fST. 98. V Llubllaul. v četrtek, dne 29. apriia 1909. ■HMMMM Leto XXXVII. : Velja po pošti: = celo loto naprej . K 28'— pol lota » . > 13'— četrt » » . » 6-50 ob meseo » . » 2*20 Nemčijo celoletno » 29'— ostalo inozemstvo » 35'— = V upravništvu: == oelo leto naprej . E 22'40 pol leta » . » 11-20 četrt » . » 5'BO en mesec » . » 1-90 pošiljanje na dom 20 v, na >sec. — Posamezne Stev. 10 v. Inserati: Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat......po 15 t za dvakrat.....» 13 » za trikrat.....» 10 » za več ko trikrat . . » 9 » V reklamnih noticah stane enostolpna garraondvrata 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljenja primeren popust. Izhaja: vsak dan, izvzemši nodelje in praznike, ob 5. uri popoldao. &r Uredništvo Je v Kopitarjevih ulioah štev. 6/UI. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne s sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen lis! za slsfeitsM m Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah štev. 6. W = Sprejema naročnino, inserate ln reklamacije. = ■ i Opravniškega teleiona štev. 188. r Današnja številka obsega 4 strani. Državni zbor. Dunaj, 28. aprila. Delavni načrt. Med današnjo sejo so se zbrali načel-(j klubov, da določijo delavni načrt za ihodnje tedne. Sklenili so: Najprvo naj reši rusinski nujni predlog, to zakon za trg. pomočnike, drugi ien bi se pričelo prvo branje o vladnih črtili glede na d c ž c l n e f i n a n c e morda Masarykov nujni predlog o z a -•ebški pravdi proti Srbom. Med m bi pa delali proračunski, s o c i -no-politični in aneksijski od-k ter pripravili gradivo za poznejši čas. ilošna želja je, da parlament še v po-adnem zasedanju reši državni proračun, i pa je le tedaj mogoče, ako poslanci zdajo jezike. Lani je samo proračunski sek skoraj tri mesece vrejal proračun zbornica tudi še dobrih šest tednov, ka »temeljita« razprava navadno one-jgoči pravočasno rešitev. Finančni načrt. Finančni minister dr. vitez B i 1 i n -i je danes v daljšem govoru razvil svoj ančni načrt, ki pri raznih strankah buja resne, pomisleke. Državni dohodki >tejo vsako leto za okroglih 100 mili-iov kron, izdatki pa za 165 milijonov, rei gospodari država že s primanjkljaji. Treba bode varčevati v vseh nistrstvih, ker redni dohodki iz sedanjih ov ne bodo več dosti rastli. Države dolžnost pa je, da deželam caže večje svote v pokritje rednih pri-njkljajcv, ko iznašajo že okroglo 41 mi-mov. Te pa mora država pokriti z no-ni dohodki. A kje naj jih išče? Govori seveda vedno, naj država ne nalaga čjiit bremen na ramena malega moža, /nejšili slojev. Toda povetje mi, kliče nister, kateri direktni davek jc mogoče išati! Poslanec Nemec: Progresivna liodarina. Minister Bilinski: Saj to že amo! Nemec: Odpravite indirektne vke! Minister: Že sedaj ne izhajamo n indirektnih davkov, kaj pa počnemo, o jih odpravimo? Progresivno doho-rino imamo že od 1. 1898. pa še vedno ni udomačila med ljudstvom. Treba je loge hudo kaznovati, ker vlagajo načne napovedi. Potem pa še poslanci sredujejo, da se kazni znižujejo. Priporočajo mnogi premoženj-u d a v e k. Ta pa ie nemogoč poleg nsuninih in dohodninskih davkov. Vsak n dobim, pravi minister, najmanj deset sem s predlogi, kako bi bilo mogoče zviti dohodke za 100 do 200 milijonov. Žal, so vsi nasveti neizvršljivi. (Smeh.) Priporoča se tudi progresiven davek od d e d š č i n. V kratkem predložim tak nart zakona. Toda nc mislite, da bode ta davek mnogo donašal. Doslej donaša ta davek komaj 18 milijonov, ker pri malih dedščinah ne smemo iskati dohodkov za državo. Po novem načrtu dobi država še 10 do 11 milijonov. Torej nam ostanejo Ic še iiidirektni, konsurnni davki ali užituina, ako hočemo dežele podpreti z večjimi prispevki. Prejšnja vlada je predlagala, naj se zviša ž g a n j a r i n a. Doslej se to ni posrečilo, to neprijetno dedščino sem moral prevzeti ocl prednika. Sedaj predlaga vlada, da se zvišata žganjarina in d a v e k o d p i v a. Po lanskem načrtu bi dežele dobile okrog 19-5 milijona kron, po sedanjem pa še 12,563.000 kron samo od žganja in piva. Poleg tega hoče vlada šc preko milijon kron razdeliti na Koroško, Moravsko, Šlezijo in K r a n j s k o. Zakon bi veljal za deset let, in vsako leto sc utegnejo ti dohodki pomnožiti za dva milijona, ki bi se zopet po ključu razdeljevala med posamezne dežele. V bodoče bi sc seveda dežele morale odpovedati nakladi na pivo. Dežele bi torej dobivale bodočih deset let od države: Najprvo 12,500.000 kron iz direktnih davkov, dalje 32 milijonov iz davkov od piva, 20,700.000 iz žga-njarine in še povrhu 41 milijonov, skupaj torej okroglo 106 milijonov. Država pa bi pridobila do 23 milijonov. Ta dobiček države pa je neznaten z ozirom na nove izdatke. Orožnikom se morajo zvišati plače. Daijc iznašajo letne obresti od novih dolgov za podržavljenje železnic, vojaške namene itd. nad 3,300.000, novi zakon zoper živinsko kugo bode tudi zahteval okroglo milijon kron. Na drugi strani pa bi se znižali hišni davki za osem milijonov, povišali pa izdatki vsled dveletne vojaške službe in soc. zavarovanja. Iz tega sledi, da treba dobiti nove vire za državne dohodke. Rusinski predlog. Zbornica je nato nadaljevala razpravo o nujnosti rusinskega predloga, naj se odpravijo m i n i s t r i - r o j a k i ali pa imenuje šc za Rusine poseben minister. Izvzemši dva govora, jc bila razprava ijako plitva, deloma naravnost sramotna za parlament. Tako bedastega govora ue najdemo v zapisnikih vseh dolgih desetletij ustavnega življenja, kakor ga je danes zagrešil prosti socialist Simon Stark. Mož ni ravno strasten, še manj pa nevaren, toda skrajno zmeden. Takega ričeta ne skuha vaški pastir. Pustili pa so ga govoriti, ker nikjer ne more priti na vrsto in so se mnogi imenitno zabavali ob tej kolobociji. Kapitalizem, klerikalizem, mo-narhizem, šovinizem, radikalizem in razni drugi »izmi« mu rojč po glavi, morda še od zadnjih volitev pred dvema letoma. Znani vsenemški kričač pl. Stran- s ky pa je lomil kopja in meče za nemške naselbine v Galiciji. Po njegovem mnenju bi Galicija morala imeti tri ministre-rojake, za Poljake, Rusine in Nemce. Ker pa so gališki židje posebna narodnost, morali bi te židje dobiti svojega advokata v kabinetu. Češki poslanec Š i 1 i 11 g e r jc imel neprijetno nalogo, da opraviči in utemelji sklep »Slovanske jednote«, ki je glasovala proti nujnosti iz taktičnih in stvarnih razlogov. Govorili so še v imenu poljskega kluba G e r 111 a 11, socialist H u d e c . češki radikalec dr. H a ju in predlagatelj dr. L c \v i c k v j. Za nujnost pa so glasovali samo Rusini in socialni demokratje. Poslanec Roblek in tovariši so inter-peliraii glede na zapostavljanje slovenščine na Spodnjem Štajerskem. Prihodnja seja v petek. Peticije. V imenu Družbe treznosti. Abstinenta, poljske Eleuterje, zveze poljskih absri-nentnih duhovnikov in avstr. Kreuzbunda ie vložil danes dr. Krek peticije na državni zbor, ki se v njih zahtevajo naredbe in zakoni proti pijančevanju. Za delavce v kamniški smodničarci. Dr. Krek je vložil interpelacijo na domobranskega ministra, ki