UDK-UDC 05:624 GRADBinil VISTAIIK L J U B L J A N A , DECEMBER 1970 LETNIK 19, ŠT. 12, STR. 333— 372 PZ GIPOSS: Gradnja viadukta Verd na avto cesti Vrhnika— Postojna V S E B I N A - C O N T E N T S Članki študije, razprave SERGEJ BUBNOV: Articles, studies, proceedings Gradbeni vestnik v letu 1970 .................................................................. 339 SVETKO LAPAJNE: Obnašanje torzijsko odpornega nosilca pod vplivom posameznega vrtilnega momenta pri elastični kontinuirni opori proti iskanju . . 340 The behaviour of a torsionally resistant girder with a continuous elastical support against rotation under the influence of a single rotation moment JOŽE STARIČ: Akcija vode na rečne z g ra d b e .................................................................. 343 Action of w ater on the buildings Poročila Reports S. LAPAJNE: Ekskurzija gradbenikov v M ü n ch en .........................................................346 Iz naših kolektivov From our enterprises BOGDAN MELIHAR: G radnja stanovanj v Novih J a r š a h .........................................................3 4 9 Novost pri zidanju s stojkami »RIGONE« . . . . . . 3 4 9 Dvajset let sam o u p rav ljan ja ............................................... . 350 SGP »KONSTRUKTOR« na K o rz ik i.........................................................359 In kaj pišejo iz ZR N em čije ....................................................................... 350 In še o delu v A v s tr ij i .................................................................. ..... . 350 Tudi doma bomo dokončali in začeli več o b je k to v ............................ 351 VIII. plenum soustanoviteljev Biroja g rad b en iš tv a ............................ 351 Vesti iz inozemstva News from foreign countries ING. E. M.: Uporaba aluminija v gradbeništvu ZDA Kletna okna z opažem iz stiropora . . Preflex — vezni n o s i l e c ........................ 352 352 354 Iz strokovnih revij in časopisov From technical reviews and newpapers ING. A. S.: Anotacije iz jugoslovanskih revij 352 In memoriam Karel K o ž e l j .........................................................................................................352 Vesti iz ZGIT Poročilo o VII. seji GO Z G I T ........................................................................355 News from ACE of Slovenia Redna skupščina Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije 356 Poročilo nadzornega odbora ZGIT S lov en ije ...........................................361 Mnenja in kritika Zakon o tehničnih inšpekcijah na področju industrije in gradbe- Opinions and positions ništva — Pripombe in u g o v o r ........................................................................ 361 Informacije Zavoda za raziskavo JOŠA MOLL: materiala in konstrukcij v Ljubljani Reports of Institute for material and Tesnjenje fu§ v gradbeništvu II structures research in Ljubljana Odgovorni urednik i Sergej Bubnov, dipl. inž. Tehnični urednik: prof. Bogo Fatur U redniški odbor: Janko B leiw eis, dipl. inž., V ladim ir Čadež, dipl. inž., Marjan Gaspari, dipl. inž., dr. Miloš Marinček, dipl. inž., M aks M egušar, dipl. inž., Dragan Raič, dipl. jurist, Saša Škulj, dipl. inž., V iktor Turnšek, dipl. inž. R evijo izdaja Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov za Slovenijo, Ljubljana, Erjavčeva 15, telefon 23 158. Tek. račun pri Narodni banki 501-8-114/1. Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča-« v Ljubljani. Revija izhaja m esečno. Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 36 din, za študente 12 din, za podjetja, zavode in ustanove 250 din. VESTNIH ŠT. 12 — LETNIK 19 - 1970 Gradbeni vestnik v letu 1970 V t e m l e t u j e G r a d b e n i v e s t n i k i z h a j a l r e d n o , e n a k o k o t ž e v s e h 7 l e t n a z a j . P o o b s e g u j e b i l to. X I X . l e t n i k s s v o j i m i 372 s t r a n m i v e č j i k o t X V I I I . l e t n i k (274 s t r a n i ) in p r e c e j v e č j i o d n o r m a l n e g a l e t n e g a o b s e g a (240 s t r a n i ) . T o p o v e č a n j e o b s e g a p r i č a o o b š i r n e j š i in b o g a t e j š i v s e b i n i » G r a d b e n e g a v e s t n i k a « v t e m le t u , k a r j e r a z v i d n o t u d i i z v s e b i ­ n e p r i l o ž e n e g a l e t n e g a k a z a l a . I m e l i s m o v r s t o z a ­ n i m i v i h in t e h t n i h s t r o k o v n i h p r i s p e v k o v š t e v i l n i h n a š i h v i d n i h s t r o k o v n j a k o v in z n a n s t v e n i k o v . V l e t o š n j e m l e t u so v s e b i n o G r a d b e n e g a v e s t n i k a z l a s t i o b o g a t i l i p o m e m b n i č l a n k i s p o d r o č j a g e o ­ m e h a n i k e , k i s t a j i h p r i s p e v a l a a k a d . p r o f . d r . in g . L u j o S u k l j e in p r o f . d r . in g . I v a n S o v in e . N e k a t e r i m a k t u a l n i m p o d r o č j e m n a š e g a d r u ž ­ b e n e g a in g o s p o d a r s k e g a ž i v l j e n j a s m o p o s v e t i l i c e ­ le š t e v i l k e r e v i j e . T a k o j e b i l a d v o j n a š t . 6—7 p o ­ s v e č e n a r a z v o j u n a š ih ž e l e z n i c , s p o s e b n i m p o u d a r ­ k o m n a g r a d b e n o - t e h n i č n i h p r o b l e m i h t e g a r a z v o ­ ja . N a j v i d n e j š i p r e d s t a v n i k i n a š ih ž e l e z n i c so v t e j š t e v i l k i n a j a s e n in u č i n k o v i t n a č in p r e d s t a v i l i p r o b l e m a t i k o ž e l e z n i c n a š i m g r a d b e n i k o m in t u d i n a š i š i r š i j a v n o s t i . S t . 8— 9 j e b i l a p o s v e č e n a p o m e m b n i m v p r a ­ š a n j e m n a š e g a p r o s t o r s k e g a p l a n i r a n j a , k i p o t r e ­ b u j e j o p o g l o b l j e n e g a š t u d i j a in š i r o k e d r u ž b e n e o b ­ r a v n a v e . Š t e v i l n i p o m e m b n i č l a n k i so o b r a v n a v a l i t e m e , k i s e n a n a š a j o n a e l e k t r o n s k o o b d e l a v o p o d a t k o v . Z a e n k r a t so s e t i p r i s p e v k i o z i r a l i v g l a v n e m n a p o d r o č j e s t a t i k e in d i n a m i k e k o n s t r u k c i j , n is o p a še z a j e l i š i r o k e g a p o d r o č j a t e h n i č n o - k o m e r c i a l n a d e j a v n o s t i v g r a d b e n i š t v u , k j e r e l e k t r o n s k i r a č u ­ n a l n i k i l a h k o v e l i k o p r i s p e v a j o k r a c i o n a l i z a c i j i p o ­ s l o v a n j a v g r a d b e n i h in p r o j e k t a n t s k i h p o d j e t j i h . G l e d e n a p o m e m b n o s t in a k t u a l n o s t u v a j a n j a e l e k ­ t r o n s k i h r a č u n a l n i k o v v n a š o p r a k s o , b o m o t e m p r o b l e m o m t u d i v p r i h o d n j e p o s v e č a l i č i m v e č p o ­ z o r n o s t i . N a š e ž e u s t a l j e n e s p l o š n e r u b r i k e : » l z n a š ih k o l e k t i v o v « , » V e s t i i z i n o z e m s t v a «, » I z s t r o k o v n i h r e v i j in č a s o p i s o v « so d e l e ž n e p o z o r n o s t i in p r i z n a ­ n j a n a j š i r š e g a k r o g a n a š i h g r a d b e n i k o v . Z a t o s e b o m o t r u d i l i , d a t e r u b r i k e o b d r ž i m o k o t n e l o č l j i v i s e s t a v n i d e l r e v i j e . P r