliča varno zavitega v pernice in obloženega z ogrejeval-nimi steklenicami v postelji. Rekli so mi, da je mrlič pet minut čisto glasno smrčal. Sedaj mi ni preostalo drugega, ko da prepričam domače s tem, da sem odprl radialne odvodnice in zabodel mrliču v srce dolgo iglo. Po 15 minutah so glasovi ponehali in izostali.
Zanesljiva solucija
z zdravilnimi in antiseptičnimi svoj-stvi, ki se rabi za zunanja in notranja zdravljenja bi morala imeti primeren prostor v vsaki shrambi domačih zdravil, to je Severov Antisepsol. Jako do bro zdravilo posebno pri slabi sapi, za izpiranje ust in grla, za čistenje grjilih zob in čeljusti, dobro za odstranjenje hripe in katara v grlu. To zdravilo je prijetno za rabljen je, čisti in okrepča ter odstrani nerede. Cena 25 centov. Dobi se v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
NAPRODAJ VEČ LOT IN HIŠ PO nizki ceni ali na lahke obroke. Vprašaj pri Joseph Tušek, 203 Ruby St., Joliet, 111.	3tl8
Slovensko Zdravišče.
Pozor rojaki Slovenci in Hrvati 1 Gotovo bom°č v bolezni zadobite, ako se obrnete na SLOVENSKO ZDRAVIŠČE pod spodaj podpisanim ravnateljem. On ima jako veliko prakso v zdravljenju vseh bolezni, bodisi notranje ali zunanje bolezni, pa naj bo ista akutna ali kronična. On je specialist za ženske in otroške bolezni in operacije. On hitro in zanesljivo ozdravi vsako bolezen mož in žena.
Zatoraj rojaki! Ako ste bolni ali slabi na kakoršnikoli bolezni ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite, koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter se lahko z največjim zaupanjem obrnete na to res izkušeno zdravišče, kjer najdete gotovo pomoč in ozdravljenje, ako je to sploh mogoče. Nikarte trpeti! Če trpite Vi, Vaša hči, Vaša mati, Vaši otroci, Vaš oče, Vaši bratje ali sinovi na kakršnikoli bolezni, pridite pri tej priči, že danes, in dal Vam bo svet čisto zastonj, in izvrstna zdravila. Pišite danes, ker se Vam ta prilika morda ne ponudi nikdar več.
Adresirajte pisma tako:
Dr. Martin J. Ivec,
711 N. Chicago Str.
Joliet, Ills.
šje_ je najbolj varno naložen denar?
Hranilnih ulog je:
35 milijonov kron.
Rezervne»^» -aklada je:
Nad milijon kron.

Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejii denarni zavod te vratc po vaem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana a vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To priposnava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilamo varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah.
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak 82 COURTLAND STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6x04 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND, O.
FRANK SAKSER
Največji dobiček
se naredi, ako kupite delnice dobrih bakrenih rudnikov. Pred nekaj leti so se delnice od Shattuck prodajale po 25 centov ter so sčasoma poskočile na 55 dolarjev. Le pred 8 leti se so prodajale delnice od Calumet Arizona po 63 centov, krasneje je njih vrednost tako narastla, da -so se prodajale po 210 dolarjev na trgu. Taka prilika se vam sedaj ponuja od
THE GRAND ARIZONA COPPER CO.
Ta družba lastuje 620 akrov zemlje, ki je bogata na zlatu, srebru in bakru, le 9 milj od Douglas, Arizona, kjer se nahajajo ogromne topilnice Copper Queen in Calumet-Arizona družb. To posestvo se nahaja blizo Shattuck in Calumet-Arizona družb ter je istako bogata, a veliko večje in v boljšem stanu kakor katero istih. Posestvo je sedaj plačano in družba rabi le nekoliko denarja, da začne poslovati. Stroji za izvoz so že postavljeni in rov je že v srcu najboljše zlate, srebrne in bakrene rude. Gosp. B. V. Brajevič, znan trgovec v Bisbee, Arizona je direktor te družbe in skoro vsi tamošnji rojaki so delničarji te družbe, Zakaj pustite vaš denar v banki le po 3—4 obresti, ko lahko naredite 1,000 in 10,000 odstot., ako kupite delnice od The Grand Arizona Copper Co.? To zemljišče se bo v kratkem uredilo, da bo nosilo velikanski dobiček. Ali hočete, da vam bo enoletni dohodek zadostoval za celo življenje? Tu je prilika. Ne spreglejte! The Grand Arizona Copper Co. prodaja svoje delnice le po 50c. Ta denar se bo rabil za plačevanje rudarjev, ki služijo po $3.50 do $4.00 na dan, ter da se nakupi več strojev. Manj kot 50 delnic se ne proda nikomur. Najmanj ena petina odločenega denarja se mora poslati z naročilom. Ostanek se plača v štirih mesečnih obrokih. Ne čakajte, da bo cena višja, naročite sedaj! Pošiljatve se naj naročajo na
O. E. Petterson & Co.
FISKALNI ZASTOPNIKI,
213-14 First National Bank Building,
DULUTH, MINNESOTA.
K. S. K.
JEDNOTA
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:.......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I. podpredsednik:......../....Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
II. podpredsednik:.......Frank Bojc, R. R., No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:...................Josip Zalar, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Foir.ožni tujnik:............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik: .........John Grahek, cor. Broadway & Granite Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:____Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111.
Pooblaščenec................Josip Dunda, 123 Comstock Street, Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik:......'....Dr, Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joiiet, 111.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111.,' 13847 Štefan Stanfel, roj 1892, 13848 Franc Panian, roj 1883, spr. 19. apr. 1909.	Dr. št. 104 člane.
K društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 13849 Ivan Kovačič, roj 1885, spr. 18. apr. 1909.	Dr. št. 86 članov.
K društvu sv. Janeza Krstnika 14, Butte, Mont, 13850 Peter Špehar, roj 1881, spr. 15. apr. 1909.	Dr. št. 146 članov.
K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 13851 Florijan Kopač, roj 1864, spr. 17. apr 1909.	Dr. št. 100 članov.
K društvu sv. Frančiška Ser. 46, New York, N. Y., 13853 Ivan Pirnat, roj 1883, 13854 Ivan Svetlin, roj 1882, 13855 Franc Kralj, roj 1881, 13856 Franc Svetlin, roj 1879, spr. 3. apr. 1909,-	Dr. št. 42 članov.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 13857 Franc Petkovšek, roj 1876, spr. 18. apr. 1909.	Dr. št. 221 članov.
K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 13858 Anton Mihevc, roj 1881, 13859 Josip Tramte, roj 1883, 13860 Franc Cimermančič, roj 1880, 13861 Anton Medvejščik, roj 1872, spr. 16. apr. 1909.	Dr. št. 90 članov.
K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 13862 Ivan Simčič, roj 1890, 13863 Franc Grum, roj 1885, 13864 Ivan Košir, roj 1882, 13865 Matija Hudovernik, roj 1879, 13852 Ivan Jakelj, roj 1878, spr. 18. apr. 1909
Dr. št. 121 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., k društvu sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 7579 Anton Murn, 4. apr. 1909.	I. dr. št. 369 članov.
II. dr. št. 46 članov.
Od društva sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., k društvu sv. Jožefa 1.03, Milwaukee, Wis., 10002 Ivan Hauptman, 19. apr. 1909. I. dr. št. 45 članov.
II. dr. št. 37 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 522 Ivan Meglen, 16. aprila 1909,
Dr. št. 124 članov.
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 6874 Ivan Očkim, 13. marca 1909.
Dr. št. 316 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 3735 Anton Wolf, 19. aprila 1909.
Dr. št. 102 člana.
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 10818 Franc Špelič, 5548 Karl Godič, 3121 Mat. Baudek, 3681 Franc Ambrožič, 1430 Franc Košmerl, 3683 Franc Vidrih, 5. apr. 1909.	Dr. št. 310 članov.
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 12321 Anton Novak, 16. apr. 1909.
Dr. št. 106 članov.
Od društva Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 4466 Nikolaj Gračan, 19. apr 1909.	Dr. št. 35 članov.
Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 13360 Ivan Mavsar, 17. apr. 1909.	Dr. št. 86 članov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 12930 Jakob Lenarčič, 19. aprila 1909.	'	Dr. št. 220 članov.
Od društva sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 8889 Franc Lenko, 5. aprila 1909.	Dr. št. 103 člane.
Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 10331 Josip Jaklič, 13. aprila 1909.
Dr. št. 32 članov.
Od društva sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 9237 Josip Goričar, 14. apr. 1909.	Dr. št. 120 članov.
Od društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 12647 Anton Remžgar, 19. aprila 1909.	Dr. št. 88 članov.
Od društva sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 13367 Martin Šribar, 12. apr. 1909.
Dr. št. 60 članov.
Od društva sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 9890 Josip Juršič, 12. aprila 1909.
Dr. št. 32 članov.
Od društva sv. Barbare 97, Mt. Olive, II., 11518 Viljem Thiessen, 9956 Otton Kirbach, 12206 Josip Trupej, 9964 Frank Pucel, 19. aprila 1909.
Dr. št. 50 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 8410 Martin Gregorčič, 15. apr. 1909	Dr. št. 44 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 5485 Rudolf Kure, 9300 Josip Colins, 10046 Mihael Majerle, 8144 Franc Lesar, 16. aprila 1909.
Dr. št. 102 člana.
Od društva sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 11314 Jakob Minigat, 11175 Jos. Turk ml., 11178 Josip Turk st., 12. apr. 1909.	Dr. št. 61 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 4055 Jožefa Kovačič, roj 1887, spr. 18. apr. 1909.	1	Dr. št. 36 članic.
K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 4056 Elizabeta Homjak, roj 1868, spr. 17. apr. 1909.	Dr. št. 14 članic.
K društvu sv. Jožefa 53, >Vaukegan, 111., 4057 Ivanka Bartel, roj 1885, spr. 18. aprila 1909.	Dr. št. 64 članic.
K društvu Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 4058 Neža Potokar, roj 1881, 4059 Katarina Pezderc, roj 1865, 4060 Marija Benedik, roj 1881, spr. 18. apr. 1909	Dr. št. 115 članic.
SUSPENDOVANA ČLANICA ZOPET SPREJETA.
K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 320 Frančiška Meglen, 16. aprila 1909.
Dr. št. 38 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, O., 998 Ivana Košmerl, 3430 Ivana Pajk, 5. apr. 1909.	Dr. št. 99 članic.
Od društva Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 1842 Ana Gračan, 19. aprila 1909.	Dr. št. 35 članic.
Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 3949 Ana Jaklič, 13. apr. 1909.
Dr. št. 30 članic.
POPRAVEK:
V štev. 16. Jednot. glasila se mi je vrinila neljuba pomota in sicer pri pristopilih članih. K društvu sv. Cirila in Metoda 4, naj se čita namesto Butte, Mont., Tower, Minn.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
340400404040404vJ
Društvene vesti.
Cleveland, O., 18. apr. — Slavno u-redništvo Am. Sl.! Prosimo, dovolite natisniti sledečih par vrstic. Čitali smo v Clevelandski Ameriki v št. 29 t. 1. nekako obsodbo, ktero so dali natisniti 3 gg. Newburčani proti zidanju Jed-notinega doma. Enak protest je to že vtretjič natisnjen od dotičnih gg. iz Newburga. In ta obsodba je zoper g. gl. predsednika Ant. Nemanicha radi odstavljenja dveh uradnikov od društva sv. Vida št. 25. K. S. K. Jednote, Antona Grdina in Jos. Jarca. Prav
čudno se nam zdi, da se ravno ti naši sosedje Newburžani tako poganjajd za nje, kakor bi bili naprošeni. In nedavno se je slišalo, kako je eden izmed teh treh podpisanih udrihal po njih. Mislimo, da ste dobili kaj po-duhati od teh dveh; pazite, da vas duh ne omami, da ne boste predaleč zašli. Odkar so si s sosednimi roke podali, imajo korajžo, češ, sedaj nas je več, sedaj pa le po gg. gl. odbornikih. Nekaterim čitateljem se morebiti to čudno zdi. Ali nam so pa dobro znani in prav dobro znane tudi njih razmere. Posebno ta dva ptiča zmeraj kaj najdeta, tako da ni kraja ne konca s prepiri. Zato je posebno dobro, ako se jima peruti nekoliko pristrižejo. Tudi smo brali v dotični številki Malerike, da si ravno ti naši St.