v nji opisuje krivico in škodo delavcem vsled zadnje naredbe, cla se mora delo tri četrt ure prej pričeti, nego po navadi, nc da bi se jim zato zvišala plača in zahteva, naj sc ta krivična naredba takoj odpravi. Zaicon proti pijančevanj!!. Poročevalec v gospodarskem odseku za to predlogo jc dr. Stojan. Nasprotniki, zlasti češki radikalni Nemci so zlasti proti temu, da bi se koncesije smele odvzeti krčmarjem, ki pijanim osebam clajcjo pijačo, iu da bi sc deželnim zborom prepustila oblast določati število gost i len. Upati je, cla se doseže sporazumljenje in potem utegne biti načrt v odseku kmalu izgo-tovljen. Socialno zavarovance. Socialni demokratje so v odseku najodločnejše nastopili proti temu, da bi bili kmetje in obrtniki zavarovani skupno v eni zavarovalnici. Dr. Licht, zastopnik in-dustrialne zveze in najodločnejši nasprotnik kmečkih zaiitev, jc to priliko brž porabil in je predlagal, naj se načrt da v pr tres raznim zborom: kmetijskim družbam, obrtnim in trgovskim zbornicam itd. Cc se to zgodi, je za nekaj let načrt pokopan. Ta zbornica bi ga ne rešila. Preden se dobijo vsa poročila, bi minula leta. Dr. Licht. oziroma kapitalisti, ki govore po njem, hočejo celo reč zavleči. Ce jc socialnim demokratom res kaj na tem, cla sc zvrši socialno zavarovanje, bi se mo- rali zdaj z vsemi silami upreti Lichtu in nakanam velikega obrta, ne pa zavlačevati tudi od svoje strani z nespametnim, strankarskim zabavljanjem. Delavci, ki so iili volili, imajo besedo! Abd ul Hamid prognan v Solun. Abel ul Hamid sc jc odpeljal na povelje mladoturške vlade 28. t. 111. ob 1. uri zjutraj v Solun. Posebni vlak so skrivaj naročili zanj opolnoči. Na kolodvorskem peronu je čakalo Abd ul Hamida lc malo oseb. Že pred polnočjo jc došlo nekaj po-bočnikov, nato so pa zaprli peron vojaki. Ob pol 2. sc pripelje več dvorskih kočij. Iz prve izstopi Abd ul Hamid v obnošeni civilni obleki in s črnim površnikom. Ker ni imel običajnega barvila, jc bila njegova sicer rdečkastorjava brada siva. Obraz ic bil bolj prepaden kakor navadno. Vojaki bivšega sultana niso pozdravili. Vladala jc grobna tišina. Častnike je sultan pozdravil tako, da jc položil roko na čelo, nakar so mu šele salutirali. Počasi jc vstopil nato Abd ul Hamid v salonski voz, sledila sta mu dva princa: 17-letni Abduia Kadr iu drugi desetletni deček. Galantno je pomagal nato sultan v voz 11 svojim ženam. Dame, ki mu slede v solunsko pro-gnanstvo, so večinoma zelo mlade, ne nosijo običajnega pokrivala, marveč prozorne pajčolane. Dva evnuha in šest. slug sledi. Sultan se še enkrat pokaže in zahteva za svojega sina kozarec vode, zase pa cigarete. Vlak nato odpelje Abd ul Hamida v Solun. Vlak sc pelje naravnost v Solun. Na postajah ne sme ostati. Z vodo se preskrbi izven postaj. O Abd ul Hami-dovi usodi je izjavil neki mladoturški voditelj: »Strogo bo zastražen in ostane jetnik, dokler bo živci. Sredstev za življenje mu ne bo manjkalo, a denarja za nove spletke ne bo imel. Njegovo življenje nc bo v nevarnosti. Izključeno pa ni. da si stari sultan iz obupa vzame življenje.« iz Carigrada se pa še poroča, da nameravajo postaviti Abd ul Hamida v Solunu pred posebno sodišče in 11111 imenujejo častnika zagovornika. Po mladoturških poročilih pa sultana nc postavijo pred posebno sodišče, pač pa mora stari sultan obljubiti, da nc bo sprejemal politikov, v ostalem bo pa svoboden. Soluna ne sme zapustiti. V Solun Abd ul Hamid ni šel rad. Ko so mu naznanili, da jc odstavljen, jc izjavil, da sc je držal ustave in da izroči povzročitelje sedanje tragedije Alahovi pravici. Skliceval se jc na to, cla ni padel noben strel iz .lildiza. »Premagal sem Grčijo iii rešil državo v težavnih razmerah «. Nato je želel, da mu odkažejo za bivanje čir-gansko palačo, kjer jc »s ptičjim mlekom« skrbel za svojega brata. Želje mu mladoturki niso izpolnili. Moral je v Solun. Slika. Spisal Ks. Andrejev. (Konec.) Tonček je začel izostajati iz šole. La-11 sc je raje potepal po bližnjih logih, pe-1 krompir ali turščico in si tako tešil id. Oče je dobil radi sinovega izostaja- * sicer od šolske oblasti opomine, zme-| Pa se ni mnogo zanje, kvečjemu ga je i!li pretepel in s tem odvrnil že itak omr-1° njegovo srce še bolj od sebe. Tonček jc pač nekdaj ljubil svojega :eta, kakor sploh ljubi vsak otrok svoje ;irišc. Od tistega večera pa, ko je oče :"ar zaigral, mesto da bi njemu kupil obeljeno obleko, ga je začel mrziti, In ko se izpoznal, da samo po očetovi nemarni bodi raztrgan, in da se bode bržčas Tal izučiti rokodelstva, mesto cla bi se 1 izpolnila največja želja: nadaljevanje I — odvrnilo sc je omrzelo srcc popolna ocl njega. Tako osamel, čutil se jc «£ck zelo nesrečnega. Nikogar ni imel, niu razodel svoje srčne želje, ali 11111 '"žil svoje boli — in kako težko je živ- Še odrašenemu vniči osamelost moč in voljo, toliko bolj še neizkušenemu otroku. Edina mati bi ga šc lahko navezala k sebi in ga tako obdržala na pravi poti, bila pa je preslabotna in se menda tudi ni zavedala svoje velike dolžnosti. Tonček jc zašel iz prave poti. Začel sc je potepati. Kmalu se je pridružil zvezi par enakih tičkov, in zgodilo se je, cla jc nekdaj več dni in noči izostal od doma. Ponoči je stal na straži, ko so tovariši kradli po okolici perutnino, zajce in kar je takih reči: podnevi pa so kje v skrivni kotanji pekli in cvrli nauzmani plen. Varnostna oblast sc je že dalj časa zaninlala za tc tatvine, in posrečilo se ji je neki dan vjeti dva ti-čka ocl zveze. Ta dva sta izdala ostale tovariše in njih skrivališče, in tako so jili varuhi pravice brez posebnih težav kmalu poloviii. Hude ie bil pozvan k sodišču in tam je našel svojega sina Tončka kot zločinca, obtoženega tatvine in potepanja. Sesedel sc je mož na bližnji stol in iz prsi sc mu ic izvil pretresujoči vzklik: »Kaj sem dočakal! Moj sin tat — zločinec!« Zakril si jc obraz z rokama. Ob tem vzkliku jc dvanajstletnemu sinu zavrela kri po žilah — ves gnjev do lastnega očeta jc prikipel do vrhunca -— kot zid, težko hropel, solze usmiljenja so sc borile z gnjevom . . . Sunkoma sc 11111 je iztrgalo iz prsi: »Oče — jaz sem — nedolžen! — Vi ste krivi — vi ste — zločinec!« Hudč je bil s temi opravičenimi besedami zadet v srce. Bled in opotekajoč jc zapustil dvorano . . . Sina Tončka so odpeljali v poboljšc-valnico, tako je nastopil pot, s katere se redko kdo zopet povrne . . . Hudč od tistega dne ni imel več mirnega trenotka, preganjale so ga sinove besede. Podnevi si ie domislic val, da 111 u vsak srečujoči kliče v obraz: Zločinec — ti si zločinec! — ponoči ,:c vsak čas planil iz postelje, zdelo sc mu jc, da sl!,ši sina Tončka: »vi ste — zločinec!