o b l e m i f i n a n c i r a n j a so b i l i v t e m l e t u z a d o ­ v o l j i v o r e š e n i . P o s e b n a a k c i j a z a z b i r a n j e d o d a t n i h s r e d s t e v , k i j e b i l a s p r o ž e n a o b k o n c u l e t a 1969, j e s i c e r le d e ln o u s p e la , v e n d a r o b p r e c e j š n j e m p o v e ­ č a n j u š t e v i l a o g l a s o v so b i l a n a t a n a č in s k u p n o z b r a n a s r e d s t v a z a d o s t n a z a k r i t j e s t r o š k o v i z h a j a ­ n j a r e v i j e v t e m le tu . P r i č a k u j e m o , d a b o d o n a š i g r a d b e n i k i in o r g a ­ n i z a c i j e g r a d b e n i š t v a t u d i v l e t u 1971 p o k a z a l i r a ­ z u m e v a n j e z a f i n a n c i r a n j e G r a d b e n e g a v e s t n i k a in s t e m o m o g o č i l i r e d n o i z h a j a n j e r e v i j e , k i s e g l e d e n a o b s e g in n a k l a d o (2300 i z v o d o v ) u v r š č a n a d r u ­ g o m e s t o i z m e d v s e h s t r o k o v n i h g r a d b e n i h r e v i j v J u g o s l a v i j i . O d g o v o r n i u r e d n i k : in g . S e r g e j B u b n o v Srečno 1971! v s e m Čl a n o m z v e z e g r a d b e n ih i n ž e n ir j e v i n t e h n i k o v , n a r o č n ik o m IN BRALCEM »GRADBENEGA VESTNIKA« ŽELIMO NADALJNJE STROKOVNE IN POSLOVNE USPEHE TER OSEBNO SREČO V LETU 1971! Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije ter uredniški • odbor Gradbenega vestnika Obnašanje torzijsko odpornega nosilca pod vplivom posameznega vrtilnega momenta pri elastični kontinuirni opori proti sukanju UDK 624.04 prof . in ž . svetko Lapajne Ta sorazmerno dolgi naslov predstavlja na­ slednji p raktični problem : mostna plošča leži na dveh, torzijsko odpornih glavnih nosilcih te r ima na obe stran i preko nosilcev konzolne plošče. Prečnikov med nosilci sploh ni, podporni stebri pa so toliko prožni ali pa toliko oddaljeni, da ne vpli­ vajo na zasuk glavnega nosilca. Na nekem mestu, recimo v sredini razpona glavnega nosilca, obesi­ mo na kraj konzole izredno veliko breme. Vpra­ šanje se glasi: kako velik zasuk bo nastal pod vplivom tega vrtilnega momenta s konzole? Ka­ ko daleč bo vplival ta zasuk? In za statika najvaž­ nejše: kako veliki negativni reakcijski momenti se bodo pojavljali v mostni plošči te r kakšna bo n jih razdelitev po dolžini nosilca? Problem podobne narave je bil rešen in objav­ ljen v avtorjevem članku: »Studij upetostnih raz­ m er mostne plošče brez prečnikov v dveh glavnih nosilcih na stebrih«, v G. V. št. 45-46 1. 1956-57 na straneh 123 do 127. Mislili bi, da predstavlja ta čla­ nek nadaljevanje prvotnega, pa bi bilo — po vse­ bini sodeč, ra je obratno: splošni uvod v študij pod gornjim naslovom. Ploščo si mislimo razdeljeno v zaporedje neve­ zanih pasov. d ep Mtorz d X “ G • W torz d M torz ----------= m d X d M forz d -2 ep d X m E tpi d X2 ~~ G W torz ~ G W torz - G W torz ^ Diferencialna enačba se glasi: pri čemer znaša da ( p ___ (p_ d X2 ~~ £ - tpi = togost plošče .. K d3 12 L K .. 4 za polno vpetost 3 za tečajno ležišče 2 za sim etrični zasuk 6 za antim etrični zasuk d . . debelina plošče L . . razpon plošče Wtorz = torzijska togost glavnega nosilca . . . b3 h (po Föpplu) b/h = TO 1'5 2'0 4'0 8'0 °° Tj = '140 '196 '229 '281 '307 '333 Iz skice izhajajo naslednji odnosi notran jih sil in deform acij: Odpor plošče, izražen v vrtilnem momentu m, ki reag ira nazaj na glavni nosilec na enoto dolžine, je prem osorazm eren zasuku nosilca, in to v odvisno­ sti od togosti takega pasu. (Togost zavisi seveda od vpetosti nasprotnega k ra ja oziroma od zasuka na­ sprotnega kraja , m orda je simetričen, ali celo anti- metričen). Odvod zasuka ep glavnega nosilca po dol­ žini pa je prem osorazm eren torzijskem u momentu na nosilcu, p ri čemer je vse pozitivno, če se držimo oznak po skici. Ostane še tretji, ravnotežni pogoj: p rirastek torzijskega m om enta po dolžini x je p re­ mosorazmeren reakcijskem u m om entu m. Z ozna­ kam i dobimo naslednje m atem atične izraze: E .. elastični modul G . . strižni modul — = — ponavadi ali 0'4 E 8 IL . . karakteristična dolžina elastičnega sistema Splošna rešitev diferencialne enačbe znaša: ep = A e £ + B e £ M torz — G W torz d fj G IVtorz d X £ A Tl -CA e — B e m = E tpi ep = E tpi [ A e £ + B e £ _m = E ■ ep ■ tpi V konkretnem prim eru bomo postavili točko X = 0 v prijemališče vrtilnega momenta P • p = = Mo. Jasno je, da v neskončni oddaljenosti vpliv tega momenta izgine, zato mora biti konstanta A enaka 0 te r ta člen odpasti. Konstanto B pa izraču­ namo iz velikosti torzij skega momenta ob prijem a- lišču, ki mora biti enak polovičnemu vrtilnem u momentu. Ce bi pa prijem al ta vrtiln i moment na kraju mostu, popolnoma na robu, tedaj bi se ta vpliv prenašal le na eno stran in bi bil torzijski moment po velikosti enak vrtilnem u (torej dvojen od prim era v sredini nosilca). koncentriranih momentov, delujočih v razdalji D, ki bi bila v konkretnem prim eru enaka D = 1,1 k. Če se konzola proti zunanjem u robu tanjša, je na­ ravno tudi D m anjši od gornje vrednosti. Če sešte­ jemo vpliva obeh polovičnih vrtiln ih momentov v medsebojnem razstoju D dobimo naslednje reakcij­ ske momente m: m v osti posameznega momenta: p p n 2 £ { 2 1 _ E ~ e 2 ? ) m v sredini med momentoma: P p _ i — e 2 £ Mturz

50 Rezultanta hidrodinamičnih vplivov je enaka R = KSv2 kjer je: K — neki koeficient, S — prerez rečnega stebra pravokotno na tok, v — hitrost vode. Že iz poglavja za potopljeni valj se vidi, da se koeficient K lahko določi le zelo približno. Gor­ njo mejo za rezultanto hidrodinamičnih vplivov do­ bimo z uporabo Bernoullijeve formule za udarec horizontalnega toka na normalno ravnino, katere prerez bi bil enak vertikalnemu prečnemu pre­ rezu stebra R = g Sv2 = 102 Sv2 (N = 50 ustreza skoraj stoječi vodi). V naslednjem diagramu je prikazan koeficient C kot funkcija Reynoldsovega števila N. kar je bilo potrjeno s poskusi s kvadratno ploščo, kjer so ugotovili, da je R = 95 Sv2 Upoštevajoč znatno večjo turbulenco, ki jo po­ vzroča plošča v primerjavi s turbulenco rečnega stebra, daje gornja formula previsoke vrednosti. Uporabljena je bila le za široke zagatne stene. Amerikanci uporabljajo za pravokotne rečne ste­ bre R = 80 Sv2 če pa je rečni steber na konceh zaokrožen Za N > 1,7 • 10* ni eksperimentalnih podat­ kov. Primer: D = 0,50 m v = 2,00 m/sek t = 10° C g Hidravlični polmer R = — P S = D . 1,00 = 0,50 m2 (za enoto dolžine valja) P = 2 • 1,00 = 2,00 R = 0,25 m d = 4 R = 1,00 m R = 40 Sv2 Za obtežbo se ne vzame manj kot 750 kg/m2 (pri visokih vodah), kar ustreza približni hitrosti 2,80 m/sek. Vpliv menjanja plime in oseke pri mor- R skih zgradbah se naj bi upošteval z — = 250 kg na m2, kar ustreza približni hitrosti 1,60 m/sek, kar pa bi bilo za naše morje očitno pretirano. Kadar so stebri na krajeh zaokroženi oziroma imajo ka­ ko drugo hidravlično ugodno obliko, se vzamejo le polovične vrednosti od spredaj navedenih. Dalje se vzame glede na razporeditev hitrosti vode v od­ visnosti od globine, da deluje rezultanta pritiskov v gornji tretjini. d 1,00 N = v — = 2,00 ----- 1------ = 1,74 • 10° v 1,15 • IO“6 C je torej 0,3. 