Clairčani želijo izvanredno konvencijo. Kaj boste porekli, dragi člani in članice K. S. K. Jednote? Da to bi bilo v velikansko škodo za našo Jednoto. Za zemljo in za zidanje Jednotinega doma protestirajo in konvencijo si pa želijo, samo da bi blagajni škodovali. Ali se to pravi delati v korist Jednoti? Toraj upajmo, da druga (vsaj povečini) društva niso tako nespametna, da bi kaj enacega zahtevala, ker stvar se da drugače rešiti, nikakor pa tako, kakor Malerika gode. Ko je začel ta miroljubni list izhajati, pisalo se je, da bode ta list delal nekak mir med rojaki, sedaj se pa vidi, kako prazne trobi. Tako mislimo, da se je na St. Clair Ave. prepir prirastel, kakor goba na drevesu; če bolj jo dol reže, bolj z veseljem raste. Ali naj bi posnemali take možake? Oh, kam bi pa prišli Ker so si ustanovili novo jednoto, si pa še bolj drgnejo jezike, češ, morebiti s tem si pridobimo več članov na naše limanice. Mi pa tako porečemo, da glavni urad naj bi vedno ostal v Jo-lietu; ker je 15 let tam, naj bode pa še nadalje. Vsak član in članica, ki modro preudari glasilo K. S. K. Jednote v št. 16. Am. Sl., bode rekel, da bi bilo dobro in v korist Jednoti, ako ji postavite hišo, za toliko svoto kakor je bilo v pojasnilu, namreč $12,000. Nekatera društva pravijo, da bi to gg. delegatje razmotrivali na konvenciji. To je že nekaj res. Ali pa glavni odbor in mi člani oziroma društva nimamo nobenih pravic, ako bi bilo to v korist Jednotič Saj mi ravno tako plačujemo v Jednoto kakor gg. delegatje, kateri naj bi bili vdeležni konvencije. Upajmo, da bi tudi druga društva stvar tako modro preudarila, kakor je to storilo društvo v Bridgeport, Ohio. Ako se to uresniči, potem bodemo dosegli velik korak v korist nam vsem članom in članicam in v ponos celemu slovenskemu narodu v Ameriki.
Toraj na delo, člani! Ne ozirajmo se na kokodakanje Malerike. Toraj naprej za staro slavo naše slavne K. S. K. Jed. in kličemo: Razširjaj vrhove po celih Združenih Državah in raz-cvitaj, da bi še obrodila dosti dobrega sadu v korist slovenskemu narodu v Ameriki.
Tebi, Am. Slovenec, dobro glasilo naše Jednote, pa: Le naprej, od boja do zmage, da bi še dosti dobrega storil za našo slavno Jednoto. Bodi še v prihodnje pripravljen za boj zoper napadalce slav. Jednote. Le tebi, Am. Slov., se imamo zahvaliti, da se je naša slav. Jednota tako lepo razcvitala. Toraj naj bode končano za danes.
Pozdravljamo vse člane in članice K. S. K. Jednote in želimo, da bi prišli ob kratkem do najlepše sloge in bratovske ljubezni. Z Bogom!
Več Clevelandčanov in članov K. S. K. Jednote.
Aliquippa, Pa., 18. apr. —■ Naznanjam našim sobratom, da sem jaz kakor prvi tajnik odstopil od tajništva z dnem 11. aprila. Vsa pisrrja naj se naslovljajo na blagajnika ali predsednika; in tudi društvu sv. Jurija št. 64 v Etna, da sem jaz oddal tikete na društvo, če ne boste sprejeli pravilno, se pritožite na društvo, ker jaz sem prost od tega in bodem že poročal, zakaj sem odstopil od tajništva v prihodnjič. Volitev bo pa 9. maja, da se vsi sobratje društva Sv. Družine št. 109 vdeležite te seje in blagajnika pa prosim, da ne bojo hale zaprli kakor so storili zadnjo sejo. 11. aprila.
Stari tajnik.
Enumclaw, Wash., 12. apr..— Društvo Jezus Dober Pastir št. 32 K. S. K. Jednote je imelo skupno-velikonočno spoved na praznik sv.'Jožefa 19. marca, kot je že navada vsako leto na ta dan. Ker pa še niso vsi člani našega društva opravili svoje katoliške dolžnosti, toraj jih opozarjam, d% 0 pravem času store, da potem ne bodo nobene sitnosti imeli. Tudi one člane opominjam, kateri ne žive v tej okolici ali v naši fari, da mi ob pravem času spovedne listke pošljejo, kot Jednota zahteva. Z bratskim pozdravom
Josip Malneritch, tajnik.
Fleming, Kans., 18. apr. — Zadnje mesece smo v društvo sv. Alojzija št. 83 K. S. K. J. prejeli od nekaterih društev K. S. K. Jednote neke vrste okrožnice in protestne liste zoper zidavo Jednotinega doma, in v slovenskih listih se je tudi mnogo pisalo. Zato smo pri dr. seji 18. apr. nekoliko se o -tem pogovorili. In omenjam, da naše društvo nikakor ni zoper to, da se zida Jednotin dom, samo da bi moral glavni predsednik to pri zadnji konvenciji izraziti. Bratje in društve-niki, to ni neumno gospodarstvo, ako stvar premislimo. , Ako si posamezna društva postavijo svoje dvorane, ki štejejo ,po nekoliko udov, potem si tudi K. S. K. Jednota lahko postavi svoj lastni dom. Naj se gradi Jednotin dom, samo boljše je, da se počaka prihodnje konvencije. Tako se je izrazila večina članov dr. sv. Alojzija št. 83 K. S. K. Jednote.
Neko društvo tudi zahteva, da se skliče izvenredno konvencijo z namenom, da je boljše potrošiti par sto dolarjev za konvencijo kot tisoče za Jednotin dom. Bratje društveni, ali vam se ne smili denar, ki ga mislite potrošiti za izvenredno konvencijo, ki ga sami imenujete krvavo prisluženega kar je res. Konvencija bi stala ne par sto dolarjev (mi je dobro znano, kaj stane konvencija) in to da bi se zadovoljilo par mož in društvenikov, ki niso zadovoljni. Vsak človek, ki je pri zdravi pameti, ne more tega odobravati. Mnogo bolj pametno je, da se
zida Jednotin dom, kot da se snide iz-venredna konvencija.
Ne moreni si kaj, da ne bi se izrazil in povedal kar mislim. Bratje, nekoliko manj nevoščljivosti in nekoliko več zadovoljnosti, pa bomo veliko lepše in boljše napredovali.
Nadalje se je govorilo zaradi odstavljenih uradnikov dr. sv. Vida št. 25 K. S. K. Jednote v Clevelandu, Ohio. Za tisto mi ne moremo in ne-čemo biti sodniki, zakaj ako je to res kar se je bralo v 16. in 17. številki Jednotinega glasila, potem je glavni predsednik, gospod Anton Nemanich, pravilno postopal. To ni tako mala stvar Ijot se čuje iz Clevelanda. Ako pa ni resnica, kar je glavni predsednik, gospod Anton Nemanich poročal v glasilu Jednobe, potem se obrnite na njega, on bo vam že raztolmačil.
Znam, da se bom komu zameril, znabiti se komu ne bo dopadel moj dopis, pa mi je vseeno, ker sem dobro premislil, kar sem pisal. Komur ne ugaja, se lahko obrne na me in me okara, ker svojga imena-nisem vajen skrivati. Seveda mora vsak misliti, da je društvo zahtevalo kar sem pisal. Pa znabiti bo uredništvo moj ' dopis vrglo v koš, kar pa ne bi rad imel.
S pozdravom Anton Skubitz,
tajnik dr. sv. Alojzija št. 83.
R.	D. No. 2, Pittsburg, Kans.
Burdine, Pa., 19. apr. — Tem potom naznanjam vsem članom in članicam društva sv. Jožefa št. 21 K. S. K. Jednote, da je naše društvo sklenilo na redni seji dne 11. aprila, da bode imelo dne 2. maja skupno spoved in sv. obhajilo pri prvi sv. maši zjutraj ob 8. uri 30 minut. Častiti gospod Jožef Zalokar bode tudi spovedoval že v soboto zvečer, kakor že ponavadi vsako leto. Toraj opozarjam vse člane kakor tudi članice zgoraj imenovanega društva, da vsak opravi svojo versko dolžnost in da potem pošljejo oziroma oddajo svoje spovedne liste na društvo najkasneje do 13. junija, in potem je treba poslati vse te liste na duhovnega vodjo Jednote. Posebno opozarjam tiste člane in članice, ki so oddaljeni od tukaj, da spolnijo to dolžnost. Oddaljeni člani kaj radi -odlašajo od tedna do tedna in nazadnje pa še najrajši popolnoma pozabijo. Toraj mislim, da ve vsak sam kaj da ima storiti in da ve vsak, kako in kaj da je v pravilih, in da se bomo tudi po njih ravnali, da ne bode treba še potem vsakega posebej pismeno opominjati. Mislimo, da to zadostuje.
Obenem opominjam vse člane zgo-rajomenjenega društva, da se udeležijo prihodnje redne mesečne seje dne
9.	maja, ker ta seja bode važnega pomena, toraj je upati, da se člani udeležijo v polnem številu.
Poročati nimam kaj posebnega. Z delom gre še vedno slabo, tako da kriza nas še vedno ni ostavila in kaže, da se bode popolnoma naselila tukaj, Velikonoč smo imeli letos belo namesto zeleno, no pa to se nam je hitro ustreglo, da smo videli zeleno naravo.
Končno pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote, A. S. pa obilo napredka. John Demšar, tajnik.
Goff, Pa., 19. apr. — Naznanjam vsem udom društva sv. Antona Pad. št. 71 K. S. K. Jednote, da bodemo imeli skupno velikonočno spoved 1. maja v sv. Jerneja cerkvi v Crab Tree, ko nas obišče Rev. Josef Zalokar iz Bridgeville, Pa. Toraj vsaki ud naj stori svojo dolžnost, kar nas naša vera uči in kar pravila K,- S. K. J. zahtevajo. Spoved bode na 30. aprila in na 1. maja zjutraj. Tudi članice imajo dosti priložnosti, ker bodem od njih zahteval spovedne liste ravno tako kakor od udov. Kateri član ali članica ne opravi svoje dolžnosti, je po zahtevi pravil kaznovan z izločitvijo iz društva in Jednote. K sklepu pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote.	John N. Tome, I. tajnik.
St. Louis, Mo., 19. dpr. — Članojn društva sv. Srca Jezusovega št. 70 K.
S.	K. Jednote se naznanja, da bodemo imeli v soboto večer dne 1. maja skupno spoved in drugi dan v nedeljo 2. maja skupno sv. obhajilo in popoldan ob 2. uri blagoslovljenje društvenih zastav v hrvatski cerkvi sv. Josipa na 11. cesti m Chouteau Ave. Ker nimamo tukaj slovenskega duhovnika, smo si izbrali častitega g. John Kra-njeca, duhovnega vodjo K. S. K. Jednote iz So. Chicage za to veliko slavnost. Kar je nam tukaj živečim Slovencem znano, nismo imeli še slovenskega duhovnika, da bi slišali v našem materinem jeziku pridigo. Zatoraj se nam nudi lepa prilika nam vsem članom društva Sv. Srca Jezusovega št. 70 udeležiti se tako velike slavnosti. In tudi rojakom Slovencem v St. Louisu in okolici v naznanje, da tudi ne zamude pristopiti z nami k mizi Gospodovi. Kakor pri vsakej takej slavnosti bodemo tudi mi napravili parado. Zatoraj uljudno vabimo naša bratska društva, slovensko podporno društvo sv. Alojzija J. S. K. J. kakor tudi vsa hrvatska društva, da nam prisostvujejo paradi in veselici, ki se priredi omenjenega dne. Vsem članom društva Sv. Srca Jezusovega št. 70 v naznanje, da je bilo na zadnjem zborovanju predlagano in potrjeno, da vsaki član, ki se ne udeleži slavnosti omenjenega dne, plača $5.00 kazni, kar mu gotovo ne bo ljubo in ugodno za njega. S pozdravom vse članom in članicam K. S. K. Jednote.
Robert Kunstel, tajnik, 2118 N. llth St.
NASLOVNIK
trgovcev, obrtnikov, gostilničarjev in
odvetnikov, ki se priporočajo rojakom.
JOLIET, ILLINOIS.