« Begal je po ccle dni if; noči okrog, duševno docela pobit. Slednjh krajcar jc zaprl ua žganju, cla bi tako ud trši i nemirno vest. kar pa 11111 ni bilo mogoče. Da bi mir in tolažbo iskal tam, kjer edino bi mu mogla biti podeljena, sc seveda ui nikdar spomnil. Zagazil jc že predaleč v močvirje — in zato je bil olr,o'en k žalostnemu koncu. Neprestana misel, da ga vse preganja, je peljala k naravnemu razvitku: omraCil sc mu jc duh popolnoma. Odpravili so ga v blazneo, 1 is to m hvm —------e tutta la Caina Potrai cercarc, c non troverai ombra . Degna piti d' esscr fitta in gelatina! Interno XXXII. Omenjeni verzi iz Danteja sc nehote zbude človeku v spominu, ako razmišljuje življenje odstavljenega sultana Abd u 1 H a m i d a . . . »Cel pekel lahko preiščeš, pa nc boš našel duše, ki bi ga bila bolj zaslužila! . . .« Edino pravo ime za Abd ul Hamida je tisto, ki 11111 ga je dal veliki Gladstone svojčas v angleški zbornici: K r o 11 a 11 i morile c. Iu vendar, koliko talentov jc počivalo v tem aziatskem despotu, koliko velikega bi bil lahko storil, ako nc bi bila njegova kri zastrupljena od dedne pohote in grozovitosti! ;>Kcr jc krivično ljudi moril,« nravi fetva poglavarja turške verouprave, »ga morajo modri naroda odstaviti«. Res; pa kako jc Abd ul Hamid moril? S smehom na listih, z dostojanstvenimi gestami in hladno mirnostjo. Diplomat in morilec. Kajti Abd nI Hamid jc bil — naznotraj A/.ijec — nazuriaj Evropejec. Avdijence pri njem, pravijo, da so bile največji užitek. KollVerzaciia 7. lliini in hibi mi.invitn s rešiti. Trkajno na usmiljena srea ta prostovoljne darove, ki naj se blagovolijo pošiljati na k u r a t n i urad v Razdrtem ali na županstvo podobčine Razdrto. Vsi doneski, ki se bodo razdelili med uboge siromake, se bodo razglasili v časnikih »Slovenec« in »Domoljub«. Iz ognja rešena ženica. Pri tem požaru se je v zadnjem hipu •rešilo eno človeško' življenje. Tamošnji duhovnik se je med splošno paniko domislil uboge 86 let stare ženice, ki je bila v svoji sobici zaprta in krog in krog obdana od plamena. In kar je bilo najžalost-neje, je bilo to, da je bila od zunaj zaprta in sc torej sama nikakor in na noben način ni mogla rešiti, razun skozi okno nad njo, ki pa je bilo tako trdno omreženo, da bi se tudi krepak, mlad človek nikakor ne mogel rešiti. Te ženice se je tedaj spomnil gospod kurat, ko nihče ni mislil v nanjo; skočil je hipno k onemu omreženemu oknu, s škorrto razbil šipo in zakli-cal notri, če je ženica še živa. Še je bila živa in se odzvala. Gospod kurat začne vpiti, kje je kak železen kol ali kaka močna ponta, da bi se z njo izruvalo omrežje in bi se potem moglo priti do uboge ženice, ki je notri čepela v kotif, da bi se ne zadušila. Dobil je neki močen lesen drog in s tem sta tekla omenjeni gospod in žandarm (Wachtmeister) g. Vesel, kateremu vsa čast in hvala za njegovo zares veliko 'požrtvovalnost in zavednost, tja k ognju, nastavila drog v omrežje in z vsem naporom srečno izruvala omrežje. S tein je bilo najhuje končano. Zdaj skoči gospod Vesel skozi okno, zagrabi ženico, ki ni šc nič vedela, kaj se z njo godi. jo dvigne k oknu, gospod kurat jo objame in odnese. In bila je — rešena. Obema omenjenima gospodoma pa vsa čast in hvala za njun zares pogumen srčen nastop. Po prizadevanju gospoda kurata sta se rešili tudi dve lepi 500 do 600 K vredni kravi izven gorečega hleva, ko sc je že mislilo, da sta zgoreli. ¥ Listi poročajo, da si vlada prizadeva, \ da bi dosegla tudi v Istri sporazum giede j jezikovnega vprašanja. Ministrski pred- j sednik baron Bienerth namerava v to svrho deželnega glavarja dr. Rizzija in državnega poslanca dr. Laginjo povabiti k sebi na konferenco. iNe le Italijani, marveč tudi Hrvatje in Slovenci so glasom časniških vesti pripravljeni, da bi sc takoj pogajali o rešitvi jezikovnega vprašanja, tocja ni mnogo upanja, da bi sc sporazum na tem polju tako z lahka dosegel, kakor na gospodarskem polju. Italijani hočejo namreč za podlago pravicam italijanščini vzeti število svojih mandatov v deželnem zboru, dočim so Hrvatje in Slovenci v deželnem zboru v manjšini, dasi so tri četrtinke istrskega prebivalstva hrvaške oziroma slovenske. Na takem temelju jc pogajanje za nas nesprejemljivo. Na vsaki način bo dr. Laginja moral dobro gledati, da se ne pokaže preveč popustljivega, kakor svoj čas pri volivni reformi, in da ne ustvari nevarnega preju-dica tudi za druge dvojezične dežele. Caveant consules! Velsta-Fannanov razMt. Legagneux, o katerega uspešnih poizkusih z Voisin-Farmanovim »zmajem« smo včeraj poročali, jc dne 27. popoldne zopet vzletel ter napravil v štirih minutah in 12 sekundah dva kroga, skupaj 4800 metrov in prišel v redu nazaj v šotor. Dne 28. t. m. na vse zgodaj je nadaljeval poizkuse, dasi je pihala ostra sapa. Po običajnem zagonu na tleh, 250 metrov daleč, se je stroj dvignil v zrak, proti vetru. Stroj je laviral na ta način, da je vzletel časih do 15 metrov visoko, potem pa se zopet skoro dotaknil zemlje. Blizu »državnega mosta« je popisal prvi polukrog, potem pri Donavi še enega. Na to se je vrnil proti šotoru. Vihar mu je bil za hrbtom in ga je gnal s hitrostjo 100 kilometrov v uri naprej. Nenaden sunek viharja ga je primorai, da se je spustil na tla, kier so bila za to najmanj ugodna. Prednji del stroja je s kolesi zadel ob rob 5 metrpv globoke jame gramoznice, rsk, in vse ogrodje je bilo zlomljeno. Legagneuxu samemu se ni zgodilo nič. Tudi motor in gornji deli, ziasti gornje krmilo, so ostali ccli. Za poprave bodo rabili osem dni. Veščaki pravijo, da Legagneuxa ne zadeva na nezgodi nobena krivda. PREPREČEN NAPAD NA FRANCOSKEGA PREDSEDNIKA FALLIERESA. V Monacu so zaprli anarhista Ver-dierja, ki jc nameraval usmrtiti francoskega predsednika. ČRNOGORSKI PRESTOLONASLEDNIK V PETERBURGU. V Peterburg je došel črnogorski prestolonaslednik Danilo. Car dela na to, da se poroči črnogorska princesinja Ksenija z ruskim generalom princom Napoleonom Louisom Bonapartejem. Ksenija, Nikita in Bonaparte se snidejo v Niči. PROCES PROTI SRBOM V ZAGREBU. Zagreb, 27. apriia. Priče iizpove-dujejo za obtožence jako obtežilno. Gostil-ničarka Išek pravi, da je obtoženec Malo-babič nekoč neko hrvaško dete bil, rekoč: Udri šokca (Hrvata), Boga mu, gdje ga uhvatiš! — Priče Kramarič, Matijevič in Abramovič. oba kmeta, trdita, da je srbski učitelj Petrovič v Topusku prvi zanetil prepir med katoličani in pravoslavnimi, česar preje ni bilo. Petrovič je v šoli narisal na tablo sliko sv. Antona z grdimi prifiklinami, da se tako roga katoličanom. Obtoženec Malobabič je priči sam rekel, da v Hrvatski >nema kralja«, temveč ga bodo šele postavili, in sicer kralja Petra. Na tajnih sestankih so bili navzoči tudi kmetje iz Besne. Pribičevič je clejal, da bodo Srbi svoje pravo izvojevali z mečem in puško v roki. Matijevič je izpovedal, da je Petrovič začel tudi propagando za Bosno. Priči so dejali obtoženci iz To-puska, da se Avstrija mora razkosati. Srbi da so na Hrvate celo streljali. Pred prihodom Petroviča ni bilo nobenega sovraštva. O Srbstvu da ni bilo med ljudstvom govora, zvali so se vsi le pravoslavni. — Obtoženci so bili tako razburjeni, da so predsedniku pretili s pestmi. Bili so disciplinirani. novice. + Dr. W. Šinid, ki je dozdaj večinoma vedril pod nemškim kozolcem, išče sedaj dežnika tudi pri slovenskih liberalcih. Za njegov značaj jc to primerno. Da so pa naši liberalci tako strašno prismojeni, da se potegujejo zanj, je vendar preveč. Naj