2,002 R = 0,3 • 0,50 • 102 ----- = 30,6 kg/m1 c) Poševno ležeči rečni steber V tem primeru moremo privzeti rezultate, po­ znane za avionska krila z uporabo zakona hidro­ dinamične podobnosti. Pri majhnih poševninah variirajo komponente paralelno s tokom zelo malo. Za male poševnine bi mogli izračunati to komponento po formulah iz poglavja b. Komponenta reakcije na krilo, ki deluje pra­ vokotno na smer zračnega toka, ki se imenuje tudi nosilnost, je skoraj proporcionalna kotu nagiba kri­ la in jo lahko izračunamo za poševnine do 10° po formuli P = 0,08a A g — 2 kjer je: a — kot nagiba krila v stopinjah A — površina krila p — specifična masa zraka (ali drugega sredstva) v — relativna hitrost zraka in krila Za zračni steber lahko smatramo omenjeno no­ silnost kot reakcijo na poševno ploskev stebra: v2 P = 0,08 • a ■ A • 102— 4a A v2 2 Primer: S lik a 2 Pritisk za 1 m višine stebra znaša: P = 4 ■ 10° ■ 10,00 • 1,00 • 4,002 = 6400 kg in na enoto površine P 6400 — = ------ = 640 kg/m2 A 10,00 Prijemališče p te sile vzamemo v gornji tretjini višine med dnom struge in gladino, ter v vzvodni četrtini rečnega stebra (kar je privzeto od posku­ sov z avionskimi krili). Pri poševninah, večjih od 10° nosilnosti raste le počasi in je največja pri vpadnem kotu 15° do 20°, kjer znaša P = 50 A v2 Veljavnost tega obrazca tudi za tekočine je bila potrjena s poskusi s potopljenimi kvadratnimi plo­ ščami. To vrednost bi mogli prevzeti za vse večje poševnine do vpadnega kota ca. 45°, nakar pa daje komponenta hitrosti vode pravokotno na rečni ste­ ber večje vrednosti, Ce označimo velikost pritiska tekoče vode na enoto površine r = k v ! potem bi mogli vzeti za k vrednosti iz naslednjega diagrama (k je izražen v kg sek2/m4). d) Votlo telo v strugi Velikost izračunane rezultante po prednjih obrazcih predstavlja skupen vpliv motenja toka z vstavljanjem nekega telesa kot prepreko v tekočo vodo. Ta vpliv bi mogli pri telesu, ki leži vzpo­ redno s tokom, razčleniti takole: v P3, S lika 5 Pi + P2 + P3 = R Razčlenitev je brez pomena, kadar je telo ma­ sivno, polno, če je pa telo votlo, je potrebno dolo­ čiti posamezne komponente. Sili Pj bosta v primerjavi s silama Pi in Po gotovo zelo mali in jih lahko zanemarimo. Po analogiji iz obtežbe zaradi vetra pa bi mogli dalje vzeti: Pi = 0,8 R (tlačni učinek) P» = 0,4 R (sesalni učinek) Na podoben način bi ugotovili posamezne sile tudi pri poševno ležečem votlem telesu. Jasno je, da bi morali pri votlem telesu, ki ni zapolnjeno z vodo, upoštevati še hidrostatični pri­ tisk na posamezne stene. UD K 626.02:627.1 GRA DBENI VESTN IK , LJU B L JA N A , 1970 (19) ST. 12, STR. 343—346 Jože Starič AKCIJA VODE NA REČNE ZGRADBE Zgradba v vodi je trdo telo, potopljeno v tekočem sredstvu. Obremenjena je s hidrodinamičnimi silami. Te sile so slabo poznane, ker so dolgo smatrali, da se njihov vpliv lahko zanemari, in pa ker so fenomeni, ki povzročajo te sile, zelo kompleksni. Zavisijo od oblike zgradbe in rečnega dna, od hrapavosti sten, od hitrosti in od tem perature vode. V praksi uporabljamo podat­ ke, pridobljene iz poskusov, čeprav za take prim ere ne velja v celoti zakon hidravlične podobnosti. Članek ob­ ravnava prim er zgradbe, ki stoji na bregu, ob visokih vodah pa leži v toku reke. L i t e r a t u r a : J. R. Robinson: Piles, culees et cintres des ponts (Ed. Dunod). A. Lencastre: Manuel d ’hydraulique generale (Ed. Eyrolles). UDC 626.02:627.1 GRA DBENI VESTNIK, LJU B LJA N A , 1970 (19) NR. 12, P P . 343—346 Jože Starič ACTION OF WATER ON THE BUILDINGS The buildig in the w ater presents a solid body, sunk in the liquid medium. It is loaded by hydrodyna- mical forces. These forces are not known well because it was thought for a long time that their influence could be neglected, and because phenomenons causing these forces, are very complex. They depend on the building form and the river bottom, on the roughness of walls, on the speed and tem perature of water. In the practice there are applied the data acquired by ex­ periment. Thought for such cases the principle of hy­ draulic analogy is not in complete force. The paper treats the case of the building which stands on the ri­ ver bank, but at high waves it lies in the river current. Ekskurzija gradbenikov v München od 15. do 18. oktobra 1970 V navedenem času je Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije organizirala poučno ekskurzijo v München na ogled velikih gradbišč. Prvi in zadnji dan sta bila pač žrtvi potovanja, vendar je mogoče tudi na tej dolgi poti videti mnogo zanimivega in lepega, s splošnega kakor z ožjega gradbenega vidika. Za inten­ zivne oglede sta ostala torej le dva dneva, 16. in 17. ok­ tober. Udeležencev je bilo skupno 42 iz raznih krajev Slovenije, večinoma iz gradbenih podjetij, nekaj tudi od projektnih organizacij. V petek popoldne 17. okt. je bil v načrtu ogled grajenja podzemne železnice v Münchnu. Ta sestoji iz dveh, neodvisnih skupin podzemnih prog in sicer: a) S-Bahn v režiji železnice, ki bo vsebovala vse zveze vzhod—zahod, z enotnim podhodom pod Isaro ter razcepnimi progami na obeh straneh. Profil in po­ gon je normalni železniški (izmenični tok, normalni profil vagonov). b) U-Bahn v režiji mesta, ki bo vsebovala večje število zvez sever—jug z odcepi v obeh smereh. Te pro­ ge imajo ožji profil vagonov, vendar normalni tir in dovolj širine za premik tovornih vagonov, ki niso pre­ visoko naloženi. Tok elektrike je enosmeren, odvzem toka pri tleh na posebni tirnici. Pri tem nastane naravno izredno obremenjeno kri­ žišče pod sedanjim magistratom, in trgom Stachuc, kjer se praktično križajo vse zveze. Vse te proge bi zmogle v vsaki smeri prepeljati v eni uri na vsaki progi okrog 30.000 ljudi (40 vlakov po 800 oseb), kar bi zmoglo za recimo dovršenih 6 glavnih zvez 180.000 oseb. Sedanji projekti predvidevajo celotni dovoz in odvoz prebivalstva v mesto zjutraj in iz me­ sta zvečer v številu 360.000 oseb, tako, da bi polovico krila podzemna železnica, ostalo polovico pa ves drugi promet: nadzemna železnica, tram vaji (kolikor bi osta­ li), avtobusi, osebna vozila in kolesa. Trenutno je v gradnji najvažnejša zveza sever—jug z odcepom na olimpijski prostor, ter najvažnejša zveza zahod-—vzhod. V vseh delih podzemne pro-ge je talna voda v glo­ bini okrog 5 do 6 m ter je v večini primerov bilo mo­ goče graditi v umetno osušeni vodi s pomočjo črpanja. Do globine 6 m je namreč gramoz, nato pa gostejši fini pesek in melj. Proga je seveda zelo globoka, saj mora potekati pod kletmi nekaterih hiš, pri križanjih pa ena proga pod drugo. Pod magistratom imajo na primer kar štiri podzemne etaže: vrhnjo za peš promet, pod njo S- progo, pod to eno smer U-proge in še globlje drugo smer U-proge. Vse to sešteto nam da takoj globino okrog 20,0 m. Debeli zunanji zidovi iz ojačanega beto­ na ter vmesne gladke brezrebrne plošče- z okroglimi stebri pri večjih razponih tvorijo celotni nosilni sistem. Grajenje se je vršilo tako, da so najprej gradili stran­ ske stene: strojni izkop jarka ter zatrp-anje z bentonitno tekočino namesto opiranja gradbene jame. V ta bentonit so polagali arm ature ter betonirali od spodaj navzgor tako, da je beto-n izpodrival bentonit. Po dovršitvi sten so dovršili tudi podporne stebre v ceveh •—• princip »Benoto«. Sledila je nato