ADLER J. C. & CO., 112 Exchange St., priporoča rojakom svojo mesnico.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI-poroča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta.
CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicago st., blizo slov. cerkve. Prodajalna moških in ženskih ob’ek.
DENAR NA POSOJILO. POSO jujemo denar na zemljišča pod u-godnimi pogoji. Munroe Bros.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in moških oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor).
GOLOB JOHN, 608 N. Broadway Izdelovalec kranjskih harmonik.
GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana St. Mesnica.
S. HONET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St, Joliet, Ih. Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni.
HORWAT ANTON, 600 N. Chicago St. Izdelovalec cigar in trgovec a likerji na debelo.
JURICIC FRANK, 1001 N. Chicago
Sl.	Prodajalec moških oblek in obuval. Agent vseh prekomorskih črt
J.	P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sts. Oba telefona 8. Joliet, 111.
KONESTABLO ANTON, 201 Jackson St. Krojač. Izdeluje, popravlja in gladi moške oble.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana St. Gostilna.
STONICH GEORGE, 813 N. Chicago St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja.
TORKAR LOUIS, 30 Fairview Ave Prodajalec zemljišč, lot, peska ia kamenja.
VOGRIN ANTON, 205 Ruby St. Izdelovalec >n popravljalec čevljev.
V/OLK VICTOR, 200kž Ruby Str. Krojač moških in ženskih oblek. Popravljam, likam in čistim obleke SOUTH CHICAGO. ILL.
KOMPARE JOS., 8908 Greenba, Ave. Salun in prodaja šifkart.
CHICAGO, ILL.
MARTIN NEMANIČ, SALON, 22nd St. and Lincoln, Chicago, 111.
PITTSBURG, PA.
NOLLE C., 5170 Butler St., ameriški hotel.
DINAN C. M„ 5151 Butler St. Pro daja vina in likerjev na debelo.
HOTEL REINHOLD, 5400 Butlei St., R. Matuszewski, lastnik.
HOTEL DUBLIN. H. A. Dv Via last.. 5438 Butler St.
POZOR, ROJAKI!
urejeno
.">1 otlonio gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por terjevo pivo, izvrstno žganje, domača vino in prodajal dišeče stnodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet, 111
Rojaki! Pijte
“Elk Brand” piro
dobite je pri
Mike Kočevar,
cot. Ohio & State Sts.
N. W. Phone 809. Joiiet, Illinois.
Chi. Pbone 521	N. W. Phone 669
MAURICE F. LENNON
Advokat—Pravdnik
SODRUG E. MF.ERS
Soba 318--321 Barber Bldg.	JOLIET, ILL.
Ko imate kaj s sodnijo opraviti, o-glasite se pri meni. Pravica — je moje geslo.
le Joliet National Bail;
Na voglu Chicago in Clinton ulit RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $xoo,oo o.o.
T.	A. MASON, predsednik.
G.	M. CAMPBELL, podpredsednik ROBT. T. KELLY, blagajnik
John Stefanie
na voglu Scott in Ohio cest, Joiiet, IH
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET.
Emil Bachman
580 South Centre Avenue.
Chicago, 111.
Slovanski tvorničar društvenih od-znakov (badges), regalij, kap bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevanje zastonj.
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
TAI. B. Seliuster
Young Building.
Kot nova izgleda obleka ko smo j» mi očistili in pogladili, neglede ako ja iz debelega ali tankega blaga.
Ženske bodo jako vesele, ako se »•-znanijo z našim delom. Prenovi?»« obleke, boljše in hitreje kot se domu naredi za Kar zahtevamo le malo plačilo. Poskusite naše delo!
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka ft Co.
620-622 Cass St. JOLIET, IUt Chi. Tel. 489.	N. W. Tel. 40.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše
“The U. S.” lOc. in “Meerschaum” 5c,
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa- na
108 Jefferson Street. Joiiet, 111.
E. Wunderlich Granite Co.
804-806-808 N. Hickory St., Joliet, I1L
Velika zaloga spomnikov
Nase prodruznice so: v Chicagv Bethania and Resurrection Cemetaif blizu Summit, Cook Co., in Naperville 111. Chi. tel. 1872. N. W Phone 49?
Epizode iz rusko-japonske vojne.
Uvod.
V 4. štev. mesečnika “Dom in Svet” je dr. Leopold Lenard priobčil nekaj velezanimivih črtic, ki nam najlepše j pojasnujejo vzroke, zakaj je pritlikavi Japonec premagal velikana Rusa. Dr. Lenard je dostavil svojemu spi-su sledečo opomnjo: “Te epizode sem vzel iz pisem, katera mi je pisal neki oseb-jjo mi dobro znani ruski častnik, ki se je udeležil rusko-japonske vojne. Prevedel sem jih kolikor mogoče natančno, da ohranim prvotni slog, četudi grešim pri tem nekoliko zoper slovensko skladnjo. Dodal nisem niti bcsé-dice.” In tudi nam ni treba dodati ničesar, ker je spis dovolj jasen. Evo ga: I.
Ko sem čital časnik “Novoje Vre-mja”, kjer se ravnokar opisujejo razprave državne dume o ruski armadi in zlasti o častnikih, sili me nehote smeh, kajti nazori članov državne dume so nazori prazne domišljije. Ker je to znano samo takim, ki ^so mnogo let bili v ruski vojski in se udeležili tudi nesrečne vojske z Japonci, vsem drugim so pa to španske vasi, zlasti, ker noben ruski časnik in noben pisatelj ne sme pisati bridke resnice, če noče priti v ječo 'za vse življenje, raditega sili mene, ko čitam te debate in znam dobro rusko vojsko in tudi rusko-ja-ponsko vojno, ker sem služil dvanajst let in se udeležil cele vojne kot aktivni častnik, vedno smeh, če ti purani našopirijo svoje repe in kriče z govornice: "Mi mislimo, da bo ruska vojska izvršila svojo dolžnost.” Jaz bi samo rad slišal, kdaj nam bodo ti kričači povedali, kdaj ruska vojska še ni izvršila svoje dolžnosti? Kričati je lahko, toda dokazi, kje so dokazi? Ruska vojska j,e vedno izvrševala svojo dolžnost in Jo bo še dalje izvrševala. Ali so pa izvrševali svojo dolžnost oni tuji genezah, ki po volji usode poveljujejo ruski vojski in katerih tovariši kriče zdaj v ruski dumi bobneče fraze? Če bi to bilo v resnici narodno predstavitelj-Stvo, bi tako sramotnih fraz ne bilo slišati v ruski dumi, kajti naš narod ve dobro, da je ruski vojak vedno izvrševal svojo dolžnost, tpda niso je izvrševali samo oni poveljniki in generali, ki stoje na čelu naše vojske.
Toda, da bi me čitatelji ne imeli za praznobesednega tožitelja, poslužim se okoliščine, da morem zdaj svobodno pisati in ne riskiram, da me vržejo v ječo, in podam nekaj epizod iz rusko-japonske vojske, ki vam bodo jasno pokazale, če ni ruski vojak izvrševal svoje dolžnosti in kako so izvrševali oni kričači in tuji generali, ki žive od denarja ruskega naroda, svojo dolžnost.
Ko se je pričela vojna, sem bil v prvem vzhodnosibirskem zboru pri top Bičarjih in naša brigada je bila določena za Port Artur. Toda'po njihovi pametni uredbi so nas držali tri mesece v Inkovu brez vsakega dela, ko so nam pa rekli iti v Artur, so bila pa že vsa' pota pretrgana in nismo mogli dalje kot v Va.fangou, ki se nahaja 100 vrst (110 kilometrov) od Arturja. Tu se je moral naš zbor, kateremu je načeloval general Stackelberg, spustiti v boj. Takoj v prvem bojuj so se pokazali naši. generali v vsej svoji nagoti, glasti pa še general Stackelberg, ki je prišel iz Peterburga s posebnim vlakom, z ženo, kuharjem, služkinjo: in kravo, ker je najbrže mislil, da bi mleko sibirske krave moglo škoditi njegovemu zdravju, a brez žene in brez kuharja bi mu bilo preveč dolgčas ha vojni.	i
Toda vse to so še malenkosti, a glavna stvar je, da se nikakor ni ma-tal odreči navadam, katerih se je nalezel v Peterburgu. Pasel je lenobo in zato pobiral lepo plato. Morda je mislil, da je prišel na vojno kot na kako zabavo, in zato je dobil štirideset tisoč rubljev samo za potne stroške. Njegova žena je pa mislila, da more tudi tu ukazovati, kakor je u-kazovala v Peterburgu. Ko sta bili torej po dvadnevnem boju uničeni skoraj dve bateriji, ker so nam naši generali veleli, da moramo stati na vrhu hriba in se ne smemo, skriti za grič, kot bi moralo biti, in smo videli, da se ne moremo več držati ‘na poziciji, katero smo zavzeli, zlasti, ker je bilo Japoncev petkrat več kot nas (nas je bilo 3000, a Japoncev 15,000), poslali smo h generalu Stackelbergu ob sedmih zjutraj ordinansa in ga prosili, saj nam da povelje, kaj storiti dalje, in smo naznanili, da je levo krilo že popolnoma uničeno in ne more več Streljati. Ko je ordinans prišel, je general blagovokl spati, a njegova zvesta soproga ni dovolila, da bi ga zbudili, in órdinans je moral z nujno posto čakati, dokler se ni naspalo njegovo “prvoshoditeljstvo”. Ljudi pa, ki so stali na levem “krilu” so Japonci postreljali kot čredo koštrunov, ker niso mogli več odgovarjati s streli, ‘lak položaj se je vlekel do desete ure zjutraj. Ob desetih se je “njih prvoshoditeljstvo” blagovolilo slednjič zbu diti in prečkati sporočilo.
Kaj mislite, čitatelji, kaj je nato sto-ijl? — Rekel je, da se moramo umakniti, sam pa še ni izstopil iz vagona, ampak je velel, da mora vlak takoj odriniti nazaj v Došičav. Vojaki se »iso mogli umakniti še tri vrste nazaj, fco je “njih prvoshoditeljstvo” že re-
šilo svoje in svoje verne žene življenje in hitelo z vso paro nazaj, ne da bi se kaj brigalo za svoj zbor. Ko so se naši vojaki med strašnim ognjem sovražnika s približno osemdesetimi topovi umaknili in po dvadnevnem maršu prišli na drugo pozicijo in se pričeli utrjevati, pričakovaje spet sovražnika, prikazal se je spet naš general in je pričel povpraševati, če smo vse rešili pred Japonci. Ko pa je izvedel, da so nekatere baterije odvrgle ovitke od strelov, ker ni bilo nikogar, ki bi jih pobiral, je zagnal tak krik, da sem mislil, da ga slišijo Japonci. Potem ni niti rekel “hvala” ruskemu vojaku in je šel v svoj vlak pit čaj k svoji ženi. Slišali smo, kako je igrala na klavirju, ki ga je tudi imela s seboj v vlaku, in pil mleko svoje krave brez skrbi in ne da bi vprašal, če- imajo ljudje kaj jesti, če so siti? Tako se izvršuje dolžnost? Kajneda?
Navedem še en zanimiv slučaj, ki lepo osvetljuje te gospode.