jim služi to-le v premislek: Eks-benediktinec Šmid, ki si je s samostanskim denarjem preskrbel študije v Gradcu in v zahvalo za vse, kar mu je samostan žrtvoval, ohranil zveneče ime Wal-ter, je zapisal nedavno v važnem aktu Mladoturki — učenci jakoblncev. Carigrajsko mladoturško vojno sodišče, ki ima nalogo, da sodi v treh dneh 3000 oseb, jako pridno pometa, kakor se spodobi jakobinskim učencem proslulega konventa ob francoski revoluciji. V 24 urah je namreč, dalo mladoturško sodišče usmrtiti 200 častnikov, 20 podčastnikov, 50 vojakov, 70 liodž iu 40 vohunov. Solunski vojaki zelo energično zasledujejo hodže in Kurde v Carigradu. Zasačene Ivurde so ustrelili. V Solun so odvedli 800 carigrajskili upornikov, ki bodo morali izvrševati javna dela. Med izgnanci je Abd ul Hamidov prvi tajnik iu njegov osebni prijatelj Nadir Aga. V Solun so odvedli tudi jildiško osobje in S00 policistov. Sveta vojska proti inladoturkosn v Mali Aziji. — Prolisu tan? Princ Burhan Edin, sin Abd ul Hamida, zbira vojake v Mali Aziji. Veliko carigrajskili beguncev se zbira v lsmidu in se umikajo v notranjo Malo Azijo. Zasedli so že važno postajo Iski Šcfir Anatolske železnice. Po maloazijskih mestih propo-vetinjejo iiodže sveto vojsko proti mlado-ttirkom. Povsod ie razvita zeona prero-kova zastava. Potrjuje se, da so pri IV. armadneni zboru vjeli mladoturške častnike, kakor tudi pri V.. VI. in VII. armadneni zboru. Trdi se, da proglase Abd ul Hamidovi pristaši za sultana bogatega Burhan Edina, ki bo v Mckki proglašen za kalifa. Klanje kristjanov. — 25.000 oseb poklanih. V Adani in okolici neprestano more kristjane. V neki cerkvi, ki so jo zažgali, je zgorelo 100 protestantovskih misijonarjev. V adanski okolici so požgali pet vasi. Pomorili so tekom zadnjih treh tednov v adanski okolici 25.000 oseb. Tudi v Kasa-bu so se pripetili veliki izgredi. V Satakil je odplula francoska križarica. Pobegnilo je v Bcirut 500 Armencev. Novi sultan. Novi sultan se je predstavil turškemu državnemu zboru smehljaje, oblečen v obnošene hlače. Novi sultan je debel gospod. Brez vsakih ceremonij je rekel poslancem: »Gospodje, zagotovim vas, da hočem živeti le po ustavi in postavah. Ne storim ničesar brez parlamenta«. Nato so se mu poklonili poslanci in senatorji. Šejk-nl-izlam je nato izročil sultanu fetvo in molil daljšo molitev. Nato se je sultan raz-govarjal s poslanci in s senatorji. Slovesen čin je naznanilo 101 strelov iz topov. Iz province dohaja v Carigrad na stotine brzojavk, ki izjavljajo, da ne marajo za Abd ul Hamida. V Kairu jc naznanilo 101 strelov, da je nastopil vlado novi sultan. Tiskovna, društvena in postava proti postopačem. Vojaška diktatura ostane, dokler se ne sklene tiskovna postava, nadalje shod-na in društvena postava in postava, ki bo omogočila aretacijo sumljivih oseb. Nova turška vlada, Kabinet je demisioniral. Kandidata za veliki veziriat sta Mahmud Šefket-paša in Gazi Muktar-paša, torej generala. Nova vlada bo torej imela vseskozi značaj vojaške diktature. Mile ¥ epSia. Iz Razdrtega poročajo: Tu je nastal sinoči 27. aprila t.l. okoli polnoči veli-kansk ogenj, ki jc v teku štirih ur vpepe-lil štirinajst gospodarskih poslopij. Škoda se ceni nad 65.000 kron (prva približna cenitev). Pogorelo jc tudi nekaj živali in vse gasilno orodje, nc cla bi kdo mogel iskušenejših in najpremetenejšili vladarjev iz ozmanske dinastije. On jc propadajoči Turčiji podaljšal življenje za dolgo dobo in je zavlekel njen smrtni boj. Abel ul Hatnicl ni bil le dozdevni vladar, ni bil marioneta, sultan na papirju. Delal je veliko, brez njega se ni nič rešilo. Za gnjilo državo, kakor jc Turčija, jc njegova politika bila edino prava. Narodi in rodovi so se puntali. Abel ul Hamid jih je vladal z bičem v eni. sladkorjem v drugi roki. Kurdi so sc uprli iu Beder-kan je hotel osnovati novo mozleminsko carstvo. Abd ul Hamid ga jc dal vjeti in ga s celo njegovo rodbino v .lildicu zaprl v zlato ieletko . . . Kurdom pa jc dal avtonomijo pod domačimi poglavarji, katerim je dovolil naslov paš, kurdsko mladino pa po-taknil med vojake ter iz njih stvoril častno •kavaierijo, Hamidije imenovano, ln da jih še bolj nase priveze, iili jc spustil na Armence. Ocl 1. 1894 do 1896 jc dal tako pomoriti na tisoče in tisoče Armcnccv, pravijo, da najmanj 300.000 ... In to vse premišljeno, dobro organizirano, b'iro-kraško . . . Panizlamstvo. Da potolaži in pridobi zase Arabce, zlasti emirja iz Mekke, ie Abd ul Hamid zamislil panizlamsko gibanje. Naraščanje izlama v srednji Afriki, Sudanu, sprednji Indiji in Birmi, nizozemski Indiji in na Kitajskem je porabil poiitiško in kulturno za to, da je povečal svoj vpliv kot kalif, naslednik prerokov. Ideja zvezati Mekko in Medino z evropsko Turčijo in tako združiti spoznavavce izlama z moderno prometno žilo, je njegova; izvedli so jo nemški inženirji. Romarje, ki so skozi Carigrad potovali v sveto mesto, k grobižču Mohamedovemu, je sijajno sprejemal in izdajal milijone, da jih jc bogato obdaril. Mladotiirki. Mladoturki so bili najhujši strah, ki je Abd ul Hamida vse dni njegovega triin-tridesetietnega vladanja preganjal. Re-fernmik Hussein Avni-paša jc 4. junija 1876. prerezal žiie sultanu Abel ul Azisu in mladoturk Midhat-paša je po par tednih odstavil njegovega blaznega naslednika Murada V., ki jc 1905. umrl v Čiraganu; pravijo, da zastrupljen ocl brata Abd ul Hamida, ki mu je brl 31. junija 1876. nasle-cloval. Novi sultan jc začel vladati z rc-formniki, ki so ga spravili na prestol, z Mihat-pašo, Fuadom in Melmiet Kipris-lom, ki so bili ministri žc pod Abd ul Azi-sem. 19. marca 1S77. je sklical Abel ul Hamid parlament, Midhat-pašo pa imenoval za velikega vezirja. Toda dvorna, jildiška stranka, jc Abd ul Hamida, ki je bil despot žc po krvi, kmalu čisto zase pridobila. Parlament so razgnali, Midhat-pašo pa pregnali v Arabijo. Ondi so ga kmalu umoriii, Abd ul Hamid pa jc ukazal, da mu pošljejo njegovo glavo. Došla je v zaboju, na katerem je bilo zapisano: Umetnostni predmeti«, in sultan se je naslajal ob pogledu na krvavo glavo prijatelja, kateremu sc je imel zahvaliti za tron . . . V Jildicu . . . Iz Jildiza je napravil Abd ul Hamid bajni grad, obdan s trdnjavskimi obkopi, in vanj posadil posadko 10.000 mož . . . Milijone in milijone narodnega premoženja jc črni tiran porabil, da je iz Jildiza napravil pozemski raj. In tu se je naselila njegova strahovlada, ki so .ii stali ua čelu Damascenec Izzet-paša, Hassan Rabini, Raghib, Fehiin, Memduh, Mehmet Čerkes. Orgauizrali so špionstvo, kakoršnega ne pozna izlepa zgodovina. Tu se jc tratilo ljudsko premoženje in so se kovali moriv-ski načrti. In sultan jc živel prečudno, prežalostno življenje. Njegovi prilizovavci so mu dejali, da ga obdajajo zarote in same zarote. Zato je ponoči bedel in delal, spal pa podnevu. In zato ponoči v Jildizu ui smelo biti tetne, vsa pajača je bila do zadnjega kotička razsvetljena. Nemirno jc begal scmlcrtja, dal zidati nebroj podzemeljskih hodnikov in z oklepi zavaroval svoje sobe. Služabniki so mu morali brati