krovna mos-tna plošča z izo­ lacijami in takojšnjo uvedbo cestnega prometa. Nato šele so izvrševali izkop za podzemne prostore naj višje etaže in po primerni globini dovršili ploščo za etažo nižje. Spodnji dve etaži pa so gradili od spodaj navz­ gor, saj so bili stranski zidovi z dvema vrhnjim a plo­ ščama že zelo dobro razprti proti stranskim pritiskom. Predore za dvotirno podzemnico so gradili, če je le bilo mogoče, na podoben način v odprti jami: najprej stene, nato izkop in strop, ali najprej strop in nato iz­ kop, če je bila zgoraj zelo prometna cesta. Pod stav­ bami so gradili s krti. Zato ima pod stavbami predor čisto krožno obliko, medtem ko ima na odprtem tunel obliko med četverokotnikom in krogom, torej zaobleno okvirno obliko. Vsi objekti so zgoraj izolirani, kolikor je bilo mogoče izolacijo polagati od zunanje strani. Pri krožnih tunelih, grajenih s krtom, to ni bilo mogoče. Prvotno notranje izoliranje z dodatnim notranjim no­ silnim obročem proti vodnim pritiskom so opustili. Po^ javila so se namreč posamezna puščanja, pa niso mogli nikdar ugotoviti mesta napake, ker je bil izliv vode po­ navadi na čisto drugem mestu, kot pa je bila napaka v izolaciji. Prešli so na uporabo vodotesnega betona — brez vsake izolacije. To pa se je obneslo dobro. Večina stropov je iz ojačanega betona, le nekaj važnejših razponov je prednapetih. Na moje vprašanje, zakaj tako, so pojasnili, da je pač ojačani beton cenejši. Člani ekskurzije smo imeli možnost ogledati si de­ tajlne načrte izvedbe izolacij, priključkov, dilatacij. Na dovršenem delu proge so nas popeljali precej kilomet­ rov tja in nazaj. Res mirna vožnja, znaten pospešek, največja hitrost 80 krn/uro. Na robu zazidanega območ­ ja se proga dvigne na svetlo. Videli smo ogromna, že dovršena gradbena mostna dela na severni miinchenski deteljici avto cest. V petek popoldne je bil v programu ogled novega satelitskega naselja Perlach (okrog dva kilometra od vasi Perlach, kjer še vedno obstoje velike aktivne kme­ tije). Generalni plan obsega poleg velikega števila sta­ novanjskih objektov, ki so šli v gradnjo naprej, še osta­ le nujne centre: šolski center, kulturni center, upravni center, trgovino, bolniški center. Stanovanja so v mno- gonadstropnih zgradbah (povprečno 8 do 12 nadstropij), tako ostane vmes še precej prostora za zelenje in za otroška igrišča. Morda najpomembnejša poteza je v po­ polni ločitvi avtomobilskega prometa (pod hišami in mostovi) od peš prometa, za etažo višjega. Tako na vsej površini otrok ne more priti pod avto. Razume se, da je ves vmesni prostor predviden za parke in otroška igrišča. Del je zazidan s stolpnimi objekti, del z vrst­ nimi objekti. Kaže, da je s prometnega gledišča sistem stolpnic daleč ugodnejši. Pri stolpnicah pa je nerodno to, da imajo ena stanovanja priviligiran, druga pa di­ skriminiran položaj, kakor pač leže z ozirom na strani neba, čeprav so popolnoma enaka. Po naselitvi prvih ob­ jektov se je pokazal tudi prvi problem: zgrajena trgo­ vina (market) je imela monopol — in vse njegove sla­ be posledice v ceni, morda tudi v kvaliteti. Morali so nujno ustvariti konkurenco — navaden trg v barakah. To seveda zelo kazi celotno zasnova, toda bilo je nujno!) Tako nam je pojasnil arhitekt H. Bradi, ki nas je vse popoldne vodil po objektih in pojasnjeval naša vpra­ šanja. Vse naselje ima v rokah enotna družbena organi­ zacija, ki dela načelno brez zaslužka. Posamezne objek­ te grade potem močni investitorji, sestavljeni iz bivših lastnikov zemljišča, bank, gradbenih podjetij itd. Sta­ novanja se potem prodajajo dalje individualnim lastni­ kom, ali pa oddajajo v najem, kakršni so pač finančni nameni investitorja oz. stanovalca. Razmerje bi znašalo kar pol na pol. Kolegi so se zanimali, kako se povpreč­ no dele stroški stanovanja po svojem izviru. Arhitekt nam je dal pojasnilo: odkup z e m l j i š č a ............................................... komunalne n a p r a v e .......................................... izgradnja s t a n o v a n j a ...................................... ureditev okolice in o p r e m e ............................ razno: projekti, pogodbe, odbitki itd. . . . °/o 10 6 65 3 10 Te številke je treba vzeti le kot neko informativ­ no povprečje, saj so pri vsakem objektu drugačne. Kot tipe izgradnje smo videli tri vrste netradicio- nalnega grajenja in en klasičen — opečno — zidani stanovanjski tip. Tekmovala sta v bistvu dva montažna tipa: en nemški in en francoski (Hintereck in Camus, če se ne motim). Oba sta v načelu enaka: montirajo- se kompletno dovršene stene z okni in vrati, te stene isto- časno nosijo in izolirajo. Razlika med prvim in drugim sistemom je le v zunanji izolaciji: eden ima stiropor, drugi neko drugo lahko snov. Pri obeh so se pokazali isti problemi: problem zatesnitve stikov in problem kondenzacije znotraj vodotesne zunanje plasti. Za oba sistema so našli isto rešitev: uvedbo posebne zračne plasti med zunanjo površino, ki drži vodo in notranjo nosilno in toplotno izolacijsko plastjo. Tak zračni sloj omogoča ugodno prekritje stikov, izhlapevanje eventu­ alno pronicajoče vode ali vlage ter odtok kondenza. — Tretji tip tradicionalne gradnje je švedski stenastoske- letni tip s polnili. Znano je, da je s premišljeno meha­ niziranim opažanjem in odranjem mogoče doseči mo­ nolitno železobetonsko konstrukcijo, ki ni dražja od montažne, temveč celo malenkost cenejša, a daleč so- lidnejša. Seveda je pogoj za tak postopek vnaprejšnja položitev vseh instalacijskih cevi, kar se dela danes v Nemčiji povsod, tudi pri opečno zidanih zgradbah. Za polnila uporabljajo potem klasični način, toda največ lepe mavčne zidake, ali sipo-rexne izdelke (Ytong). — Videli smo tudi osemnadstropne navadne zidane stano­ vanjske zgradbe iz opeke. Vprašal sem, iz kakšnega raz­ loga, odgovor se je glasil: ker je bila njih ponudba najcenejša. Toda, kot rečeno, instalacije napeljejo pred zidanjem. Potresov tam seveda nimajo. Pri tej osemnadstropni opečni zgradbi imajo vse etaže enak tloris. Ker se zahteva od zidovja različna trdnost v raznih etažah, so uporabili v spodnjih dveh etažah ojačeni beton, nato klinkersko opeko-, višje ope­ ko odlične kvalitete, še višje navadno opeko in najvišje votličasto opeko-. Pod posebno napihnjeno opno je bila razstavna dvorana projektov satelitskega naselja Perlach. V njej smo si ob zaključku obiska ogledali maketo naselja ter načrte objektov. Za soboto-, 17. okt. dopoldne, je prvotni načrt pred­ videval ogled tehniškega muzeja: Deutsches Museum. Ta program ni vzbudil navdušenja pri inženirjih, tako da je sobota dopoldne ostala na razpolago za svobodni ogled mesta ali umetniških galerij. Nekaj nas je ta čas izkoristilo za ogled razstave »Bauzentrum« na južni strani razstavišča in Terezijinega travnika (Theresien- wiese). Prim erna skeletna zgradba petih etaž krije stal­ no izložbo gradbenih materialov, pri čemer prevladu­ jejo materiali za visoke gradnje. V pritličju smo videli lepo zbirko mineralnih mineralov: italijanska podjetja reklamirajo kamne in marmorje vseh vrst do našega repenjca. Razne oblike in kvalitete opečnih izdelkov, krasne keramične plošče. Ytong je njihov siporex. Ogromno število raznih vrst lahkih sten izolacij, sodob­ nih variant stiropora, prelepljenih z aluminijastimi fo­ lijami. Presek kompletne izolacije ravne strehe z detaj­ lom izlivka. V kletnih prostorih so instalacijski pred­ meti: krasne kopalnice, kadi, pipe vseh vrst. Razume se, da so postavljeni obenem tudi tlaki kopalnic in ob­ loge sten. V prvem nadstropju so razstavljene električ­ ne instalacije, peči, kuhinje, naprave za mehčanje vo­ de, in slično. V drugem nadstropju smo videli zaporedje različ­ nih obloženih plošč iz umetnih materialov (kartoni, raz­ ni polistroli, laki, lepila). S temi so obloženi stropi, pa tudi ostenja. Iz umetnega gradiva so markirani stari prepereli tramovi, m anjkajo le še umetni črvi. Nadalje: prava šola za poznavalce lesa: od poljskega bora, h ra ­ sta, jesena, hruške, bresta, eksotičnih lesov: oikuume, mahagonija, ameriških jelk. Razume se, da je bil lep oddelek namenjen oknom in vratom, žaluzijam. V skromnih dveh urah smo komaj mogli dobiti informa­ cijo, kaj vse je razstavljeno. Vsak interesent lahko do­ bi ob pultu zaželene prospekte in cenike, seveda mo­ ra zanje izpolniti majhen formularček. Jaz sem prine­ sel prospekte za PVC — izdelke robnih letvic, pokrovk za ograjni rob in — to mi je bilo najvažnejše — zbirko profilov za dilatacijske rege. Razstava se nadaljuje izven objekta: postavljenih je kar kakih 10 montažnih hišic, ena med njimi dvo­ ransko za šolo, delavnico ali kaj sličnega. Te so izdela­ ne kompletnoi, prodajalec tipa ima v njej kar svojo pi­ sarno. Sobotni popoldanski program je vseboval ogled olimpijskega naselja. Glavni del prostora treh kvadrat­ nih kilometrov je zavzet s prostori za igre: velikim stadionom za 80.000 gledalcev ter dvema manjšima sta­ dionoma, eden za splošne igre (košarka, tenis, itd.) in drugim za vodne tekme: plavalne in skakalne. Obstoje­ če zelo veliko pokrito drsališče predstavlja četrti tako imenovani »mali« stadion. Izven teh, celotno ali delno pokritih objektov, so še odprta tekmovališča za kole­ sarje, jahače, wolleyball, hokej ter še t. im. »ogreval i- šča« in »vežbališča« za pripravljanje tekmovalcev. Med temi objekti so nujno predvideni dovolj široki razstoji za promet množic, kakor za promet tekmovalcev. Ob zahodni strani je postaja S-proge, na vzhodni strani postaja U-proge. Zelo velik del na zahodni strani je rezerviran za parkiranje avtomobilov vseh vrst. Na južni strani vseh teh tekmovalnih prostorov so do 50 m visoke gomile, ki so nastale od odlaganja ruševin bom­ bardiranja v tej vojni. Po njih so izpeljane poti in ce­ ste, skoro bi tekmovale ljubljanskem u Gradu. Na se­ verni strani prečka vse to območje tranzitna cesta, ka­ tere priključki so seveda konstruirani kot deteljica. Nadvozi preko te ceste vežejo vsa ta tekmovališča z naseljem za bivanje olimpijskih tekmovalcev in drugi­ mi objekti, namenjenimi žurnalistiki in radioteleviziji, upravnim organizacijam, in slično. Čisto v sredini olimpijskega prostora stoji 300 m visoki televizijski stolp, na katerem so v višini 140 do 150 m nameščeni obratni prostori radiotelevizije, v vi­ šini 160 do 1,75 m pa prostori za obiskovalce s kavarno, ki se počasi v rti okrog vertikalne osi stolpa. Sedeč pri skodelici kave, torej sedeč na enem mestu vidi človek v prim ernem času ves München, saj se restavracija za­ vrti za 360°. Ta stolp je bil zgrajen pred nekaj leti, ko sploh še niso mislili na olimpijado ter je čisto slučajno, a izredno uspelo padel v osrčje tega olimpijskega pro­ stora. Z njega se nudi čudovit pregled preko celotnega olimpijskega prostora. Mesto München je dalj, videli so se le obrisi stolpov cerkva, nebotičnikov in višjih in- dustrijsikh objektov. Na severni strani prečne tranzitne ceste smo s stol­ pa opazili gradnjo stolpnih objektov višine 10 do 20 etaž. Te stolpi so deloma nanizani v cele pasove. Tam bodo stanovanja za 12.000 tekmovalcev, predvidoma na eni strani za moške, na drugi za ženske. Vmes so ve­ like zgradbe za upravne namene, za kuhinje, preskrbo, trgovine. Nekoliko odmaknjen je center za radiofuzijo, še bolj odmaknjeno pa posebno naselje za 4000 novi­ narjev. Vsaka teh zgradb bo — po dovršitvi olimpijade — služila nekemu drugemu namenu, na primer: nase­ lje za tekmovalce bo preurejeno v stanovanja. Naselje za novinarje postane v bodoče športna visoka šola. Ka­ kršna naglica vlada pri izgradnji teh objektov, tembolj moramo spoštovati smisel za gospodarnost: kljub nagli­ ci se že zdaj vgrajujejo v objekte vse potrebne insta­ lacije za namen, katerem u naj objekt služi šele po za­ ključku olimpijade. V detajlu smo si ogledali le veliki stadion. Zahod­ na stran je grajena na železobetonskem skeletu, vzhod­ na na nasipu. Zahodni del bo pokrit z obešeno streho, podobno kot so obešene cirkuške plahte. Popolnoma na isti način bosta pokriti tudi obe drugi športni hali (za razne namene in za plavalne tekme). Detajl te obešene strehe je bil temeljito študiran, za mali izsek je na­ pravljen celo model, v naravnem merilu smo tako kon­ strukcijo videli od blizu: v nadstropjih po ca. 70 cm v kvadrat so napeti pari pletilnih vrvi (0 ca. 10 mm) v obeh pravokotnih smereh. Na križiščih so križajoči se pari speti s svorniško Sponko, na kateri je obenem montirana polivinilska okrogla podložka za strešne plošče. Strešne plošče imajo mere 2,0 X 2,0 m ter so iz močno prosojnega pleksi stekla. Pritrditev na te čepe je izvedena s svorniki, ki prebijajo pleksi plošče, ven­ dar imajo na obeh straneh elastične podložke. Robov:', pleksi steklenih plošč so speti med seboj s posebnimi polivinilskimi utorno konstruiranimi profili ali iz po­ dobne umetne snovi. Zasnova je zelo komplicirana in tudi zelo težka. Zato so na robovih potrebni silno ma­ sivni robni kabli,;, pa tudi stebri, ki nosijo td kable, so izredno masivni — v jeklu. Res, nas vse zelo zanima, ali se bo ta izredno draga in komplicirana konstrukciji, dobro obnesla pod vplivom vremenskih razmer. Sama vožnja iz Ljubljane v München je nudila udeležencem priliko spoznati nekaj avstrijskih cest, pri čemer je bil zanimiv predor Felbertauern dolžine ok- S lika p o sk u sn eg a vzorca v iseče šo to rn e s tre h e za veliko halo v n a rav n i ve likosti. V zorec n a p ra v ­ ljen v m alem iz rezu n a d rugem k ra ju rog 6 km. Mimogrede smo opazili lok izrednih dimenzij iz ojačanega betona, v gradnji, preko stranske doline med Spittalom in Obervellachom. Kaže, da gre za rekon­ strukcijo turske železniške proge, vsaj po lokaciji so» deč. Nazaj grede preko Salzburga simo mogli videti lep kontinuirni mostič preko 7 železniških tirov v Halleinu: most je bil v dveh delih konstruiran na krajeh, ter je bil s stebri vred prepeljan na mesto preko elektrifici­ rane železniške proge. Tako železniški promet menda sploh ni bil prekinjen. Videli smo tudi rekonstruirano cesto med Gollingotn in Werfenom, s predorom, mosti­ ščem in zavarovanjem pobočij sl sidri. Pot nas je nato iz naših kolektivov GRADNJA STANOVANJ V NOVIH JARŠAH Na največjem Gradisovem gradbišču stanovanjskih objektov v Novih Jaršah v Ljubljani potekajo dela po predvidenem planu. Stolpnici S -l in S-2 sta bili vseljeni v maju letoš­ njega leta. Vsaka od njih ima po 88 stanovanj. Vseljeni bi bili lahko že prej, pa so bile težave s centralnim gretjem, ker vod iz toplarne še