Štirinajstemu vzhodno-sibirskemu linijskemu polku je bil naznačen iz Pe-tersburga poveljnik po protekciji. Tudi on ni prišel sam na vojno, ampak baje s svojo sestro •—- z drugimi besedami z neko šansonetko —, ki je bila prišteta med usmiljene sestre. Ker pa načelnik polka nima lastnega vlaka, moral je nehote ostati pri svojem polku in živeti v šatoru. Raditega se je morala tudi njegova sestra podvreči isti usodi, četudi je držal zanjo posebno kočijo s tremi konji in ji je bila dodeljena konjeniška straža izmed vojakov istega polka. Pa tudi načelnikov adjutant je moral zanjo skrbeti. Toda vse to še ni nič. Vsa nesreča je pa bila v tem, da je ta “sestra” bila jako radovedna, a naš simpatični general je mislil, da je njegova dolžnost biti njen “kavalir” in je bil rajši pripravljen, zanemariti svojo dolžnost kot branitelj domovine, kakor da bi bil ne-galanten kavalir. Polegtega je bil pa Še v onih letih, ko ženska naklonjenost stori, da taki idijotje pozabijo na vse drugo na svetu. Tako je vsled ljubeznivosti generala in vsled radovednosti njegove “sestre” prišla nad nas nesreča, namreč: Ko smo se umikali proti Liao-janu, je naša brigada obenem s štirinajstim polkom bila določena v prednje vrste, da bi varovala umikanje glavnih sil. Za načelnika tega oddelka je bil določen poveljnik štirinajstega polka. Dvaindvajset vrst pred Liao-janom smo se streljali z Japonci in potem smo se začeli polagoma umikati. Kar izvemo, da _so glavne sile že prišle v Liao-jan. Blato je bilo strašno, ker je skoraj ves mesec lil dež. Konji so komaj dvigali noge in mnogokrat so morali ljudje pomagati konjem vleči topove. Šli smo ne hitreje kot tri vrste (3.3 km) na uro, a Japonci so nas pritiskali korak za korakom. Slednjič smo sklenili, 13 vrst pred Liao-janom, prenočiti. Drugega jutra grem ob šestih k našemu generalu in mu ppvem svoje mnenje, da moramo takoj odriniti, da bi, če Bog da, vsaj na noč prišli v Liao-jan, kajti tu so pota še slabejša, konji so pa tako utrujeni, da komaj vlečejo noge. Nato sem dobil odgovor, da to ni moja reč, a naš poveljnik je šel k poveljniku štirinajstega polka. Ko se je poveljnik izgubil, sem dal jaz potrebna povelja, kajti bit sem edini častnik v celi bateriji (dva sta bila ranjena, eden pa bolan), ih sem samo še čakaj povelja, da odrinemo. Minila je več kot ena ura, a tako povelje m prišlo. Nato grein sam v šator, kjer je bil načelnik, in sem našel oba, kako sta sedela pri čaju in se zabavala s “sestro”.
Drznil sem se še enkrat spomniti našega poveljnika na nevaren položaj, v katerem se nahajajo naši ljudje, če ostanejo tu. A izvem, da hoče “sestrica” iti na goro, odkoder, pravijo, da je mogoče videti Japonce s prostim očesom. Toraj pojdejo vsi trije gor in kadar se yrnejo, odrine ves oddelek dalje. Tako smo morali čakati do devetih zjutraj, ko je “sestrica” v kočiji s polnim galopom priletela mimo nas pod varstvom straže. Takoj nato je pa prihitel ordinans in prinesel povelje, naj takoj odrinemo, ker so Japonci že prišli k prvemu oddelku in pričeli streljati. Spustiti se v boj je nemogoče, ker smo bili v šatorih in nismo imeli nobenih pozicij. Ko. sem oddal dalje povelje, naj takoj odrinejo, sem se dvignil s svojo baterijo, toda nisem imel časa, da bi se postavil v vrsto, ko so že japonske krogle pričele doletavati k nam, in so mi ubile dva čloVeka. V tem trenutku je prihitel naš general in dal povelje, naj gremo hitro, a sam je zbe|al in zapustil baterijo v tako nevarnem času. Ljudje in konji so culi vsi bližnjo nevarnost, napeli vse sile, da bi zbežali kolikor mogoče hitro in so preklinjali generalovo “sestro”. Nismo še prešli pet vrst, ko smo bili že na jasnem, da se ne izognemo boju, kajti Japonci so bili za našim hrbtom in smo jih morali zadržati, da bi taborjem bilo mogoče umakniti se v Liao-jan.
Pošljem naprej ordinansa, naj poišče poveljnika in mu sporoči, da, če se ne spustimo v boj, pademo vsi v roke Japoncem. Čez pol ure dobim povelje, naj zadržimo Japonce. Toda poveljnik vseeno ni prišel. Poiščem mesto, postavim štiri topove in velim streljati, vsem drugim pa velim, naj
gredo brez obotavljanja k Liao-janu. S štirimi topovi in stražo peščev je bilo smešno spustiti se v boj, toda hotel sem rajši žrtvovati del kot izgubiti vse. Polegtega sem bil računal tudi na to, da Japonci ne poznajo naših sil in se bodo nehote ustavili in pričeli boj. Moj račun se je dobro obnesel. Ko so Japonci videli, da smo pričeli streljati in niso poznali naših sil, so se istotako ustavili. Videti je bilo, da čakajo svojega topništva, kajti dolgo časa nismo dobili nobenega odgovora iz topov, ampak so samo žvižgale krogle iz pušk. Slednjič je priletela prva granata, potem so se pa vsule kot dež. Mi smo napeli vse sije, da bi obstali na mestu, ne glede na to, da sftio bili skoraj prepričani, da to ne bo mogoče. Toda naenkrat se je vlil dež in mi smo spoznali, da smo rešeni in z nami vsa prednja straža, ki bi po našem mnenju morala biti že daleč.
Posluživši se dežja, velim zapustiti stališče, dvigniti se brez šuma in se umakniti nazaj. Toda nismo še prešli pet vrst. zagledam pred sabo naše topove in vozove, katerim sem poprej velel, naj hite brez obotavljanja k Liao-janu. Ne Vede, kaj to pomeni in zakaj niso izvršili mojega povelja, hitel sem k topovom in vprašal strogo: Kaj to pomeni? Dobd sem odgovor, da je poveljnik srečal baterijo, in jo hotel sam peljati, pa jo je zapeljal globoko v blato in že nekaj ur ne vedo, kaj storiti, ker poveljnik tudi sam ne ve, kaj storiti. Grem takoj k poveljniku in se pričnem ž njim prepirati in mu rečem, da ga ne bom poslušal, ampak delal po svoje, a kadar pridemo v Liao jan, naj me, če hoče, izroči sodišču — in pričnem takoj deliti povelja. Pehota, ki je bila v obrani, trudna in zmučena in razljutena, se je razložila po blatu in — zdelo se je — bila je odločena raje tukaj umreti kot premakniti se z mesta. Toda s silo in z dobroto se mi je hitro posrečilo jih navdušiti in pričeli so vleči topove iz blata. Delo je bilo težko, časa nismo smeli gubiti, skočil sem tudi jaz s konja in delal kakor vol. Slednjič smo izvlekli en top in prijeli za drugega. Medtem začno japonske krogle spet doletavati k nam in ranijo konja. Dan se je nagibal k noči, poveljnik se je ustrašil in velel, naj pustimo vse m se rešimo, a jaz nisem tega vedel in sem izvlekel na suho mesto topove. Ko se vrnem, vidim, da so vsi topovi iz-preženi in vsi ljudje sede na konjih, a v sredi je poveljnik. V tem trenutku zažvižga krogla nad njihovimi glavami. Poveljnik udari konja in zbeži, a za njim vsi rojaki. Vse to se je zgodilo v eni sekundi. Brez uma zagrabim za revolver in pohitim za bežečimi vojaki ter kričim, da, če se ne ustavijo, bom streljal,, in sem spustil petelina. Strel je zadonel. To je zadržalo del vojakov. Grem k njim in jim velim, naj se takoj vrnejo, naznačim enega za načelnika, sam pa grem za njimi in jim rečem, da prvega, ki bi hotel zbežati, ustrelim kot psa. Tako sem obrnil nekaj ljudi in delal ž njimi pod kroglami skoraj dve uri in izvlekel štiri topove, a izgubil dva konja in enega človeka. Potem odrinem na slepo, ker nisem imel nobenih map, in brez vsake obrane privlekel sem šele drugega dne topove v Liao-jan. Zato sem dobil naskrivaj od general Moro-zovskega zahvalo, javno pa grajo, ker nisem izvršil povelja načelnika in nisem odvrgel topov, ampak sem se jih lotil reševati in s tem pokazdl, da naš poveljnik ni za nič.
Po tem slučaju sem dobil v osebah naših generalov zaklete sovražnike, ki mi začasa vojne niso mogli storiti ničesar, po vojni so pa pokazali svoje sovraštvo do mene.
Če bi imel čas, bi Vam napisal mnogo takih slučajev in potem bi razumeli jasno, da je ruska armada vedno izvrševala svojo dolžnost, a niso je izvrševali samo oni, ki ji stoje na čelu. Torej se ne sme čuditi,-če boljši častniki izkušajo izstopiti iz nje; a če jih hočejo pridržati v armadi, jih ne bo zadržalo povišanje plače, ampak pridržati bi jih bilo mogoče samo, če se izključijo iz službe oni poveljniki, ki so to že zdavnaj zaslužili in se ne-ve, zakaj jih še niso izgnali, in naj bi ne silili boljši del armade, da bi bil pokoren tem bebcem, ki niso za drugo kot da bi krasili salone.
2.
Ker imam še nekaj prostih trenutkov, se požurim, da izpolnim svojo besedo in Vam sporočim še nekaj dogodkov iz naše nesrečne vojne. Ko boste te vrste prebrali, mislim, da ne boste več obsojali naroda, zato, da smo izgubili vojno, boste se pa tudi prepričali, da je ruski narod še silen in da ni izgubil svojih junakov, a Vaše natolcevanje se bo samoposebi obrnilo na drugo stran, to je, ne proti ruskemu narodu, ampak proti njim, ki vladajo nad tem narodom in nad njegovimi vojaki. Zato, da mi bo mogoče govoriti čisto resnico, ne bom pripovedoval ničesar, kar sem samo izvedel od drugih, ampak pripovedoval bom samo o' tem, kar sem videl z lastnimi očmi in kar smo jaz in moji tovariši morali prenesti na svoji lastni koži, to je, govoril bom samo o prvem sibirskem zboru, v katerem sem jaz služil, in ki si je pridobil slavo, da je eden najboljših naših vojaških zborov, in ko boste razvideli, kako se je obnašal in kako se mu je načelovalo, si boste mogli predstaviti, kakšni so bili drugi oddelki, ki so se udeležili nesrečne rusko-japonske vojne.
Torej poslušajte.
V mestu Odesa je bil načelnik prve baterije, petnajste artiljerijske brigade, (Nadaljevanje na 7. strani.)
Ustanovljena i*7i.
Of Joliet. Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00
Jrejerua raznovrstne denarne ulog« ter pošilja denar na vse dele sveta
I A HENRY, predsednik.
C. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše me 1 po najnižji ceni? Gotovol V mesnic:
J. & A. Pasdertz
e dobijo najboljše sveže in prelca ene klobase in najokusnejše meso /se po najnižji ceni. Pridite toraj ii 'oskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba j* naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste.
‘hic. Phone 4531 N. W. Phone m?
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
-N. COLLINS ST., JOLIET, ILL.—
Fiite “Elk: Brand" -pi^ro
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklinicah
FRANK MEDOSH
9478 EWING AVENUE, VOGAL 95th ULICE, EN BLOK OD SLOVENSKE CERKVE SV. JURIJA SO. CHICAGO, ILL.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar ska dela, prodaja šif-karte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo.


C. W. BROWN, predsednik.
R. PILCHER,podpreds9dnik.
W. G. WILCOX, casir.
louai Bel
Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, 111.
TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke v stari domovini.
3%
o
OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolietu.
Ana Vogrin
izkušena babica
205 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, 111.
Poštena Postrežba vsakemu.
Telefon 123, South Chicago.
E. PORTER
Brewing Co.
EAGLE BREWERY izdelovalci
ULEŽANE PITE
PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER
BEER.
Očistite jetra Flexer’s Pink Liver Fills
čistijo jetra zdravijo nered in za-basanost. Urejujejo prebavne orga ne. Cena po pošti ali v naši lekarni 25c škatljica.
FLEXER & REICHMANE
LEKARNARJA.
Cor. Bluff and Exchange Streets JOLIET. ILL.
STENSKI PAPIR
za prihodnuh 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
A lexander [jaras,*?
Chicago telet. 2794	teJet.N 63 7

imp
ZNAK NEVARNOSTI.
Malo ljudi postanejo žrtev bolezni kar naenkrat, ampak človek se slabo počuti predno ga bolezen bolj napade, za to se taki znaki.nevarnosti kaj radi prezro. Taki slučaji so
naravni znaki nevarnosti
Ti so: bolečine, želodčni neredi, žaba sanost, slabost, a navadno tudi izguba okusa. Ti neredi nas opozarjajo, da nekaj ni prav. Pametni ljudje ne zanemarijo teh opominov, ker vedo, da se lahko pripeti kaj bolj nevarnega; vendar se pa nevarnost lahko prepreči brez posebne sitnosti, ako se posluša dober svet in se začne rabiti
Trinerievo zdravilno grenko vino
To zdravilo hitro deluje. Okrepča želodčne stene in živce, da delujejo redno; ako je pa kaka bolezen v želodcu je hitro ozdravi. Stori vam kar drugo nobeno zdravilo na svetu ne naredi.
nosen mstnsat*
‘TtÏrwi
«EOi&Tgfttfr
Daie zdrav okus, stori prebavnost,	,
pospeši sladko spanje, krepča živce in mišice, čisti kri,
daje zdravo barvo obraza, krepča energijo, okrani zdravje.