naprej, večkrat je dal zbuditi vojaško godbo, da mu je do ranega jutra pred okni igrala . . . .ledi so morali pokušati zdravniki in sluge, sam jc nndziral, kako se mu kuha kava iu lc najzanesljivejši sluga mu je smel viti cigarete . . . besede, da je Ljubljana najvaž nejša in najbolj ogrožena nem ška točka na jugu naše monarhije Kje, prašajte liberalci, ki se poteguiet zanj, njega samega in povejte mu pri t priliki, da tak človek nima pravice na slo venskih tleh. Mi smo želili, naj se mirm izgubi s slovenske zemlje in kdor je za sledoval naše časopisje, ve, da smo s izogibali pisati o njem. -f- Sprevod slovanskih narodnih no v Pragi. »Svaz českoslovanskeho stu dentstva« v Pragi priredi v sredi mesec maja veliko slavnost, katere glavna točk bode sprevod vseh v Pragi zastopani slovanskih narodov v narodnih nošah p mestu na prostore lanske razstave, r priredi vsaka narodnost v nalašč za ti pripravljenih paviljonih zabavo, ki bi n; kazala značaj domačih šeg in navad do tične narodnosti. Tudi jugoslovanska aka demična društva so povabljena, da se ud: leže sprevoda v svojih narodnih nošai Slovenski akademiki, v zvezi z drugiit Jugoslovani, so se odzvali pozivu. Obrn. smo se opetovano na razne strani gltd narodnih krojev. Ako dobimo Slovem dovoljno število pristnih narodnih kroje iz svoje domovine, upamo, da bomo čast no zastopali Slovence med drugimi sin vanskimi narodi ter tako pokazali Praža nom in drugim mnogoštevilnim gostoi pestrost in krasoto naših narodnih noš. -f Pri občinskih volitvah v Dragi n Kočevskem 28. t. m. so zmagali Slovem v prvem razredu; volitve v drugem i tretjem razredu se Slovenci niso udeležil Tu so zmagali »hajlovci«, ki so prigna na volišče vse, kar jih je hotelo ubogat + Imenovanje. Gospod H i 11 k o R e bolj, pristav in računovodja c. kr. dri železnic v Kranju je imenovan postaje načelnikom za c. kr. postajni urad v Aj dovščini. -f Predavanje. V Retečah pri Šikoi Loki je v nedeljo 25. t. m. predaval gol spod župnik F. Finžgar o živinoreji, ži vinorejski zadrugi in nakupovanju plc menskih bikov in krav v Pincgavu. — Lovci pozor! Dnč 5. maja 1909 s vrši ob pol 1. uri dopoldne v Velikih La ščali javna dražba lova občine Rob. Lo višče spada med najboljše naše lovi na Kranjskem, je zelo obširno in bogat divjačine, kakor srn, zajcev, liisic, vide in dr. — Natančnejša pojasnila daje žu panstvo občine Rob. — Umrl je v Št. Petru na Krasu du 28. aprila restavrater na tukajšnjem kolo dvoru g. Josip Andree. — Vdovi in so rodnikom naše globoko sožalje. Po na rodnosti je bil Nemec, a do Slovence vselej pravičen in radodaren. — Gled naslednika si želimo dobrega Slovenca, 1 naj se ozira tudi na mišljenje tukajšnjcg prebivalstva — živahen promet v tukaj šnji restavraciji bo pa plačilo za trud ii delo. — Novo postajališče na državni že leznici. Dne 1. maija t. 1. se otvori me postajama Gorica drž. žel. in Volčjadrag na progi Jesenice-Gorica drž. žel.-Trs c. kr. drž. žel. v km 153-1 postajališč Šempeter pri Gorici za osebni in prtljažn promet. — Poročil se je v sredo 28. aprila t.l v Jelšanah v Istri g. Djuro Vranjac, c. kr finančni nadglednik z gdč. Ivanko Peter lin. — Gosp. ženin je brat čč. gg. Janezi in Franca Vranjac, nevesta pa sestra č. ž jelšanskega kaplana, duhovna tržaški škofije. — Bilo srečno in blagoslovljeno — Velik požar v skladiščih železniš kega polka. Listi poročajo iz Komen burga: Ob 2. in pol uri zjutraj je nastal v velikih skladiščih železniškega in brzojav nega polka velik požar, ki je uničil skla I elišča iu 33 popolnih poljskih brzojavni! In ta človek jc ljubil umetnost. V mu zejih v Stambulu je dal zbrati bizantinski izkopine ter postaviti kipe, ki jih izian prepoveduje. Poklical je v svojo državi tuie učenjake m jih s;lno rad sprejemal. Moderen. Reorganiziral je armado. Poklical i« v Tučijo najboljše nemške generale, ba^ rona von der Goltz-pašo, Kampliovcner' pašo, Grumbkowa, Kahlerja, Riisto\va vse učencc velikega Moltka. Šolstvo !< reformiral Diiring, davkarstvo Bertmaji pošto Kroll. Pressl, Kapp, HagenbecK Zander so pre osnovali železništvo. BaS daš k a in meška železnica — dve veli kairski kulturni deli — pohajati iz tog časa. Osnovale so se klinike, skušalo se J povzdigniti trgovino. S tem, da se je sni tan tesno zvezal z Viljemom II., je I10K svoje carstvo rešiti propada, sc iznebi Rusije in Anglije ter si zaslužiti slavo prt osnovatelja Turčije. Pa prišlo je dri gače . . . Maščevavci Midhat-paše. Kaj je vedel Abd ul Hamid o mlad' turkih? Samo to, da mu strežejo po žb f'cnju. Njihovega gibanja ni tunel in P '•■i no nvnževnl. Vedel jc le. da Ahnic Riza-bcj, njegov zakleti nasprotnik, iz' ( \ ranzii »mešveret«, reformno glasi' Leta 1902. pa se je vršil v Parizu mlao< turški kongres in protestiral proti rezin ekvipaž in veliko število aparatov za brezžični brzojav. Skupno škodo cenijo na en milijon kron. Gašenje je bilo zelo težavno, ker so bila skladišča polna laliko gorijivega materijah. Sodi se, da je b'lo zažgano. Uvedena je stroga preiskava. — Umrl je v Postojni trgovec, slikar in pleskar g. Ivan Inocente. — O gostovanju gospe Sofije Boršt nikove in njene družbe v Varaždinu od 12. do 27. t. m. pišejo hrvaški listi zelo pohvalno. Ne le umetniški, marveč tudi gmotni uspeh je bil popoln. Zdaj se je podala družba v Novo Gradiško, od koder pojde v Požego. — Velik gozdni požar. V Renkih ob južni železnici gori že tretji dan gozd v občini Št. Lambert. Vsa stran do Mošče-nika bo pogorela. Gošenje je silno naporno zaradi strmega in skalovitega brega — Vrtnarji stavkajo v Florisdorfu pri Dunaju. — Učiteljske vesti. Na novoustanov Ijeni ljudski šoli v Veliki Ligojni je imenovan za provizoričnega učitelja in voditelja g. E r n s t Šusteršič. dosedanja provizorična učiteljica v Horjulju gdčna. Julijana Kobal je imenovana za provizo-rično učiteljico na novoustanovljeni ljud ski šoli na Drenovem Griču, na novoustanovljeni ljudski šoli v Blatni Brezovici je pa imenovana za provizorično učiteljico absolvirana učiteljska kandidatinja gdčna Marija Smolnik. — Za učitelja na priprav-ijavnici državne gimnazije v Kočevju je imenovan Alojzij Petsche, doslej službujoč v Trstu. — Prememba posesti. Hišo umrlega g. Jakoba Petrovčiča v Trebnjem je kupil g .Gregor Koželj, trgovec v Žužemberku. — Ponesrečeni Slovenec v Clevelandu. V Clevelandu v Ameriki je voz električne železnice butnil z veliko silo v voz slovenskega mlekarja g. Žagarja. Uslužbenec Opeka je bil vržen z Voza ter je dobil pri padcu velike poškodbe posebno na glavi. — Dobavni razpis. C. in kr. vojno ministrstvo je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da si namerava dobavo perila iu.šlap za bolnice za leto 1909 po javni konkurenci zagotoviti. Pismene ponudbe je najkasneje do 2. junija t. 1. 