ni bil priključen. V gradnji sta bili stolpnici S-3 in S-4, ki tvorita skupaj 176 stanovanj. Rok dokončanja stolpnice S-3 je konec januarja 1971, rok za stolpnico S-4 pa konec marca 1971. Vsa stanovanja so že prodana. Vse stolpnice imajo pohodne terase s tuši, kar bo posebno prijetno v poletni vročini, ko se človeku ne ljubi iskati prostor med gnečo na kopališčih. Vsak kupec dobi že opremljeno kuhinjo in kopalni­ co1, v sedaj zgrajenih stolpnicah pa bo oprema kuhinj še izboljšana, ker bodo prev lečene z ultrapasom. Letos v septembru so pričeli z gradnjo 90-stano- vanjskega bloka z oznako J-18, J19 in J-20. Ta orjak bo dokončan do konca leta 1971. V prihodnjem letu je v načrtu izgradnja petih stolpnic z oznako J-12 do J-16. Predvidena je tudi grad­ nja otroškega vrtca, ki pa bo verjetno za potrebe že olstoječih in planiranih objektov premajhen. Letos ob koncu oktobra so pričeli tudi z izgradnjo lastnega samskega doma s 110 ležišči, ki bo z vsem komfortom pripravljen za vselitev delavcev ob koncu 1971. V letu 1972 bo prišla na vrsto druga in tre tja faza soseske, za katero je že rezervirano; zemljišče. Po celi soseski bo potegnjen toplovodni kanal iz toplarne, tako da bodo tudi obstoječi bloki priključeni na toplovodno omrežje mesta. Hkrati z gradnjo stanovanj je predvidena tudi gradnja garažnih hiš triplex, ki bodo v neposredni bli­ žini blokov in stolpnic. Ena taka garažna hiša s 114 boksi je že v uporabi. Zunanja ureditev poteka zadovoljivo1, saj Soseska v rekordnem času asfaltira cesto ter ureja poti in zele­ nice. Prav tako imamo dobre odnose z našimi znanimi podjetji, ki opravljajo obrtniške storitve, kot so: Elek­ tro Polje, Klima Celje, Hoja in Jelovica, Final Gorica in Slikoplesk Koper. NOVOST PRI ZIDANJU S STOJKAMI »RIGONE« Iz »Gradisovega vestnika" štev. 152-153 povzema­ mo nekaj zanimivih podatkov o stojkah »RIGONE«, ki so odličen pripomoček pri zidanju raznih vrst zidov in predstavljajo novost v gradbeništvu. vodila v najlepšem vremenu preko Grossglocknerskega sedla Hoehtor, tako da smo bili deležni čudovitih pano­ ram na razgledišču Franz-Josefshöhe. Organizacija ekskurzije je bila vzorna, posebno je treba vse vodstvo pohvaliti za sijajno tolmačenje strokovnih ogledov in tolmačenja splošnega značaja. Standardne zamude niti niso bile pretirane, pač pa s._ je pojavil nov problem avtobusa: ločitev kadilcev o nekadilcev ter primerno zračenje prostora. Zaradi za- dimljenja smo se samo jokali, namesto da bi uživa’ pogled na ledenik Pasterzo z Grossglocknerjem, iz voza pa se zaradi gostega dima skoraj ni videlo ven. S. L ap a jn e — stojke »RIGONE« so konstruirane v Italiji, upo~ rahljajo jih pa s pridom že tudi v Franciji, Švici, Av­ striji. — Pri nas jih je začel uporabljati Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev, uvozila pa jih je »Metalka«. — Stojka »RIGONE« je izdelana iz lahke kovine, je raztegljiva, tako da služi za razne etažne višine. Na gornji strani ima gumijasto glavo*, ki omogoča dobro prileganje na strop, nosilec, itd. ter preprečuje drsenje po gornji opori. V spodnjem delu je vdelana posebna vzmet, ki stojko zapira med strop in pod. Na straneh stojke so pritrjeni obročki za namestitev tanke žice, ki kasneje služi za napenjanje žice, ob kateri zidamo. Žica se po vertikali nategne s premičnim okvirčkom na gor­ nji strani stojke. — Pri delu s stojkami »RIGONE« nastopajo na­ slednje faze dela: —■ zarisovanje zidu, odprtine, itd., postavljanje stojke na obeležena mesta, grezenje stojke, nameščanje žice in vrvice, zidane med stojkami ob vrvici. Vse prve štiri faze dela lahko opravi poprečen KV zidar v pičlih petih minutah, računano na eno stoj­ ko. P ri nadaljnjem zidanju pa odpade vsako grezenje, ravnanje z letvo in navezovanje vrvice. Vrvica se sa­ mo pomika po žicah navzgor in služi hkrati za ravna­ nje vertikalne in horizontalne smeri zidu. — Po italijanskih normativih je računano, da je na enega zidarja potrebno 4—5 stojk (odvisno od razčle­ njenosti zidu). — Pri poskusnem delu s stojkami »RIGONE« na gradbišču Jesenice v Portorožu smo dobili presenetlji-1 ve rezultate, o katerih se splača razmišljati. Zidali smo s tečajniki siporex zidove z bloketi ter normirali količine pri zidanju s stojkami in pri zidanju brez stojk. Dobili smo rezultat, da so s stojkami napra­ vili za 30 %j več zidu, kvaliteta dela pa je bila 100 %). Torej res vabljive številke. — Okvirna cena ene stojke je 160 N din. Če upo­ števamo samo 30 °/o prihranka na delu in ne upošteva­ mo kvalitete, momenta, da lahko zidajo slabše kvalifi­ cirani ljudje, prihranka na lesu, če bi postavljali lesene morale za vodilo kot običajno zidarji delajo, dobimo iz« račun, da se ene stojka amortizira pri 33 m3 siporex zidu. To je presenetljivo hitro. Njena življenjska doba je prav gotovo več let. — Splošna ocena za stojke »RIGONE« s strani zi­ darjev, ki so delali, je »odlično«. Norma je namreč z uporabo stojk postala lahko dosegljiva in presegljiva. — Omenjene države, ki stojke že dalj časa upo­ rabljajo, so baje svoje normative priredile stojkam. Vredno je razmisliti, ali te stojke kupiti ali ne. DVAJSET LET SAMOUPRAVLJANJA Gradbenim podjetjem, ki so že praznovala dvajset­ letnico sam oupravljanja sta se v zadnjem obdobju pri-i družila še: SGP »KONSTRUKTOR« MARIBOR in SGP »SLOVENIJA CESTE« LJUBLJANA. Vsem članom obeh kolektivov, ki so opravili po­ membno pionirsko delo v slovenskem gradbeništvu in dosegli tako velike uspehe, ob tem jubileju iskreno če­ stitamo! SGP »KONSTRUKTOR« NA KORZIKI »Glasilo KONSTRUKTORJA« piše v svoji novem- berskii jubilejni številki med drugim tudi o tem, kako žive in delajo njihovi delavci na Korziki in sicer: Mineva prvo leto našega nastopa v Franciji. P i­ onirji, ki so prišli pred letom v Ajaccio in ki so tam tudi vzdržali, se danes ponosno spominjajo na minu­ lo leto. Ni jih malo, ki jim je bila Korzika samo kra t­ kotrajna avantura. Tisti, ki so ostali in so se z ljubez­ nijo oprijeli dela, so danes priče prvih uspehov. Iz skromnih pričetkov, ko pravzaprav ni bilo kaj vzeti v roke, smo danes sicer še razmeroma mlada de­ lovna organizacija, ki pa že uživa pri domačinih lep ugled. V svojem nedavnem razgovoru, ki ga je imel žu­ pan mesta Ajaccio s predstavniki slovenske televizije, je le-ta izjavil, da so Francozi spoznali naše proizvajal­ ce, da jih cenijo ter da smo postali prijatelji. Kmalu po prihodu delavcev se je na mestni hiši v Ajacciu pojavila med drugimi tudi jugoslovanska za­ stava. Naša zastava plapola visoko nad Ajacciom skozi vse leto. Povezanost Francozov z našimi delavci smo videli tudi pri drugih prilikah. Ob »likofu« pri gradnji vile za G. Bouttauda je le-ta izobesil na gradbišču lepo ju­ goslovansko zastavo ter se zahvalil delavcem in vod­ stvu za hitro in kvalitetno delo. Ob priliki proslave v čast dvajseti obletnici delav­ skega sam oupravljanja je prisostvovalo poleg naših in francoskih delavcev slovesnosti tudi nekaj francoskih gostov. Fancozi so okrasili jedilnico v našem naselju s prelepimi šopki ter z napisom: »Ob dvajsetem rojst­ nem dnevu sam oupravljanja — iskrene čestitke«. V dneh 28. septembra do 3. oktobra je bila gost na­ šega podjetja v Ajacciu skupina mariborskih snemal­ cev. V režiji Frančka Jauka so snemalci