Ohranilo bode vso družino v dobrem zdravju, ker se sme dajati otrokom kakor tudi starejšim. Koristi vsakemu želodcu naj bo bolan ali zdrav, kar urejuje delovanje. To je edino pravo zdravilo za želodec.
VPRAŠANJE—Ali ste že kedaj izprevideli, da vas trgovci goljufajo, ker vam dajo ponarejeno grenko vino mesto Trinerjevega; Id jieiflim pravo grenko vino. Bodite pozorni in odklonite ponaredke. Ako rabite sdrav niških nasvetov, pišite nam in nai zdravnik vam ga pošlje brezplačno.
Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vsakem slučaju želodčnih nadlog in neredov prebavnih organov. Dobite ga v lekarnah in dobrih gostilnah.
620-622 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILL.
(Nadaljevaje s 6. strani.) človek, ki ni drugega delal, kot da je, kadar je prišel k bateriji, kričal in delil kazni med vojake, desiravno ni nobenega poznal, razen svojega narednika. Kaznovani vojaki so pa prihajali na dom, k ženi poveljnika in ona je odpuščala kazni, z drugimi besedami, nad baterijo je poveljevala poveljnikova žena, kajti ona je bila desetkrat bolj razumna kakor pa poveljnik. Vse druge službene posle so pa izpolnjevali starejši in mlajši častniki, ki so bili pri bateriji, on je pa samo podpisoval papirje in delal dolgove. Težko je bilo trpeti takega častnika, toda imel je veliko protekcijo in zaraditega so ga trpeli. Toda prišla je vojna in on je bil poslan na daljni vzhod v deveto ar-tiljerijsko brigado. In glej! Naš polkovnik Martinov je dobil neomejeno oblast začasa prehoda svoje baterije in je začutil v sebi orlovo nray. Na vsem potovanju je samo kričal, zmerjal, izročal vojake sodišču za vsako neumnost in slednjič, čez mesec dni, je prišel s svojo baterijo v Inkav in njegova baterija je bila preimenovana v četrto baterijo, v katero sem tudi jaz imel smolo, da sem bil prideljen.
Slednjič, po dolgem čakanju, so nas porinili k Jafangau, kjer smo se prvič spustili v boj. Toda tu je naš orel, takoj, ko je zaslišal prvi strel, povesil svoja krila, izročil poveljništvo starejšemu častniku, stotniku Izukovu, ter se skril na neki nepopisljiv prostor. Tako obnašanje je bilo pod vsako kritiko in posledica je bila, da so ne samo častniki, ampak tudi prosti vojaki izgubili vse spoštovanje, katero so imeli poprej, četudi ne k njegovi osebi, pa vsaj k vojaškemu znaku, katerega je nosil na sebi, ker ni znal varovati časti teh znakov. Da bi varovali čast svoje baterije, so delali častniki vse, kar je bilo v njihovi moči, ne da bi se kaj brigali za poveljnika, to je, na-tihem smo smatrali našega načelnika za neko neizogibno nakitje baterije, sami smo pa delali vse, a njemu pustili samo, da je pobiral lavorike za vojaško hrabrost baterije, ki je pod vodstvom nižjih častnikov resnično delala čudeže. Vse bi še bilo, toda k nesreči so se kakor nalašč v našo brigado vrinili samo taki poveljniki: tako na primer poveljnik prve brigade, kakor hitro zasliši strel, leži že na zemlji, stisne se kje na varno mesto, pokliče k sebi kakega vojaka, vzame čutarico z rumom, se napije in prične žalovati pred vojakom črez svoje življenje. Poveljnik tretje baterije je ravno toliko vreden; niti ne pokaže se na nobeni poziciji. Polagoma je to začelo vzbujati nezadovoljnost med vojaki in malo pomalo so izgubili vse spoštovanje pred svojimi poveljniki. Polagoma se je pričela razsipati disciplina. Saj pa tudi ni čudno. Kdo bi ospoštoval take ljudi, ki namesto da bi pokazali vojakom s svojimi zgledi, kako se izvršuje vojaška dolžnost, so se skrivali za hrbte vojakov, katere so v mirnem času smatrali malodane za živina in jim je delalo posebno prijetnost, ako so jih mogli potolči. Toda niti s svojimi častniki se ti “gostilniški okraski” niso znali vesti in jifn liti hvaležni zato, da so zanje vse delali in nastavljali svoje glave pod kroglje ne-prijateljev. Sami so sprejemali nagrade za hrabrost svojih baterij, a čast nikov niso priporočali. Tako se je razvila nezadovoljnost tudi med častniki in ko je nekega lepega dne naš poveljnik začel poveljevati pri vajah baterije in pri tem razodel vso svojo neumnost (ko je velel streljati v ne-prijatelja, je ukazal tako nastaviti ko-tomer, da bi morali obrniti topove in streljati na naše), so tudi častniki izgubili vsako spoštovanje in ozir na takega poveljnika. Ubogati bojazljivca, toda razumnega, je še mogoče, toda podvreči se bojazljivcu in tepcu, to ni mogoče. Tako je pričela razpadati naša vojska.
Ko so vojaki videli to, se že skoro niso-menili za ukaze poveljnikov, ampak so čakali, da jih potrdijo njih častniki. Seveda ni nazadnje preosta-jalo vojskovodjem drugega, kakor pustiti starejšim častnikom svobodo; saj so faktično v bojnem času izpolnjevali vse dolžnosti načelnikov. A v Peterburgu niso hoteli umeti, da bi morali imenovati voditelje izmed častnikov armade, ki so poznali že ves položaj, ampak so pošiljali za aktivno armado vsled protekcije le vedno novih častnikov iz Peterburga ali iz drugih mest. Zgodilo se je celo, da so prišli generali po pomoti v armado: tako na pr. general Milav. Ta je dobil 30.000 rubljev za pot v Mandžurijo, a še ni dospel do bojišča, ko je bil pozvan, naj se vrne, ker se je pokazalo, da je bil poslan po pomoti. A ne samo z nespametnostjo višjih poveljnikov, ampak tudi z njih podlostjo nam je bilo opraviti; hoteli so ugonobiti drug drugega, a sami bi bili grabili nagrade iz Peterburga. Med temi se je posebno odlikoval general Putilov. Da pojasnim njegovo postopanje, je treba seči nekoliko nazaj:
Blizu Mukdena je gora, ki je bila v rokah Japoncev. Umevno je, da, kdor je gospodoval tej, je bila v njegovih rokah tudi vsa ravnina. General Ku-ropatkin je ukazal vzeti to goro. Ponoči so začeli naši z delom in pustili tam štiri polke. Naši polki so zajeli postojanko od treh strani po strašnem dveurnem boju. Japonci, ki so poznali važnost te postojanke, so se bili kakor levi, a so se morali končno umakniti sili ruskega bajoneta. (Treba je omeniti, da so bili Japonci izvrstni borilci, a kadar je prišlo do spopada z bajoneti, niso nikdar vztrajali, ampak so se spustili v beg in začeli igra-
ti ruski “odboj”.) Naši častniki so se z nevoljo ustavili, ko so začuli signal, da naj se vrnejo, zakaj vedeli so, da le še malo časa in postojanka bo v njih rokah. Ne meneč se za signale, so zavpili: “Za njimi!” Vojaki, vajeni poslušati svoje častnike — so se z glasnim “hura” zagnali za begunci. Čez pol ure je bila gora od naših zasedena. Japonci so še šestkrat poizkusili vzeti jo, a so jih naši okoli šeste ure zjutraj popolnoma potolkli. Tedaj je bil poslan kurjer h glavni črti z vestmi, da so gora in vojne naprave, ki jih Japonci v naglici niso mogli vzeti, naše. Ko je bil poslani kurjer na poti, ga je srečal Putilov. Vzel je poročila, jih podpisal, njega pa poslal dalje. K,o je dobilo vrhovno poveljstvo izvestja o bitki na gori s podpisom generala Putilova, je brzojavilo v Peterburg, da so zajele čete pod vodstvom generala Putilova goro blizu Mukdena in vse naprave. Proti večeru je dobil general lastnoročno carjevo brzojavko: “Pozdravljam generala — sedaj gene-ral-majorja Putilova! Gora naj se imenuje Putilovka!” Ko je vojaštvo izvedelo o tem, je kar strmelo, kako pride do nagrade general Putilov, a ne oni, ki so goro priborili. In'kaj je bilo z generalom Putilovom in to postojanko skupnega? Tedaj ni on poveljeval niti delu teh čet in je bil oddaljen kakih dvajset vrst od tam. Ko je vojaštvo izvedelo, v čem je resnica, je zagnalo grozen škandal. Da bi ga zadušili, so začeli deliti tudi mlajšim častnikom nagrade. A kako so jih delili?
I Nekaterim po tri, drugim niti ene. Vsledtega je zavladala velika nevolja. Častniki so se norčevali iz generalov in se jim smejali v obraz; tudi vojaki so jih začeli sovražiti. Neki višji poveljnik je hotel udariti vojaka, a razjarjeni vojaki so ga nabodli na bajonete, zakaj bili so edini in nihče ni izdal svojega druga. Celo mlajši častniki niso izdali krivca, čeravno so ga vedeli. Žalostno je to, a je fakt! Slednjič so naši poveljniki spoznali, da ni pred njimi oni vojak, ki so ga poznali v mirnem času, ki bi pohlevno ponavljal “ravno tako je” ali “nikakor ne”, ampak vojak, ki jasno pozna svoje dolžnosti do očetnjave. — To je vedel tudi vrhovni poglavar, general Ku-ropatkin. Kadar je hotel vzdržati kako pozicijo, -se je vedno obrnil k vojakom samim, govoreč jim s posebnim naglasom, da so le oni in njihovi mlajši častniki njegova nada. Ob drugi priliki jim je pa naravnost povedal, da zaupa le njim, a ne poveljnikom.
To je bilo ob času boja z Japonci, ko so naši pustili na glavnih pozicijah le kompanijo vojakov brez vsake podpore. In te nesrečne čete so vztrajale tri dni, da bi omogočile vsej armadi zajeti Japonce. Daši jim ni bilo pričakovati pomoči od nobene strani, so vendar vztrajali, ker so ljubili generala Kuropatkina z vso dušo in cenili njegovo zaupanje. Tri dni so odbijali napade Japoncev in nikomur še na misel ni prišlo, da bi zapustil svoje mesto. Razen tega je bil silno okužen zrak, ker ni nihče pokopal trupel padlih. Če se sedaj spomnim teh dni, ne vem, odkod smo jemali toliko moči in nehote se spomnim besed Suvorina, da za ruskega vojaka ni ničesar nemogočega. Ravnotako se je zgodilo pod Liao-janom. "Vojaki so delali čuda in natezali zadnje moči, da bi se ne vdali. A general Orlov je uničil ves trud junaških vojakov. Čemu je bilo toliko žrtev, čemu naše trpljenje? Je-li mogoče, da samo zato, da bi podstavil general Orlov nogo generalu Kuropat-kinu, s katerim je bil v nasprotju?! To je nečloveško! Takega generala bi se moralo obesiti, a ostal je nekaznovan. Ko se spomnim tega, kar ne morem verjeti, da so to dejstva, a ne sanje.