10. ure dopoldne vložiti, in sicer za dobavo v monturno skladišče št. 1 pri c. in kr. intendanci 2. voja na Dunaju in za dobavo v monturno skladišče št. 2 pri c. in kr. intendanci 4. voja v Budimpešti. Dobavni rdzpis je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. — Nekaj za piiance. Iz M c Keesport, Pa., v Ameriki poročajo: Tukajšnji policijski sodnik H. S. Artliur je sklenil, da bode obsodil vsakega pijanca v to, da bode niorai pred njim podpisati izjavo, vsled katere zarnorc v nadalje njegova žena dobivati mesto njega njegovo plačo in sicer za dobo jednega leta. Ako bi pijanec v to ne hotel privoliti, potem mora iti za šest mesecev v prisilno delavnico; ako pa pijanec ni oženjen, potem ima do njegove plače pravico njegov najbližnji sorodnik, ki mora skrbeti, da se obsojenec pošteno in dostojno preživlja. Zasuti otroci. Pri Hernalsu je zasul v neki jami za pesek zemeljski 'plaz tri otro- morilca. Sultana so morile druge skrbi. Izgubil je vsled razsipnosti in blaznega režima kediva Izmail-paše Egipt, balkanski narodi so se osvojili, Ciper je padci Angležem v roke, Batum in Kars Rusom, Makedonijo so reformirali tujci . . . Kar sc julija 1908. upro makedonske čete pod vodstvom Envčr in Niazi-bcja in izsilijo iz sultana ustavo. 1. avgusta izda Abd ul Hamid hati-hamajun, ki proglasi konstitucijo. Premeteni tiran priseže nanjo in skliče parlament. Jildiške kreature preženejo in zapro, le Izzet-paša, sultanov ljubljenec, zbeži . . . Zdaj pa Avstrija anektira Bosno in Bolgarija sc proglasi za neodvisno kraljestvo. Sultan pa gre med narod in pri cerklu v Jildizu izjavi, da jc »varuh vseh narodov in verstev brez izjeme« . . . Kaj se je pozneje zgodilo, vemo . . . X X / X Abd ul Hamid je zdaj prognan, jetnik lastne armade. Ali je to konec? Pomeni li to, da napoči Turčiji nova zarja? . . . Ali jc to znamenje novega časa? . . . Dvomimo. Abd ul Hamidnvi pristaši baje proglase protisultana, kalifa, sinu odstavljenega sultana, Burlian Eddina. Z njim hočejo iti proti krivovercem, ki so pogazili sveti šeriat . . . Veliko sultanov je bilo v Turčiji odstavljenih, vendar vsi na tiho, vsled palačne revolucije. Ne tako Abd ul Hamid. Izvršilo se jc preočito. Odstavil ga je parlament, v katerem sede kristjani! Odstavila armada, v kateri sn krščanski orostovoljci! Nezaslišano! Ali se je kaj takega kdaj zgodilo v deželah, kjer moiijo preroka? Tn zato jc več kot gotovo, da s pro- gnanstvom krvnika iz .lildiza ni končana ......... • ___ i • . , ke, ki so se igrali v jami. Dva otroka sta mrtva, enega so rešili živega. Mlad samomorilec. S tretjega nadstropja je skočil na Dunaju 11 letni Frančišek Bauer, izprevodnikov sin, ker so ga starši pokarali. Štajerske novice. š Veliki jurist dr. Koderman ne pozna društvenega zakona. To mu je lepo dokazala mariborska »Straža«. Priporočamo gospodu dr. Kodermanu, da pristopi k celjskemu »Orlu«, kjer imajo dr. Sclnvei-tzerjev »društveni« zakon gotovo na razpolago, da se bo v tem poučil, kajti sicer se lahko zgodi, da kdaj ob priliki, ko bo zopet pokazal tako grozovito neznanje društvenega zakona, pride njegovo, sicer dobro rejeno telo v konflikt z odločnimi kmečkimi rokami, ki ga bedo postavile pod kap. š Neresnična je vest, da bi župnik Merkuš volil pri volitvah v okrajni zastop s pristaši »Štajerca«. To je izmišljotina »slogašev« v Ptuju. Župnik Merkuš ie oddal pooblastilo slovenskemu profesorju Zeleniku. Izvoljeni Merkuš je kmet iz Pristave v Ptujskem volivnem okraju. Župnik Merkuš niti ne prebiva v ptujskem volivnem okraju ter spada pod rogaški okr. zastop. »Slogaški« politiki v Ptuju so to dobro vedeli, kljub temu so poslali v svet napad. š Velik požar v Gotovljah. V Gotov-ljah je pogorelo posestnikoma Goršeku in Kud ru, oškodovanih jc pa tudi nekaj 'sosedov. Pogorelo jc vsega skupaj sedem poslopij. š Predrzna tatvina. Doslej neznani tatovi so ukradli posestniku Vidcmšku v Trnovljah kravo iz hleva. š Obsojeni ponarejalec denarja. Po- narejalec avstrijskih 20 kronskih bankovcev, K r k o v i č, katerega je amerikanska vlada izročila Avstriji, je bil včeraj pred celjskimi porotniki obsojen na devet let težke poostrene ječe. Ij Pametna beseda. Tržaška »Edinost« poroča o obravnavi radi snemanja nemških napisnih desk in pravi o položaju in .nemških pričah: Dasi bi bili morali že davno lakote poginiti, ako bi n« znali slovenski, vendar pred sodnijo nočejo govoriti slovenski. Seveda vlada radi tega v Ljubljani veliko razburjenje proti tem Nemcem. Vlada se boji, da ne bi došlo do ponovnih demonstracij, pa je zato poklicala iz vse dežele orožnikov v Ljubljana, da bi čuvali nemškeh ajlovce. No, mi menimo. da bi ne mogli storiti ljubljanski Slovenci Nemcem in vladi nobene večje ljubavi, nego če bi v sedanjih časih začeli demonstrirati. Dosti naj bi bilo žrtev! Z demonstracijami ue pridemo do cilja. Z delom, dobrim in vztrajnim delom zamoremo izpodriniti tujce z vseh pozicij v naši domovini, a z demonstracijami nikdar. Manje bobnečih fraz, manje šumnili ■prireditev pa več vztrajnega dela: to naj bi bilo geslo vseh Slovencev! Ij Ljubljanska krščansko-soda na politična organizacija priredi v nedeljo, dne 2. majnika, ob poldesetih dopoldne v dvorani S. K. S. Z., Frančišk. ulice, shod. Poroča deželni odbornik prof. dr. K. J a r c. Spored: Zadnje občinske, volitve in taktika narodno-napredne stranke. K obilni udeležbi vabijo sklicatelji. lj Javna predavanja S. K- S. Z. Gospod kanonik Sušnik nam jc v torek pokazal — rekli bi — trnjevo pot, ki jo je šlo zrakoplovstvo od svojih prvih počet-kov v 17. stoletju pa do današnjih že precej lepih uspehov. Na podlagi lepili skiop-tičnih slik nam je razložil, kako so šli zra-koplovni 'poizkusi in uspehi roko v roki z napredovanjem fizikalnih ved: čim bolj so te napredovale, tem bolj so se usovr-šavali zrakoplovi. Marsikaj pa so seveda zrakoplovce naučile tudi izkušnje. Zanimivo je, da jc prvi model in prvi praktični poizkus za zrakoplovstvo izšel od dveh jezuitov: Frančiška Lana (1670) in Lou-rengo de Gusmao (1709). Sledilo jc nato več drugih poizkusov, n. pr.Charliere-ov oblon na plin in Girfardov zrakoplov ua paro. Pravi, resnični uspehi pa se prično šele z iznajdbo električnih motorjev, katero sta prva uporabila za zrakoplovstvo Francoza Renard in Krebs leta 1884/85. Odslej se je med kulturnimi narodi: Francozi, Angleži, Nemci, Italijani in pa Američani pričela prava tekma v zrakoplov-stvu, a palmo zmage so dosegli zadnji čas Nemci s Zeppelinom. — Upamo, da bo gospod predavatelj svoje prezanimivo predavanje podal v podrobnostih šc posebej v našem listu in se bodo mogli z njim okoristiti tudi tisti, ki jim ni bilo mogoče udeležiti se njegovega predavanja. Saj je zrakoplovstvo danes po vsem kulturnem svetu postalo eno izmed važnih dnevnih vprašanj. Gospodu predavatelju gre vsa hvala, da je tudi med nami Slovenci začel .