posneli za ra­ dio in televizijo naša gradbišča, delavsko naselje in druge znamenitosti mesta Ajaccia. Z materialom, ki so ga posneli, bodo predstavniki televizije pripravili več televizijskih in radijskih prispevkov. Med osebnostmi, ki so jih posneli na filmski in magnetofonski trak, so bili med drugim tudi župan me­ sta Ajaccia, nekateri naši investitorji ter meščani, ki sprem ljajo delo in razvoj našega podjetja v Ajacciu. Naš sodelavec na Korziki g. Sarkazin je dal pred­ stavniku naše televizije naslednjo izjavo: Korzika, otok lepote, je zaradi svoje zemljepisne lege, zaradi svoje nespodbitne posebnosti, zaradi zdra- vilnega podnebja ter zaradi svojih zgodovinskih in tu ­ rističnih odlik v polnem razmahu ter kaže upoštevanja vreden razvoj na področju splošnega gradbeništva in gradnje stanovanj za vse socialne sloje. S. I. C. (Societe insulaire de Construction) se zave­ da svoje tehnične sposobnosti, ki se ji pridružujeta vzorna delovna disciplina in pogum lotiti se vsakega dela, predvsem pa ji daje oporo matično podjetje Kon­ struktor, in tako se S. I. C. na tem otoku lepote uve­ ljavlja z vso svojo diplomatsko spretnostjo. Zahvaljujoč tej diplomaciji, je S. I. C. orala ledino in uspela tudi tam, k jer so druga podjetja iste stroke propadla. S. I. C. je uspešno izvrševala svoje načrte, vzela si je Napoleonovo epopejo kot vzor. Zahvaljujoč primer­ no prilagojeni gradbeni opremi in izbranemu osebju, ki ga vodi vzorna vnema za skupinsko delo, je zado­ voljivo opravila zahtevne naloge, ki so ji bile zastavlje­ ne na vseh področjih. Zupan mesta Ajaccio g. P. Rossini pa je med dru­ gim dejal: Pozdravljam prihod vašega podjetja na Korziko v prepričanju, da predstavlja vaš nastop pri nas poveča­ nje naših kapitalnih zmogljivosti. Ker se vaš nastop nanaša prav na vlaganje v gradnje, ga prav toplo po-i zdravi jamo.. Zato smo pripravljeni pomagati vam pri vašem nastopu. s IN KAJ PIŠEJO IZ ZR NEMČIJE »Letošnji proizvodni plan podjetja smo si zastavili zelo visoko. V njem so bile postavljene obsežne nalo­ ge našim enotam v tujini. Zlasti visoko nalogo je plan odmeril našim enotam v Nemčiji. Konstruktor Bau München in naše skupine, ki delajo v subakordu, naj bi v letošnjem letu realizirale obseg proizvodnje v skupni vrednosti 3,723.200,000 S din. Zaradi pozne odločitve investitorja o gradnji šeste­ ga objekta v Bad Godesbergu se je gradnja tega ob­ jekta pričela leto pozneje, kot je bilo predvideno po prvotnem planu. Kljub temu poteka gradnja stanovanj­ skega naselja v Metzental v Bad Godesbergu v zado­ voljstvo investitorja. Gradbišče hodijo obiskovat strokovnjaki iz Nem­ čije in iz sosednjih držav. Ugodno ocenjujejo kvaliteto del, tehnologijo delovnega postopka, posebej pa še br- zino>, s katero se gradnja odvija. Ker je v gradnji le še zadnji od šestih stanovanjskih objektov, je zazidava v glavnem že končana, Urejeno je okolje, zgrajene so podzemeljske garaže in celota daje zelo lepo sliko. Ljudje, ki se radi sprehajajo po urejeni in prijetni oko­ lici, z zanimanjem ogledujejo novo naselje, ki je v okras mesta Bad Godesberg — predm estja Bonna. Tudi gradnje na področju olimpijskega naselja v Münchenu so pričele s precejšnjo zamudo. Investitor se dolgo ni mogel odločiti za izvajalca, ko pa se je od­ ločil, smo morali čakati na načrte. Poleg problemov, ki so nastali pod vplivom zuna­ njih dejavnikov, smo imeli v Nemčiji tudi nekaj težav, s katerimi moramo sami poračunati. Te težave so del­ no v delovni disciplini nekaterih naših delavcev, delno pa tudi v pomanjkanju ustrezajočih kadrov. Morali jih bomo učinkovito rešiti, če bomo hoteli še vnaprej razvijati naše nastopanje na nemškem tržišču. Po sedanjih predvidevanjih bomo lahko tudi v pri­ hodnjem letu delali v ZR Nemčiji s kapacitetami, ki smo jih razvili v dveletni življenjski dobi našega nem­ škega podjetja Konstruktor Bau.« IN ŠE O DELU V AVSTRIJI »Zahvaljujoč konjunkturi, ki že več let vlada v gradbeništvu Zahodne Evrope, se je SGP Konstruktor poskušal uveljaviti tudi zunaj naših meja. Kot prvo zunanje pa tudi najbližje gradbeno tržišče, kamor smo se odpravili, je bila Avstrija. Tako je leta 1965 Kon­ struktor sklenil prve pogodbe za izvajanje objektov in s tem pričel sodelovati pri gradnji neštetih velikih in majhnih objektov. Vsekakor start ni bil lahek — in po­ trebno je bilo vložiti veliko truda, dokler nismo dosegli zaupanja pri naših partnerjih. Specifičnost okoliščin v Avstriji nam je skozi ta leta omogočala le udejstvovanje v subakordu in le po­ redkoma v samostojnem izvajanju kompletnega objek­ ta. Preteklo je le nekaj časa in naše podjetje si je pri­ borilo renome, kar je imelo za rezultat, da smo sklepali pogodbe in prevzemali delo za delom in vsako končali z zadovoljstvom partnerjev in njihovih investitorjev. Znano je, da so naši delavci cenjeni zunaj domovi­ ne, toda njihova vključitev ali bolje priučitev na tam ­ kajšnje pogoje je bila v zvezi z neštetimi težavami. Te­ žave se pričnejo pri neznanju tujega jezika — gredo čez prilagoditev k novi tehnologiji in končajo pri dovr- šitvi objekta. Vsekakor imajo tukaj znanje, marljivost in disciplina poglavitno vlogo. Verjetno bi bilo težko našteti vse objekte, pri ka­ terih so konstruktorjevci sodelovali, toda poskušali bo­ mo našteti vsaj večja dela. Ta so: gradnja elektrarn v Walseeju, Mayerhofnu in Rožni dolini, gradnja mostov na brenerski avtomobilski cesti, na južni avtomobilski cesti, po en most v Salzburgu, Linzu in v Mečku, grad­ nja industrijskih objektov, in sicer skladišč v Insbruc- ku in Solbad Hallu, silosov v Korneuburgu in Gmun- du, tovarno papirja v Steyrermühlu, proizvodnih hal na Dunaju, v Linzu in Riedu, družbenih objektov na Dunaju in v Linzu. Ko se tako ozremo nazaj, smo z rezultati lahko za­ dovoljni. Ko gledamo naprej, je še veliko storiti! Tre­ ba si bo prizadevati, da bomo odpravili nekatere lastne slabosti in si obdržali ugled, katerega smo si z leti pri­ borili. Naša želja je, da tudi v bodoče žanjemo še več­ je uspehe tako v domovini, kakor tudi v tujini.« TUDI DOMA SMO DOKONČALI IN ZACELI VEC OBJEKTOV Maribor je postal zopet bogatejši za eno trgovsko hišo. Dne 19. oktobra 1970 je bila na Glavnem trgu otvoritev ene izmed najmodernejših trgovskih hiš v Mariboru. Gradnjo je investiralo trgovsko podjetje Zar­ ja, gradilo pa podjetje Konstruktor s svojimi kooperan­ ti. Trgovina posluje pod imenom KVIK (Kar vidiš, iz­ beri, kupi). Prostori so najmodemeje opremljeni s sodobnimi klimatskimi napravami in premičnimi stopnicami, ki so tudi prve v Mariboru. Opremo so v pretežni meri do­ bavila inozemska podjetja iz Avstrije in Italije. Vmes­ ni strop je izdelan po sistemu RICHTER iz Zah. Nem­ čije, samo montažo pa je opravilo podjetje „Djuro Sa­ laj” iz Niša. Objekt je naše podjetje začelo graditi pred dobrim letom in smo ga dokončali le z nekajdnevno zamudo' zaradi nepravočasne dobave klimatskih naprav, pre­ mičnih stopnic ter dvigala. 3. oktobra 1970 je bila v Limbušu slovesna otvori­ tev novega otroškega vrtca, ki ga je zgradilo naše pod­ jetje. 