Svetla zvezda na temnem nebesu pa je bil general Miščenko. Vojaki pod njegovim vodstvom so bili ponosni, da služijo takemu generalu. Kako preprosto je občeval ta general s svojimi vojaki in častniki. Nihče ne bi verjel, da je ta stari general tako drzen m hraber, če ga ne bi videl v boju. Vojaki so dobro vedeli, da ni temu generalu niti v hrabrosti, niti v razumnosti in spretnosti enakega. Celo sami Japonci so čislali tega hrabrega generala in še ga bolj bali, nego samega vraga, dasiravno je imel le 10,000 mož. Planil je kar ponoči nanje, jih v kratkem premagal, požigal vasi in plenil, kar je bilo mogoče. Japonska kavalerija se ni hotela spustiti v boj s temi “vragi”, se umikala kozakom in se skrivala za pehoto. Preden so dospeli kozaki, so bili Japonci uvideli, da je naša kavalerija slaba. Vsega so bili krivi tako-zvani “mamini sinčki”, pod okriljem skrbnih mamic, ker so si bali porezati prstke; — z drugimi besedami bili so silni kavalirji, navajeni samo trošiti denar in kazati svojo hrabrost le proti - ženskam. Res izvrstno so kazali svoje junaštvo in to o vojskinem času! Vsled njih hrabrosti je bilo poslanih za raznimi boleznimi y Rusijo mnogo usmiljenih sester. Z eno besedo, naši kavaleristi so bili junaki v pravem pomenu besede, a, žal, ne proti Japoncem, pred njimi so bežali. In kaj naj se zahteva od vojakov pod takimi častniki. Ti so držali dano prisego, in ker so bežali oni, so bežali tudi sami. Čemu pa potem tolika kavalerija, če ni za nobeno rabo? Celo sami poveljniki niso vedeli, kam s tako vojsko. A oni so govoričili in govoričili, da so jih nazadnje res začeli nastavljati za poveljnike konjenice. Bojevali so se tako silno, da je pošlo neverjetno veliko konj, in da so se polnili njih žepi. Tako je n. pr. kapitan 24. dragonskega polka Lubjanenko privojeval v šestih mesecih poleg odlikovanj še 50,000 ru-
bljev. Pravijo, da je bil izvrsten matematik. Res je treba biti izvrsten matematik, če se hoče po šestih mesecih z mesečnimi tristo rublji dobiti
50,000.	Obžaloval bi le to, da je izrabil svoj talent v vojaški službi, a rre kot vs^učiliški profesor, kjer bi se naša mladina priučila temu. A ne le naša mladina, ampak tudi novo kraljestvo Bolgarija, ki bi ga gotovo dobro plačalo za take nauke, bi moglo vsaj poplačati 150 milijonov deficita, njega pa gotovo nagradili s kakimi 150 milijoni. Toda oddaljil sem se od glavne misli, prosim, da mi oprostite to govoričenje; prestopam naravnost k cilju.
Japonci so torej dobro poznali našo kavalerijo; in ko so zagledali vojake z dolgimi “palicami” (te palice so bile sulice, zvane “pike”), niso bežali kakor navadno, ampak so se zagnali naravnost proti njim. Kako so se čudili Japonci, ko jim je šla naproti le peščica ljudi z dolgimi “palicami”. A temu začudenju so napravili konec kozaki, ki so se kakor nevihta zagnali za njimi. Zapodili so jih v beg, čeravno jih je bilo trikrat več, in so zasajali Japoncem “pike” s tako silo, da so jih pribodli h konjem, in da jih tiiso mogli izdreti. Nato so segli po svojih krivih mečih in za pet minut je bežala vsa japonska kavalerija. Si morete misliti, kako so se Japonci ustrašili, ko so zagledali drveče konje s pribodenimi Japonci. Naši so se vrnili; imeli so mnogo ranjencev. Med potjo so zagledali v daljavi japonsko kavalerijo in poguba je bila gotova. A general Rodzjanko, ki je poveljeval tem četam, je velel dvigniti “palice” in Japonci so bili uverje-ni, da so to naši kozaki s svojimi sulicami in oddelek je bil rešen.
Še dolgo zatem so bili vojaki kozakom hvaležni, ker so zavdali Japoncem velik strah. Tako nam je bilo v teh bojih še mnogokrat jokati ali smejati se.
Poleg oddelka generala Miščenka se je odlikovalo še drugo krdelo, tako-zvane kavkaške čete, katerih se Japonci niso nič manj bali kakor kozakov.
Oni so se že prvi dan., svojega prihoda seznanili z Japonci, kar so pa morali Japonci drago plačati in so kaj kmalu spoznali, da šale z njimi niso zdrave. Ti ljudje so vzrastli na Kavkazu, sredi gor, in so bili že izza mlada navajeni vseh nevarnosti, a vojnega strahu niso poznali. Zato so poslali k poveljnikom prošnjo, da bi se smeli enkrat spogledati z Japonci. Ko so dobili dovoljenje, so nabrali okoli 100 mož pod vodstvom enega častnika, ki so šli pogledat in “seznanit” se z Japonci. Dolgo Japonci niso mogli pozabiti tega obiska. Kozaki so lezli po gorah brez vsakega šuma in se tiho kakor mačke prikradli ponoči k Japoncem in so naenkrat ugrabili 28 za-¡stav, a niso izgubili niti moža. Da bi Japonci Vedeli, kdo so bili njih nočm gostje, so pustili enega Japonca živega, mu zvezali roke in ga poslali nazaj, da bi tam pripovedoval o njih. Sami so se pa vrnili z ugrabljenimi rečmi nazaj k svojim četam. Seboj so prinesli tudi psička, ki so ga pobrali kje na cesti in katerega so jako skrbno varovali. Kajne, skoraj neverjetno, da so se ti ljudje pred kakimi tremi urami neusmiljeno bili z ljudmi.
Dasiravno smo imeli pod Mukde-nom izvrstno vojsko, smo se vkljub temu morali vrniti. Skoraj smo bežali, česar pa je bil kriv nemški general Stessel. Vsa mandžurska armada je verovala generalu, a on je pisal vzvišene brzojavke v Peterburg in je že tedaj o Arturju lagal brez vsake vesti in če ne bi bilo generala Kondratenka, bi Port Artur že takoj padel. Mi smo se le čudili, da so v Rusiji povišali generala Stessla skoraj do nebes, a generala Kondratenka še omenili niso, kakor da ne bi eksistiral. Medtem pa je Port Artur vzdržaval le on. Mi pa smo z mrzlično potrpežljivostjo brali vesti iz Arturja. Takoj, ko smo izvedeli, da je general Kondratenko živ in zdrav, smo se globoko oddahnili, ker smo bili uverjeni, da se Port Artur ne bo vdal, dokler bo on živ, ampak bo rajši sfrčal v zrak, kakor da bi se vdal Japoncem. Ko je general Stessel, ki je bil jako v skrbeh za Rusijo, to izvedel, se je strašno razburjal in si prizadeval, da ne bi ta po njegovem mnenju nespametni človek izvršil svojih resnih namer in da ne bi v kritičnem trenutku razstrelil Port Arturja s seboj in z njim vred v zrak. In jaz, kot iskreni sin očetnjave, soglašam z generalom Stesslom. Prosim vas, kakšen dobrotnik je general Stessel za Rusijo in ves ruski narod! Kaj .bo Rusija brez njega?! Vedi, ona bo, izgu-bivši z generalom Stesslom tako imenitnega človeka, zmajevala z glavo, ne vede, kaj storiti, kakor dete, ki je izgubilo očeta in mater. A naš gosudar, ki je izgubil z njim desno roko, bo pla-kal, da bo izgubil vid od prelitih solza. Če mislim na tako nesrečo, ki bi zadela Rusijo, če bi bil ubit tak general, delajo moje roke nehote križ in usta šepečejo molitev, da bi Bog ščitil vse njegovo življenje. A Bog ni hotel u-slišati teh molitev in general se je z vsakim dnem bolj bližal nevarnosti, da zleti s Port Arturjem v zrak. Tedaj je sklenil general Stessel v svojo korist, rajši pogubiti po njegovem mne nju nikomur potrebnega, nespametnega generala Kondratenka, kakor napraviti tako neumnost, da bi se dal za “matuško” Rusijo ubiti. Gotovo je bil uverjen, da se Rusija brez njega po gubi. Tedaj je začel on pošiljati generala Kondratenka na najnevarnejša mesta. Ta general je bil potem ubit. Ta vest je kakor blisk prešinila ves Artur in vso Mandžurijo. Vsi so zma-
, jevali z glavami in bili ene misli, da | sesedaj Port Artur ne vzdrži niti 24 ' ur. Samo general Stessel je poskočil in rekel: “hvala Bogu”, ko je izvedel o generalovi smrti. Tedaj je poprodal svoje krave po 500 rubljev armadi, u-kazal vstaviti belo zastavo in začel pogodbe o predaji Port Arturja. Kako se je vzradostil, da je ohranil Rusiji svoje življenje! Vse ga je sovražilo, celo Japonci So gledali prezirljivo nanj. Japoncemje obljubil, da ne ostane dalje v vojski; slednjič je dobil dovoljenje, da naj se vrne v Rusijo. Iz hvaležnosti je hotel podariti svojega prvega konja, a dostojni general si je štel to v nečast in ga ni sprejel.
General Stessel se je vračal v Rusijo in sanjaril, da ga bo ta sprejela z razprostrtimi rokami in da mu bo bog-ve kako hvaležna, da je le rešil sebe, čeravno je izgubil Port Artur, in da bo rekla: če bi imela izbirati med trdnjavo in njim: “Vrag bodi s Port Arturjem, da je le Stessel cel in nepoškodovan.” Sedaj si pa predstavite njegovo presenečenje, ko ga Rusija ni sprejela razprostrtih rok, ampak ga celo izročila sodišču. Ko je videl general Stessel, kako je zablodil ruski narod, je začel naštevati vse koristi, ki jih je kdaj prinesel Rusiji. Ruski narod pa je ostal gluh za to hvalisanje in general Stessel je dobil 10 let trdnjavskega zapora. Po mojem mnenju pa je zaslužil on, kakor še mnogo takih dobrotnikov, da bi ga obesili z glavo navzdol. Vsled predaje Port Arturja je bilo Japoncem mogoče postaviti 400 tisoč mož in tako dobiti prvo moč. A naš general generalnega štaba je sedel, popival šampanjec in pisal v Rusijo modre vesti in ni imel pojma, da se je pomaknila vsa vojska, ki je bila pod Pod Arturjem, pod Mukden. — Ta general Soharov je izganjal iz bolnišnic bolne in ranjene vojake na mraz v šatore, sam pa je obhajal med godbo in plesom svatbe z usmiljenimi sestrami. A ta čas je žrtvovalo 10 tisoč ljudi svoje življenje v boju z Japonci. In ko smo se morali umakniti, ni nihče videl poveljnikov na svojem mestu, a šele čez dva dni se je pokazalo, da; so se morali pripeljati z železnico za nami. Generalni štab, boječ se, da ne bi prišlo njegovo napačno dopisovanje generalu Kuropatkinu na dan, je podkupilo njegovo kancelarijo. Na to moram zaklicati: “Da, čudna so tvoja dela, o Gospod, in skrivna tvoja pota!” Nato je bil general Kuropatkin odpoklican in rta njegovo mesto je stopil general Linevič. Mi smo se začeli utr-jati pri Harbinu; iz Rusije so nam pošiljali same mlade vojake, da smo imeli že čez pet mesecev milijon izvrstne vojske. Ko smo. se.ozrli na to, zdravja in drznosti kipečo vojsko, smo bili prepričani, da jih zmagamo vkljub njih talentom in neprebrisanosti naših .poveljnikov. To pa tembolj, ker je bila naša vojska dobro poučena o groznih japonskih izgubah pod Mukdenom; izgubili so tu najboljše vojake, a drugih niso imeli kje nabrati. Vedeli smo, da jih premagamo,-čeravno ne iz bistroumnosti, ampak vsled naše premoči. No, naenkrat je prišlo nekaj povsem neverjetnega — vesti o mirovnih pogajanjih z Japonci. Nihče ni mogel verjeti, da se je začela duma pogajati v tem času, ko smo imeli milijon armade, sovražnik pa komaj 600,-000, in ko bi ga bili pognali vsak trenutek nazaj! Prej bi bili verjeli, da je poslal Bog milijon angelov na pomoč Japoncem, kakor da je določen za mirovna pogajanja Žid Witte. Ali je mogoče, da niso vedeli v Peterburgu, da je imel ta žid polne žepe ruskih rubljev in da je dvignil v tujezemski banki 10 milijonov in jih o vojnem času posodil Japoncem! Naš denar, krvavi ruski denar, je bil posojen Japoncem za vojsko in proti — nam, njim — našim smrtnim sovražnikom. A fakti o-stanejo fakti, žid Witte je bil izbran za pogajanja! Mi smo pa zaklicali: “Naša dela, vlada — nič!” Vojaki so začeli, mrmrati. Če bi bil na mestu Line-viča kak drug človek, bi ukazal vojski v boj brez vsakega povelja in Japonci ne bi videli te zemlje, na kateri gospodarijo sedaj, in grof Witte svojega grofovstva in svojih milijonov ne. Sam Peterburg ne bi mogel dovesti naših vojakov do tako sramotnih nakan, pre den niso stresli svojega srda nad Japonci. Da, to je bil trenutek, ki ga je bilo treba tu izkoristiti, a oni niso tega znali in vsa ta zloba naših poveljnikov je prešla na našo vlado. Izbruhnile so grozne vstaje, katerih naša vlada ni mogla zadržati. A to nepričakovano vrvenje vojske je stopnjema prešlo v roke “vojne organizacije”! Pokazalo se je, da se z vlado ni šaliti. Organizacije so se odkrile vse in častniki in vojaki so to drago plačali. Toda organizacija se vedno bolj razvija in lahko se reče, da ne bo prešlo deset let, ko bo prevevala vso “matuško” Rusijo pesem, in bo dvignila na vislice vse take dobrotnike kakor je general Stessel; njih mesto pa bodo zavzeli rodni ljudje in pokazali sovragu svojo moč, da jim bodo prešle želje poizkusiti se z njim. Tedaj pa nam ne bo treba drugega, nego moliti za svojo deco in dobrotnike. — Kot 100 letni starček bi rad pokazal otrokom generala Stessla, da bi si dobro zapomnili njegovo lice, a da bi ga mogli videti od vseh strani bi ga ne zaprl v trdnjavo, ampak ga posadil v stekleno omaro in da mu ne bi bilo dolgčas, njemu nasproti Žida grofa Witteja. To bi bil krasen duet! Sedaj pa prosim, da mi naj čitatelj oprosti to govoričenje in me ne obsoja, ker nisem literat in ne umejem tega bolje povedati. A sedaj sem že utrujen in čitatelj naj z veseljem prebere besedo: “Konec”.