širiti zanimanje za to stro- Javna predavanja S. K- S. Z. se zaključijo jutri, v petek, ob pol 8. uri zvečer, s predavanjem deželnega odbornika dr. E. Lampeta, ki predava o svojem potovanju v London. Za to predavanje so došlc zopet nove barvane skioptične slike. lj Predavanje v »Krščanski ženski zvezi«. Jutri, dne 30. t. m., ima »Krščanska ženska zveza« predavanje. Predava članica zveze. Začetek ob pol štirih popoldne v navadnem lokalu. Ij Skupna skušnja mešanega zbora »Ljubljane« bo jutri v petek, zvečer ob 8. uri v društvenih prostorih. lj S treni! posebnimi vlaki so se danes ponoči peljali vojaki iz Dalmacije skozi Ljubljano na stalen dopust. Bili so zelo zidane volje,. lj Stavka uslužbencev električne cestne žeieznice v Ljubljani. Danes ob 12. uri opoldne jc izbruhnila stavka uslužbencev električne cestne železnice v Ljubljani. Ob 12. uri so uslužbenci pripeljali v centralo vseh dvanajst vozov in jih zapustili. Ob četrt na 1. uro so potem v vrstah korakali v mesto. Vzrok je baje ta, ker vodstvo obrata še ni določno odgovorilo na spomenico uslužbencev. — Stavko vodi narodna delavska organizacija, na čelu dr. Oražen in Škerlj. lj Častniška imenovanja. Major je postal stotnik 27. pešpolka Schlebinger. — Topničarski nadporočnik Rausch je postal stotnik. — Nadporočnik je postal pijonir-ski poročnik Rosner. — Nadporočnik 17. pešpolka Oskar Galle je postal stotnik. lj Nov poštni urad. Dnč 1. maja 1909 otvori se na Miklošičevi cesti v Ljubljani nov poštni urad z uradnim imenom »Ljubljana 6«, ki se bo pečal le s sprejemanjem poštnih pošiljatev ter za-jedno služboval kot nabiralnica postno-hranilničnega urada. Zvezo bo imel s poštnim omrežjem po v Ljubljani obstoječih lokalnih poštnih vožnjah. lj Na železniški progi ponesrečena ženska. Včeraj okoli 3. popoludne so našli pri prelazu za gozdnim vrtom na Tržaški cesti ob železniški progi ležati mlado žensko, katera je imela odbito skoraj vso desno čeljust, desno roko pa je imela dvakrat zlomljeno. Ker je bila nezavestna, se njena identiteta ni mogla takoj dognati in je ic slučaj prinesel, da jo je neka mimo-idoča oseba spoznala za bivšo vzgojiteljico Alojzijo Z a k r a j š k o v o, roj. 1884. v Malih Lipljenih, pristojno v Postojno. Ponesrečenko, ki jo je pahnil poštni ali osebni vlak. so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico, kjer bode težko okrevala. Stanuje v Rožni dolini št. 129 in je mati dveh nepreskrbljenih otrok v starosti od 1 do 3 let. Ij Komorni večer dne 28. aprila se jc prav dobro obnesel. Obširneje poročilo objavimo jutri. Čuden slučaj. Minoli teden jc umrl na Dunaju priljubljeni artist Fran Fiscii, ki jc bil angažiran v nekem tamkajšnjem or-feju. Njegovi tovariši in tovarišice so ga z drugim občinstvom v polnem številu spremili na zadnji poti. Ko jc ob grobu duhovnik že izvršil svoje molitve in se je občinstvo imelo raziti, se ie spomnil eden pokojnikovih prijateljev, da ni bilo nobenega govora v slovo Fiscliu. V naglici so sc nato dogovarjali, kdo naj drži govor iu končno za to določili kotnika Cierdo. Izbira jc bila jako nesrečna; mož ni bil prav nič pripravljen in menda pač še nikdar ni razmišljal o takih resnih govorih. Začel jc z besedami: »Zal mi je, da sem živ.« Potem se je popolnoma zapletel in govoril o svojem življenju, o svojih najintimnejših doživljajih, ki so bili vse preje nego primerni za nagrobni govor. Občinstvo jc bilo kakor na trnju ,a govornik sam je bil popolnoma zmeden in je nazadnje končal svoj nesrečni govor z besedami: >Ti, moj dragi prijatelj, si se preselil na drugi svet, a jaz moram, žal, ostati tukaj.« Občinstvo se ni moglo več obvladati in se je tem besedam glasno zasmejalo. Najbrže se tudi poteze in geste komika niso mogle prav prilagoditi resnemu trenotku. Razumljivo je, da je ta javna blamaža Gerdo silno pekla in mu je še zvečer, ko je imel nastopiti svojo vlogo na odru — in zlasti še tedaj — vse šumelo po ušesih. Malo predno je imel oditi na oder, pa mu dostavljavec prinese brzojavko sledeče vsebine: »Pričakujem tc ob 12. uri ponoči v grobu. Tvoj pokojni prijatelj Fran Fisch.« Ta brzojavka je na itak 'že skrajno razdraženega in potrtega igralca napravila silen vtisk, bodisi da jo jc smatral za zlobno namigovanje na njegov ponesrečeni nagrobni govor — kar je pač najbolj verjetno — ali pa jc bil res prazno-vercn in mu jc njegova bolna razgreta domišljija slikala na steno duhove in prikazni, ki so mu grozili. Vendar sc jc toliko premagal, da jc odigral svojo točko in ob i2. uri jc sedel skupaj s svojimi prijatelji pri mizi. Tu se mu dostavi druga brzojavka: »Ako nemudoma ne prideš, pridem po tc z vsemi mrliči vred. Fisch..« zlobna šala, in najbrže je to tudi spoznal, pa se jc še bolj razdražil vsled doživele blamaže. Vsekako jc dogodek na njegove živce uničujoče vplival. Vstal jc in odhitel na ulico, begal okoli in končno z obupnim klicem skočil v Donavo, kjer je izginil v .valovili. Kako je sedaj pač pri srcu onemu »duhovitemu« 'šaljivcu, ki ga je vlekel z brzojavkama? Telefonska In brzojavna porot Da. DEMISIJA OGRSKEGA MINISTRSTVA. Budimpešta, 29. aprila. Uradni list priobčuje danes demisijo ogrskega ministrstva. Cesar je demisijo sprejel in odločil', da sedanje ministrstvo do nove njegove odločitve ostane v službi. Pozornost vzbuja, da neodvisna stranka hoče nastopiti, ako pride na krmilo, z novo volivno reformo in dati radi bančnega vprašania dve- do triletno premirje, da o tem odloči novoizvoljeni parlament. Justh in Batia-nyi bodeta baje v novem ministrstvu. NI HOTEL PRISEČI NA ZASTAVO. Praga, 28. aprila. Ko sov Plznju zaprisegli vojaške novince, branil se je uradnik »Jihočeskeho Delnika« Alojzij Hetzl priseči brezkonfesijonaien. Sestavili so ž njim zapisnik, potem pa ga izpustili. SESTANEK ITALIJANSKE IN ANGLEŠKE KRALJEVE DVOJICE. Rim, 29. aprila. Laški kralj in kraljica sta se danes odpeljala v Bajo, kjer sc danes sestaneta z angleškim kraljem in kraljico. VJETI SULTAN. Solun, 29. aprila. Danes zjutraj jc pripeljal posebni vlak vjetega sultana Abdul Hamida v spremstvu enajstih dam, dveh princev in šest drugih oseb v Solun. Kolodvor je bil zaprt iu vojaško zastražen. Na kolodvoru je sultana pričakovalo nekaj višjih uradnikov. Sultana so v spremstvu kavalerije odpeljali v vilo Ala-dini, kjer je strogo interniran iu zastražen. KRIVCE OBEŠAJO. Carigrad, 29. aprila. Cuje sc. da bo glavni evnuh in svetovalec odstavljenega sultana Abdul Nazir aga, ki jc največ zakrivil krvoprelitje 13. aprila, z nekaterimi sokrivci jutri obešen. V preiskavi jc šc nad 10.000 pristašev starega režima. POBF:GLI PAŠA. Carigrad, 29. aprila. Kiamil paša jc že v četrtek pobegnil v Egipt. 100 MISIJONARJEV SEŽGANIH. Carigrad, 29. aprila. Grozote v Adam in okolici se nadaljujejo. V sosednih mestih jc sežganih 100 protestantskih misijonarjev skupno s cerkvami. RUSKE ČETE V PERZIJI. Teheran, 29. aprila. Ruske čete sc bližajo Taebrisu. Vsak tujec dobi ua zahtevo orožje. Šali je vsled dogodkov v Carigradu obljubil pomiloščenja političnih kaznencev, da bi pa dal ustavo, se še ni odločil. Teheran, 29. aprila. 25 vrst od Džulje so Perzijanci pobili četo ruskih kozakov. Agitira se za sveto vojsko. Vfgtaa n. morjem 300-2 m, sred, zračni tlak 736-0 nun. n H a Čaa npa-E071H|a SltKjc bara-ia,:trj v mir. Temperatura po Cclr.ijc Vetrovi Ntb» ta « .h f. •g »g •n w CJ l> ft* V 23 'J. iiveč. 733'0 10-1 sl. szah. oblačno 29 7. rjntf. ii. pop 40 3 3S-0 80 172 n p. m. jvzh. megla pol obl. 150 liso 1—1 Podpisani naznanjajo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preža-lostno vest, da je njih iskrcnoljubljeni, nepozabni soprog, ozir. svak, brat, stric in blari stric, gospod rastavrator na Južni žsloznici v Št. Petru danes ob f>. uri zvečer po kratkem trpljenju v 56. letu starosti blaženo zaspal v Oospodu. Truplo pokojnikovo se bo v Sent Petru blagoslovilo in nato prepeljalo v Ljubljano, kicr bo v petek, dne 30. aprila t. i. ob pol 4. uri popoldne pogreb z Južnega kolodvora na pokopališče pri Sv. Križu. Sv. Pcler-Ljubljana, dne 28. aprila 1909. Julija flndre roj. Schiffrer, soproga. - Leopold fimire, restavtater v Nabrežitii. Rudolf Rndre, bančni uradnik, brata. - Hntonijeta Bve-gant, ncl.-livna hči. - Fani iu flna Kndrc, v dnji. - Fran Brcgant, asistent u«.,'.. plačilnega urada, zet. -Vsi vnuki ln vnukln e. "•STJar* Vm (Ha slousnsKa ptosuarna 1 li IfHlJ m ulice Stev. IZ, LHi&ljm ■iiniiiiMi »■■MIII i.................... USTANOVLJENO LETA 1857. TELEFON ŠT. 97. Pohištvo vsake vrste od siajeiiostavsielšega (to naj zaves ui I. f. d. Enostavne In razMošne ženitne ©preme v na]- S m«» "B «y • • 9 W J «JBW— _ _ 13 • 71 ■____J« g____q i JC X Anton Grum, Cerkvena pesmarica za Marijine družba. I. del. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. — Cena 2 K. — Pred seboj imamo veliko, iz 75 pesmi obstoječo zbirko, ki nuja najlepše cerkvene skladbe naših domačih skladateljev: A. Nedved, St. Premrl, A. Foerster, P. Ilug. Sattner, M. Budna, Gr. Rihar, Iv. Pogačnik, P. Ang. Hribar i. t. d. Ker nudi to delo veliko izbero lahkih, močem naših zborov primernih, pa vendar lepih in cerkveno dostojnih skladb, bodo segli z veseljem po njem naši pevovodje. Cena dve kroni za izvod je za obširno zbirko razmeroma jako nizka. ^'vviPtrfa^r&t^j**! Spondnlafte S8 z darovi .Rokodelskega iwM v wm >C» *?>. Ti 1 »p. ur fiaf&eas* z dvema sobama, vrtom, stanovanjem se odda v najem. Več sc poizve v upravništvu „ Slovenca" ======== 1180 3-1 Išče se shem K2ESK1 v Ribnici na Pohorju, samski tenoristi-pevci in rokodelci imajo prednost. Poizvedbe pri I,. Stede, organistu ravnotam. 1162 5—t Mm brataabg ill iipll 1183 za veliko delo in r-p.Ti za malo delo sprejme takoj Žžbp HKTON ČESULJ, krojaški mojster, JESENICE na Gorenjskem. V Borovnici, sredi vasi, se da v najem ali pa preda pod jako ugodnimi pogoji tip # kJcr JG bila tr90vina '^sp «fll (M mnogo let ter pri- AlJl^l €k ^ravna za različnG obrti. — Več pove županstvo. 1167 4—1 80 V V Prsiftifii ckbiiioflB 1187 2-1 V šolskem okraju novomeškem oddati je novih zgradb dvorazrednih šolskih poslopij v Eirčnivasl, občina Šmihel-Stcpiče s potrebščino 36.500 K, ter v Dolnjem Kartcijevem občina Mirnapeč, s potrebščino 36.000 K. Načrti, proračuni in stavbeni pogoji so pri podpisanem okrajnem šolskem svetu na vpogled v uradnih urah. Pismene, s kolekom 1 K opremljene ponudbe je vložiti Ustmena dražbena obravnava za posamezna in za skupna dela se določi na sr pri okrajnem šolskem svetu, in sicer ob 10. ur i dopoldne za Birčnovas ob 11. dopoldne za Dolnje Karteljevo. Okrajni šolski svet si pridržuje pravico, pritrditi ponudbam brez ozira na njih C. k. okrajni šolski svet Rudolfovo, dne 22. aprila 1909. visočino. i iSo u sa bi 2'-. Vsled nakupa velike zaloge ur, razpošilja šlezijska tovarna: 1 prekrasno pozlačeno, 36 ur idočo precizijsko-anker-uro z lepo verižico za samo K 2'—, ter 3 letnim pismenim jamstvom. Pri nakupu 3 kosov cena K 5'SO, 1170 5 kosov K 9*—. Pošilja proti povzetju 1—1 prus.-šlezijska izvozna tvrdka H. GELB, Krakov M®. Za neugzjajoJe denar nasaj. 346 41-0 lip-i...« Najmilejše milo zn kožo kakor proti pegam! = Dobiva se povsod! a Pl si la Upniški odbor konkurzne mase FRRNR PLETERSKY, trgovca v Ljubljani, Pogačarjev trg štev. 1 sklenil je v svoji seji dne 20.aprila t.l. vse v konkurzno maso Frana Pleterskg spadajoče trgovsko blago in opravo, nahajajočo se v prostorih trgovine v Pogačarjev trg štev. 1 prodati tri 1171 6-1 najboljšemu ponudniku. V konkurzno maso spadajoče premičnine so sodno cenjene, in sicer: 1. oprava trgovine na............. 377 K 90 v 2. manufakturno blago............. 7751 » 97 » dočim znaša sodno ugotovljena fakturna vrednost istih, in sicer: ad 1. oprava trgovine............. 1070 » — » in ad 2. manufakturno blago............ 12202 » 81 v. Ponudniki, ki reflektujejo na te predmete, stavijo naj svoje ponudbe pismeno v zaprtem kuvertu z zaznambo »ofert Pleterskg«, najkasneje v pritličju in prvem nadstropju, jako pripravno tudi sa delavnice se odda pod ugodnimi pogoji s i. majnikom na Rimski cesti št. 16. — Pojasnila daje reflektantom Ljubljanska kreditna banka, Stritarjeve uiice. ' 1171 3-1 ! Ei!ifii!i8»sii.iii na upravitelja konkurzne mase dr. Kari Trillerja, odvetnika v Ljubljani ter objednem vpošljejo kot varščine za premičnine ad 1. 37 K 79 v in ad 2. 775 K 19 v, kjer dobijo tudi vsa nadaljna pojasnila ter dovoljenje za pregled predmetov. Upraviteljstvo konkurzne mase pridržuje si pravico sprejeti ali pa odkloniti najvišji ponudek tekom osmih dnij po odborovi seji, sklicani v svrho odobritev ponudb. Cenilni zapisnik se lahko vpogleda pri deželnem sodišču v pisarni g. konkurznega komisarja ali pa pri konkurzem upravitelju dr. Kari trillerju, odvetniku v Ljubljani. Upravitelj konkurzne mase dr. Kari Triller odvetnik v Ljubljani, Dalmatinove ulice štev. 7. Najstarejša svcSarska tvrdka. — Ustanovljena leta 1800. ill C priporoča vclcčastitl duhovščini ter slavnemu občinstvu zajamčeno pristne čehelno-voščene sveče 812 za cerkev, pogrebe In procesije, 10—1 voščene zvitke, izborni med-pitanec kojl sc dobiva v steklenicah, škatljah in Škafih poljubne Vf>i!kostl ter poceni. — Kupuje se tudi vsak čas mčd v panjih, sodčkih, kakor turt vosek in suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. — Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in poSteno postrečl. Ljubljana, Prešernove (Slom) ulice l Perlesova hiša. oo Ljnoijana oo Prešernove ulice št. 7 Fiyovar.ua J. Perles priporoča Sztfpsifflso marčno pivo v sodčkih ia steklenicah. Priporočam ppEstsao 891 5-1 TO O . $ BI MM 11» lastnega pridelka na «Se8s©3o po nizkih cenah in v zaprtih steklenicah gso S© 3?tngiF>2@>v iiies* rdeče S1 48 „ S P Sp. i;rti» kiiasnuIkS) « avfeii rubuit BBBMBMIBMBi——M8 Prist&a štajersko in ima na prodaj Fran]o Thaler, 2uPa" }«« veleposestnik -i-—: pn St. Ilju v Slovenskih 1140 goricah, Štajersko. 4—1 z gostilno in prodajalnico meSanega blaga s prodajo tobaka na slovenskem Koroškem blizo kolodvora in mesta, se posestnika pod ugodnimi pogoji. Posestvo obstoji iz enonadstropne hiše, lepih gospodarskih poslopij, dalje je sadni in zelenjadni vrt, 14 hekt. polja in travnikov. 8 hekt. gozda. Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo „SIo-venca" pod št. 3091. 1175 3-1 Ogromna zaloga športnih m mednih oblek, površnikov, posameznih Mac i??, modnih telovnikov za fjosgode. =---Velika izbera prašnih plašeev za dame. ——---Gene zmerno nizke)! Ljubljana, Mestni trg 5. Foci^ežsilce a Splfet, CeBovee rv» —u ii ■ i---------------------——«—— Š - ln TrsS efcg Moka v LpMiani«um niiee z IEM II 7 T 'j* tfti i "L Ci?j ?'Ti ffil tji''