ROJAKI! Kedo zamore v slučaju bolezni jamčiti da Vas bode hitro in po« polnoma ozdravil? Nikdar kaki Medical-Institut, kateri se skriva za imenon* že pred več leti umrlega zdravnika, temveč samo izkušeni in vestni zdravnik, kateremu lahko z mirno vestjo zaupate svojo bolezen v zdravljenje in to je jedino le naš slavni zdravnik:
DR. J. E. THOMPSON
-------GLAVNI ZDRAVNIK------
in ravnatelj Slovenskega zdravisca v New York
Dr. Thompson je jedini, kateri je na zboru od več stotin zdravnikov dokazal da lahko z popolnim uspehom in v kratkem času bolnika ozdravi, brez da ga osebno preišče; njemu zadostuje samo natančen opis bolezni v pismu in ako le bolnik še še take daleč oddaljen. Njegova izkušenost in zmožnost v zdravljenju Vam garantira, da Vas zamore ozdraviti in ako bolehate naj si bode kateri koli akutni ali kronični, notranji ali zunanji bolezni, kakor tudi že kateri koli bolezni. Za zdravljenje vseh bolezni se tajnost jamči.
RADI TEGA TOREJ! ako ste slabi in bolni, ter ako Vas drugi zdravniki niso mogli, ter Vas ne morejo ozdraviti in Vam je izkušena zdravniška pomoč neobhodno potrebna, ter ako želite da bodete v kratkem popolnoma ozdravili, tedaj ne odlašajte, marveč se takoj obrnite z popolnem zaupanjem na vestnega zdravnika, zato natanko v pismu opišite v materinem jeziku svojo bolezen ter pismo pošljite edino le na: —
DR. J. E. THOMPSON 342 West 27 Street, New York, N. Y.
POZOR: Slovensko Zdravišče v New Yorku proslavlja to leto lOletni svoj obstanek. Ob tej priliki bode slavni Dr. Thompson med rojaki porazdelil 10.000 krasnih srebrnih užigalnikov. Vsaki rojak, kateri nam pošlje nekoliko za poštnino potrebnih znamk (stempsov), dobi takoj in brezplačno ta lep spomin v dar. Pišite takoj danes v svojem materinem jeziku na:
Slovensko Zdravišče, 342 W. 27th Street, New York, N. Y.
Anton Nemanich & Son.
1002 N. CHICAGO STREET 205 7 Ohio St.	JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA
41«
Chicago Phone 2273	N. W.
Priporoča se Slovencem in H rvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmer nih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu li po noči se to čno ustreza.
PRIVATNA AMBULANCA.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.	N. W. Phone 344,
Joli ET* ILL.
FIHO PI70 7 STEKLENICAH,
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.
OBA TEL. ■«.

J. J. KUKAR,
Cor. Lake & Utica Sts. Phone 182.
ZASTOPNIK
WAUKEGAN, ILL.
fvseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzn. Priporočam se rojakom.
, Zastopnik za Besley Brig. Co. Razva žam pivo na dom. Postrežba { točna.
'♦*«V	V W V W V W « V « V « « V « V «
Compagnije ^ Generale ^ Transalantiqiie
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo jrezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in -azna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago
Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, Ill.Paul Starič, agent, 110 South 17tb St., St Louis, Mo., L. Stern & Son, a gents, Joliet, Illinois.
IT -A.ZIT ,A.3>T J -A-LIO!
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO. NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
910 N. Chicago Stree JOLIET, iLL.
B. BERKOWITZ
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne tei izdelujemo vsa v to stroh. «padajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Velika velikonočna razprodaja zlatnine.
Pri na dobite primerna darila po nizki ceni.
Za kratek čas.
O40*40>0*0*0t0+OKI*OC
Tudi sreča.
Zagovornik (vstopivši k jetniku, ki je bil na smrt obsojen); “Veselo novico Vam prinašam!”
Obsojenec:	“Sem-li mar pomilo-
ščen?”
Zagovornik: “To ravno ne; ampak podedovali ste 20 tisoč kron po vašem strijcu in tako ste nenadoma prišli v srečen položaj, da zamorete vsaj zadostiti dolžnostim, ki jih imate napram svojemu zagovorniku!”
V kopeli “Pri slonu”.
Klicali so ga za Žvokelja, ime mu je bilo Urh in služil je za kočijaža v neki bogati hiši, kjer je večkrat slišal hvaliti kopelj “Pri slonu”. Postal je radoveden, zakaj doslej se še ni bil nikjer drugod kopal, kakor. na pasjem brodu. Neko nedeljo se končno odloči in gre k “slonu”. Pri blagajni sedeča gospodična se je Urha kar ustrašila, kajti ta se z ozirom na kopelj ni bil ves teden umil. Urh je pristopil k blagajni in previdno vprašal:
“Koliko je plačati za kopanje?” “Petdeset krajcarjev”, odgovorila je gospodična.
Po kratkem premišljevanju pravi Urh: “Veste kaj, trideset Vam jih pa res dam, če ste zadovoljni.” Blagajničarka: “Ne smem.”
Urh: “No, mi pa dajte za dve dvo-jači manj vode!”
Dober razlog.
Berač: “Dragi gospod, jaz imam tako hudobno ženo, da Vas prosim, pomagajte mi.”
Gospod: “Kako naj Vam pomagam?’
Berač: “Poklonite mi kaj, da utopim svojo žalost v žganju.”
Ljubeznivi soprob v menažeriji.
Žena: “Kaj bi ti rekel, da lev zlomi železne droge in me raztrga?”
Mož: “Dober tek!”
Skrajna previdnost.
A.	: “Lani ste obedovali pri ‘Slonu’, sedaj pa pri ‘Volu’. Kako je to? Saj je pri ‘Slonu’ vendar boljša jed, kakor pri ‘Volu’.”
B.	: “Res je, a jaz se mislim oženiti in tako bi se rad po malem odvadil dobre hrane.”
si lep dobiček. Pa žid je v vsej svojej smrtni sili še vedno prebrisan, kajti šine mu pametna misel v glavo.
“Koliko pa me cenite?” vpraša lokavo.
“Koliko? — Hm! — Najmanj dvajset tisuč ste vredni!” odgovori nasprotnik.
“Vidite, gospod baron!” nasmeje se gospod Bucelj, “to je jako lepo. Ker sami pravite, da sem skoraj več vreden kot dvajset tisuč goldinarjev, potem pač ne morem biti ‘capin’. Moja čast je neomadeževana in zopet popravljena in ni se treba dalje streljati. Na svidenje, gospod baron!”
Po teh besedah odstrani se žid z globokim poklonom, baron pa se popraska za ušesi in misli na tistih šest tisuč goldinarjev, katere bi zdaj lahko imel, ako bi se bil prej zadovoljil z obljubljeno svoto,-
Zavrnil ga je.
kdo izrazil je proti drugemu: “Vi niste kdo izrazil je proti drugemu: “Vi ste vredni, da bi Vav pes oblajal!”
Na dotičnega zahtevanje, da se psov ka prekliče odvrne prejšnji: “No — Vi ste vredni, da bi Vas pes oblajal!”
Nepotrebna previdnost.
Gospa A.: “Ali res, draga prijateljica, da je Vaš ubogi mož oglušil?” Gospa B.: “Res, ali ne govorite tako glasno; ako bi Vas slišal, bil bi preveč .žalosten;”
Neugodne okoliščine.
Upnik (stopivši k dolžniku, katerega zasači, ko se ravno masti s purani): “A glej, glej! Svojih dolgov ne plačate, pač pa se mastite s purani!”
Dolžnik: “Okoliščine tako naneso, dragi moj, zgolj neugodne okoliščine! Mesar mi na upanje ničesar več ne da, oni, ki prodaja purane, mi je pa kreditiral”.
Pred ljubljanskim gledališčem.
A.	: “Čudim se, da občinstvo pri današnji predstavi ni žvižgalo.”
B.	: “Kako boš žvižgal, kadar se ti zeva.”
Vsedel se je!
Siromašen pisar rešil je neko gospo-dičino iz vode.
Oče: “Plemeniti gospod, hvala Vam! Vi ste junak! Kaj Vam je ljubše: 50,-000 gld. — ali jedini dedič mojega imetja, moja hči?”
Rešitelj: “Vaša hčer.”
Oče: “Dobro ste pogodili! Bog vaju blagoslovi; denarjev bi tako ne mogel dati, ker jih nimam.”
Naši posli.
Nesrečna vkljub milijonom.
Berolin, 4. apr. —*Jz Essena se poroča, da se Herr von Bohlen und Hal-bach in njegova soproga, rojena Berta Krupp, hči in edina dedična “kralja kanonov”, bržkone razporočita. Poroča se, da sta nesrečno skupaj živela že nekaj časa, posebno izza smrti njunega sinčka.pred dobrima dvema mesecema. Pravijo, da je ga. Berta nezadovoljna'z ravnanjem odstrani svojega soproga. Tudi pravijo, da je oba, soproga in soprogo, potrla uprava njunega velikanskega podjetja in da sta oba zbolela na živcih. Ob poroki je bila Berta Krupp stara šele 18 let in on 35 let. Po smrti očetovi 1. 1902 je hči podedovala celo ogromno podjetje v T ,-s.‘u in drugod, vredno od $100,0r t 8150,000,000.
Brez želodca.
Gospod: “Enkrat za vselej si izprosim, da moje odelo dobro očistite. Ali mislite, da Vas plačujem zato, da Vaše delo slabo opravljate?”
Služkinja: “Jaz si pa tudi enkrat za vselej izprosim, da z menoj drugače govorite, ali mari mislite, da sem Vaša žena, da vpijete name?”
Sultanove sanje.
Sultanu sanjalo se je nekoč, da so mu izpadli vsi zobje. Takoj pokliče modrijana, naj mu razloži sanje.
“Oh gospod in vladar!” reče vedeževalec, “tvoje sanje težijo mi srce, kajti vedi, Bog ti je odločil mnogo bridkosti in žalosti. Izpadli zobi pomenijo namreč v sanjah zgubo vseh sorodnikov. Pomrli bodo ti torej vsi sorodniki!”
Grozno se razjezi sultan in veli modrijanu odšteti sto udarcev s trstiko. Takoj pa si da poklicati druzega učenjaka, naj mu tudi ta razloži sanje.
“Slava Ti!” vzklikne drugi, “Bog ti je odločil veliko sreče, tebi in tvojim deželam. Kajti vsa ljudstva hvalijo naj stvarnika, ker ti je v sanjah naznanil, da boš v blagor svojih ljudstev preživel vse svoje sorodnike!” Dobrovoljno nasmeje se sultan in veli učenjaku našteti sto cekinov. Vsi navzoči dvorjamki pa se začudeni spogledajo ter šepečejo drug drugemu v uho:
“Saj ni drugi prav za prav nič drugega povedal, kakor prvi!” Najmodrej-ši pa se oglasi in jih pouči:
“Seveda! Dandanes pove se lahko vse brez zamere, a ni se brigati za to, kaj se pove, ampak paziti je na to, kako se pove.”
Dokazano je po več operacr ;!a človek lahko živi nekaj časa, ^ i. • tudi vzame želodec iz telesa. G. ->ak kako življenje ima potem tak člo. t! To si lahko predstavljamo le nekolika kadar obolimo in ne moremo jesti brez bolečine ali druge neprijetnosti. Človek z bolnim želodcem je v istem položaju, kakor človek brez želodca sploh. To kaže, kako važno je skrbeti za vsako nerednost v prebavi. Brž ko opaziš kako promeno v slasti ali v moči, začni uživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To vin-ce vzpodbuja prebavila k delu, poživlja ves ustroj, napravlja čisto, obilno kri in tako preživlja vsak delček našega telesa. Uživaj ga, kadarkoli potrebuješ dober želodec. V lekarnah. Jos. Triner, 616-622 S. Ashland Ave., Chicago, 111.
Konference ne bo.
Pariz, 5. apr. ■— Francija je v soglasju z Veliko Britanijo in Rusijo pri šla do zaključka, da nima smisla, sklicati konferenco velesil, ki so svojčas podpisale berolinsko pogodbo, da bi se zdaj posvetovale o balkanskem položaju. Pričakuje se, da se bode iz-brisanje točke 29. v tej pogodbi, ki se nanaša na Črnogoro in luko Bar, isto-tako rešilo, kakor se je priklopljenje Bosne in Hercegovine, namreč potom neposrednega pogajanja med velesi lami.
Uljudnost.
Vozila sta se po železnici gospod in gospa, drug drugemu neznana.
“Prosim Vas, ali Vam je zoperno kadenje, ali Vam dim škoduje?” praša gospod ljubeznivo.
“Da, škoduje mi.”
“Potem je najbolje, če — greste v kak drugi kupe.”
Jako tolažljivo.
“Vi že ves čas nekaj o oslih govorite, ali mari name cikate?”
“Kaj prihaja Vam na misel? Saj je razen Vas še dosti druzih oslov na svetu.”
Največji egoizem.
Prvi gost: “Strela božja! Pečenka je pa danes strahovito trda.”
Drugi gost: “Recite to krčmarju.” Prvi gost: “Ah, da bi potem drugi gostje dobili mehko pečenko.”
Popravljena čast.
Bogatemu Židu Bucelju rekel je nek baron “capin”. Ker se je čutil razžaljenega, pozove žaljitelja na dvoboj, misleč, da ostane dvoboj le v besedah. Toda nasprotnik je bil takoj pripravljen meriti se na samokres in to je bila gospodu Bucelju smola.
Bucelj imel je kot razžaljenec pravico prvi vstreliti. Meri torej in meri, pa roka se mu trese samega strahu tako, da vstreli neizrečeno lepo luknjo v zrak. Na vrsto pride gospod baron.
“Prosim, gospod — postojte!” zakriči Bucelj s tresočim glasom. “Ko liko zahtevate za Vaš strel? Jaz vam ga odkupim!”
“Koliko pa daste?”
“Tri tisuč goldinarjev!”
“Ah kaj — premalo je! Stojte, jaz strelim!” Baron vstreli, gospod Bucelj pa se zgrudi na tla. Priče prihite, a ni imel nobene rane. Le samega strahu zvrnil se je bil na tla.
Zopet je meril in zopet je vstrelil Bucelj, pa še slabše, kot prvič. Moral je biti nasprotniku v drugič živa tarča.
“Gospod baron, pustite mi življenje!” prosi žid. “Dam šest tisuč goldinarjev!”
“Še vse premalo — več ste vredni!” 'zatrjuje mirno baron, misleč narediti
Lii ¿4 Jk *•
I .........$
34
HRV. iTSKO DRUŠTVO ZRINSKI rankopan št. 18, H. Z. v 111., v Joliet, Ul. Odbor za leto 1908: Predsednik: Fil. Hibler, 1014 N. Chicago St.; podpredsednik: Pavel Pavletič, 1003 N. Scott St.; Računovodja: Ant. Kirinčich, 1212 N. Chicago St.; tajnik: Mih. Podobnik, 920 N. Chicago St.; blagajnik: Josip Tušek, 205 Ruby St.; bolniška načelnika: za vzhodno stran mesta: Tom. Stefančič, 1014 N. Chicago St.; za zapadno stran mesta: Ant. Malnarič, 1316 N. Hickory St. Seja prvo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
POTREBUJETE .LI BARVARJA ali pa preprogarja stenskega papirja, oglasite se pri meni. Delo dobro. Chicago Tel. 3891. J. Benedikt, 1820 N. Broadway, Joliet, 111.
NAPRODAJ PEC ZA GRETJE, peč za kuhinjo in ena peč za plin. Po ceni radi selitve. Več pove Am. Slovenec.
JOHN N GOSAR CO.
5312 Butler St. Bell 1 Irene, Fisfc 1090 J. Pittsburg, Pa.
Se priporočam sl. :ruštvoffl za	ročila ZASTAV, znakov (Re-
galij)’ gumbov, ša ¿'lik, okvira knjig, kap, klobukov, itd. Pečati vsakovrstni, L Prva L edina slov. tvrdka v Amer.
"8 oj »—< O «*■
’S o *0 Ji u-
N O rt vh
G
-4-» •—«
o Cfl ' <t>
o c
> rt O > c u
rt
G *£>
o> 2 G S
fr
>N
O
m
KRASNI MOLITVENIKI PO ZELO NIZKI CENI.
VVWAVWWATAVATAWV.WAVAVVAVVVW^AWiWA
Pozor rojaki!
Kdor si želi uvesti plin ali gas za razsvetljavo v svojo hišo se mu nudi najboljša priložnost sedaj, ker so znižane cene in tako ugodni pogoji, da si vsakdo lahko omisli gas v svojo hišo. Cene so:
Za 1 sobo.............$ 6.00
“	2	“ .............. 8.00
“	3	“	  10.00
“	4	“	  11.00
“	5	“	  12.50
“ 6	“ .............' 15.00
in tako naprej. Mi zgotovimo delo popolnoma. Plačuje se lahko na obroke. Ako si kdo želi postaviti plinovo peč mu mi vse uredimo. Plin ali gas zastonj, ako kupi peč pri nas, katera velja od $16.00 do $35.00 in tudi te lahko plačujete na obroke. Pogovorite se lahko po slovensko, ker je upos-Ijen pri nas g. Anton Selnikar in on vam drage volje pojasni vso stvar. Western United Gas and Electric Co.
222 Jefferson St., Joliet, 111.
Zahvala.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so obiskali našega očeta oziroma moža v njegovi bolezni in vsem, ki so prišli kropit. Zahvala posebno č. g. župniku, Rev. Ivan Trobecu.
Franca Rekar, žena,
Sr. Emilija O. S. B., hčer, John Rekar, sin.
V Brockway, Minn., 18. aprila 1909.
Cenjenim rojakom na znanje!
V. J. Kubelka izdal je novo, za Slovence v Ameriki prepotrebno Slovensko Angl. slovnico, Slovensko Angl. tolmač in Angl. Slov. slovar v' tako popolni meri, kakoršne do sedaj Slovenci še nismo imeli.
Knjiga v platno vezana stanesamo
$1.00.
Svota se lahko pošlje v poštnih znamkah na
V. J. KUBELKA & CO.
9 Albany St.,	New York, N. Y.
Angleščina brez učitelja,
po navodilu:
Slovensko-angleske slovnico; Slovensko-angMKega tolmača in Anglesko-angieškega slovarja,
Vse tri knjige v eni stane le $1.00 in je dobiš pri
V. J. KUBELKA & CO.,
9 Albany St.	New York, N. Y.
POZOR! POZOR!
Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Sloveni c BottHng Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W.480. Cb nedeljeh N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstn ejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči t. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla-
l	SVOJI K SVOJIM!
V/.VAV.V.^V.V.VV.V.VAV.
Mnrtvr 'innimain novice iz raznih slovenskih naselbin iVU&dl ¿dlllillflJU si morajo naročiti “Amer. Slovenca“,

ker v njem jih dobi. za Evropo $2.00.
Le $1.00 na leto.
Ker sem več pisem dobil od Slovencev, kateri me uprašajo" za zemljo za špekulacijo. Zdolaj podpisani sam rad imam denar vložen v zemlji. Ali prodam vso mojo zemljo za špekulacijo, katera leži med razdelanimi farmami. In to samo od 40 do 160 akrov komade. Naprodaj 80 akrov zemlje 2 milji in pol od Fairchild. Poleg šole, 2 milji od katoliške fare Fairview. Proda se za en tisoč dvesto dolarjev 160 akrov zemlje z hišo in hlevom. Nekoliko čiste zemlje poleg železnice in poleg mesta Grennwood prodam za tri tisoč dve sto dolarjev.
Naprodaj dve farmi z velikim poslopjem. Ena farma je eno miljo od mesta Nilsville, glavno mesto od Clark County. Druga farma je 3 milje od goriomenjenega mesta. Obe farmi ste vse zorane. Prvo prodam po 75 dol. en aker. Eno četrtino gotovine na roko ostalo vsoto lahko izplačavate na 99 let. Prva farma meri nekaj čez 100 akrov, druga 160 akrov. Imam dosti zemlje naprodaj poleg železniške 'postaje Bright, Gormans in Willard. Prodam jo samo takim, kateri se naselijo na zemljo v teku enega leta. Lahko kupiš zemljo od mene kakoršno želiš. Kadar si pa želiš ogledat mojo zemljo ali farme, je najbolje, da greš naravnost k Ignac Česniku, P. O. Willard, Wisconsin. Za pogoje vprašaj zdolaj podpisanega. Česnik zna za vsak komad moje zemlje. N. C. FOSTER, president od Fairchild Northeast Railway. General office Fairchild, Wisconsin.
VVVVVV\Y.V.V.\VAhVV.V.VAV%V^Y.VAV.V.,.,.,.,.,.,.,.'.,.V.,,Y,V.,.,.,.V.V.V.Y.,.,.,.W,,AVV, £
i Najvecja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.______________________________
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
KNAFLOVE ULICE ŠT 9.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1907. nad 68 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,337,077 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
82,000,000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi:
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve .....37,814,374	K
Posojila občinam in korporacijam ...... 2,048,214	K
Menice .......... 676,000	K
Vrednostni papirji.30,028,626 K
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin ...... 2,925,746	K
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom — je omenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron.
1
ROJAKOM
priporočam svojo
Gostilno,
Phoenix Buffet
ijer se toči vedno sveže pivo, žganj« ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. SikLoff,
N. W. Phone 6og.
**37 N. Hickory St.,	Joliei
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kali foruijsko vino, dobro žganje in tržil' najboljše smodke.
Prodatam tudi trdi in mehki premog TELEFON 7612.
•on N. Broadway.....JOLIET, ILT
,000 KNJIG
ZASTONJ MOŽEM.
Vsaka knjiga bo vsaj za $10.00 koristila vsakemu bolniku.
Mi želimo, da vsak bolnik piše po našo zdravniško knjigo, ker ista v umljivem jeziku kaže, kako je doma popolnoma ozdraviti: Otrovanje krvi, slabost, nečistenje, kostobol, želodčne bolezni, ter bolezni v mehurju, obistih in i etrih. Ako se vam zdi, da trošite svoj novec brez uspeha, potem pišite po to zdravniško knjigo, koja vam bode vredna stotine dolarjev. Ona vam pove vzrok vaše bolezni ter da nasvet do gotovega ozdravljenja. Na tisoče ljudi je bilo ozdravljenih potom te knjige, ker v njej so potrebne znanosti. Pomnite da se ta knjižica pošlje zastonj, mi tudi poštnino plačamo. Napolnite tu spodaj odrezek in ga nam pošljite, a mi vam pošljemo knjigo po prejetju istega brezplačno.
ŠE DANES POŠLJITE TA ODREZEK NAM. NASLOV:
DR. JOS. LISTER & CO., 709 Norih Western Bldg., 22 — 5th Ave., Chicago, 111. _
Gospodje! Zanima me Vaša ponudba in Vas prosim, da mi pošljete brezplačno Vašo zdravniško knjigo.
Ime..............................................
Pošta................. Država....................
ZASTONJ
MOŽEM