25. septembra 1970 so se ob 16. uri pred na novo zgrajeno sadno hladilnico na Teznem zbrali predstav­ niki Agrokombinata Maribor, skupščine občine Mari­ bor, SGP Konstruktor, številni predstavniki kmetijskih podjetij in gostje od blizu in daleč. Prišli so na otvori­ tev I. etape nove sadne hladilnice. Po uvodnih besedah predsednice DS dipl. inž. Cilke Rok je generalni direktor Agrokombinata dipl. inž. Živ­ ko orisal namen in pomen nove hladilnice za maribor­ sko področje. Izrekel je tudi zahvalo vsem, ki so na kakršenkoli način sodelovali pri izgradnji prepotrebne­ ga objekta. Pred kratkim smo pričeli z gradnjo nove devetraz- redne osnovne šole v Gradu na Goričkem. Šola mora biti gotova do naslednjega šolskega leta. Trenutno ure­ jamo dovozno cesto, ki gre prek močvirnega podvoza. Ker ni vodovoda, vodnjak pa je precej daleč od grad­ bišča, še nimamo vode. Šele ko bomo dobili električni tok, bo gradbišče prav zaživelo. Konec m aja smo pričeli v Murski Soboti graditi kegljišče in avtobusno postajo pri hotelu Diana. V sklo-' pu te naloge moramo zgraditi tudi avtobusni peron in rekonstruirati Kidričevo ulico. Dovršitveni rok je dan republike, vrednost del pa je okrog 7,000.000 dinarjev. Naloga je zahtevna in terja od članov kolektiva, ki tu­ kaj delajo, veliko naporov ob slabših pogojih, kot so sicer na mariborskih gradbiščih. Od domačih podjetij sodelujeta pri gradnji podjet­ je Blisk, ki je prevzelo instalacijska dela in komunalno podjetje, ki preureja Kidričevo ulico. V Gornji Radgoni smo pred dvema mesecema pri­ čeli gradnjo nove Kreditne banke. Investicijska vsota je 2,100.000 dinarjev. Pred dnevi je bil objekt že pod streho in investitor z veseljem ugotavlja, da bo to naj­ lepša stavba v Radgoni. Rok dograditve je 1. junij 1971 in se nam torej z gradnjo ne mudi, ker bomo z lahkoto končali dela kakšen mesec prej. V Vidmu ob Ščavnici smo pred mesecem dni pri­ čeli gradnjo osnovne šole. Moderna osemletka z osmimi učilnicami je za ta kraj nujno potrebna, ker je stara šola že zdaleč premala. Rok dograditve je 1. avgust 1971 in jim žal predčasna predaja šola ne bo dosti ko­ ristila, ker so ravno takrat počitnice. Investicijska vso­ ta znaša 2,200.000 dinarjev. Šolo bomo predali »na ključ«. VIII. PLENUM SOUSTANOVITELJEV BIROJA GRADBENIŠTVA V K ranju je 23. in 24. novembra 1970 zasedal ple­ num soustanoviteljev Biroja gradbeništva Slovenije. Zbralo se je več kot 150 udeležencev, zastopnikov v de­ lovnih organizacij gradbeništva in gostov. Prvi dan je bilo podano poročilo predsednika sveta Biroja direktorja Dušana Ribnikarja o stanju gradbe­ ništva in industrije gradbenega materiala, problematiki ter nalogah, dalje referati: — Stanje in naloge raziskovalnega dela za potrebe gradbeništva in IGM. — Finančno ekonomske karakteristike poslovanja organizacij gradbeništva in IGM. — Kadri v gradbeništvu in IGM. O vseh naštetih, zelo aktualnih poročilih in refe­ ratih se je nato razvila zelo konkretna in temeljita raz­ prava, ki se je nadaljevala tudi še drugi dan plenuma: Drugi dan je bil obravnavan tudi delovni program in finančni plan Biroja, nakar je sledil izvolitev članov sveta Biroja. Pred dopoldanskim nadaljevanjem dela je bil predvajan zanimiv film iz naših gradbišč v Libi­ ji ter o gradnji avto ceste odsek Vrhnika—Postojna. Delo letošnjega plenuma je bilo zelo uspešno in bodo podane ugotovitve in sprejete smernice dobra podlaga pri nadaljnjem razreševanju številnih odprtih vprašanj gradbeništva in industrije gradbenega materi­ ala. B ogdan M elihar vesti i i inozemstva UPORABA ALUMINIJA V GRADBENIŠTVU ZDA Aluminij vedno bolj uporabljajo kot važen grad­ beni m aterial pri izdelavi nebotičnikov, tovarn, luk­ suznih motelov, hiš z apartm aji in stanovanjskih hiš. Newyorski arhitekti in gradbeniki uporabljajo aluminij kot samo po sebi umevno gradivo, nepoznano še pred dvema desetletjema. Nova Skyline je čisto drugačna od prejšnje. Aluminij in steklo sta prevla­ dujoča materiala. P ri tem se vedno bolj izogibajo monotoni sivini kot osnovni barvi. Vedno bolj pogosti barvni toni v stavbah iz alum inija narede sliko mesta bolj pisano in bolj prijazno. Zlasti priljubljeni so barvasti toni zlate bronce, srebrni in črni. »Anodized« alum inijasta obloga za hiše omogoča posebne barvne efekte. »Anodiziny« je bilo prej le v tem, da so dali aluminijskim delom z elektrolitsko kopeljo neko prevleko', ki je v glavnem ščitila pred oksidiranjem. Danes so ti postopki komplicirani, kot javlja Al-Company of America (ALCOF). Novejša tehnika pri uporabi zlitin dopušča, da se izdelajo z »Anodiziny« zelo trde, odporne prevleke za Al-dele, pri čemer dobe tudi zaželeno barvo. Prim er obsežne uporabe Al sta dvojčka-nebotičnika na United-Nations Place v New Yorku. Oba im ata po 38 nadstropij in sta obložena z Al. Skoro enako količino Al so porabili, pri gradnji John Haucork Centra v Chicagu. S svojimi 100 nadstropji je 870 m visoka stavba nekaj nižja od Empire State Buildinga v New Yorku. Za njeno zuna­ njo oblogo so izbrali črni in bronasto obarvani »had- coated« aluminij. Novi stanovanjski nebotičniki ob Georg-Washingtonovem mostu v New Yorku, imajo stene iz aluminija. Izdelava tabel iz velikih plošč v poljubni velikosti in montaži je dosti hitrejša kot pri normalni gradnji. Posamezne alum inijaste table so po postavitvi medsebojno povezali z navpičnimi trakovi. Aluminij zadnja leta uporabljajo dosti tudi za gradnjo pisarniških objektov. Pozornost vzbuja 39 nadstropij visoki Skyscraper podjetja Tishman Deolty> and Construction Comp, v New Yorku, pri katerem so porabili okoli 3000 velikih Al plošč s težo okoli 200 poundov. Nekatere tvrdke nudijo družinske hiše iz prefa- briciranih Al sten. Tudi na letališčih in pristaniščih uporabljajo vedno več aluminija, ki je zelo odporen proti rji in ima vedno čist videz. Tudi v novih stav­ bah newyorškega Lincoln Centra (Philharmomy Hall itd.) so tako za notranjost kot za zunanjost bogato uporabljali aluminij. D er B a u in g e n ie u r 1970/6 iz strokuvnih revij in časopisov NAŠE GRADJEVINARSTVO — Beograd, 1970. Št. 10 Ing. V. T u r n š e k , direktor Zav. za. ispit, mater, i konstr., Ljubljana, ing. F. C a č o v i ć , naučni sa- radnik: Teoretska i eksperimentalna istraživanja nosivosti zidova od opeke. Str. 217—223, 16 sl., 2 tab. KLETNA OKNA Z OPAŽEM IZ STIROPORA Da bi prištedili dolgotrajno opaženje okenskih od­ prtin v kleteh, je tvrdka Schock (ZRN) izdelala vrsto kletnih oken z opažem iz stiropora. Takšno jekleno okno (lakirano', pocinkano ali zavarovano z umetno maso) zavarujejo pred onesnaženjem s folijo iz umetne mase in ga dobavljajo v opažu iz stiropora. Pri vgradit­ vi se samo pritrdi letva na steno opaža in vtisne opaž iz stiropora skupno z okvirjem nanjo — nakar se be­ tonira. Opaž iz stiropora lahko ostane v okenski odpr­ tini do izgotovitve stavbe in varuje okno pred mrazom in mehanskimi okvarami. Kletna okna z opažem iz stiropora dobavljajo v normalnih velikostih za debeline sten 25,30 in 35 cm. D ie B a u te c h n ik 1970/10 PREFLEX — VEZNI NOSILEC Z RAZPETINO 26 m Preflex nosilec je zvezni nosilec iz visoko kvalitet­ nega jekla St 53-3, ki im a natisnjeno betonsko natezno prirobnico. Ta kombinacija ima različne prednosti: pre­ preči se deformacije golega jeklenega nosilca in nasta­ janje razpok v natezni coni obdajajočega betona; dalje enostavna montaža in priključitev na druge gradbene elemente iz jekla in betona; nizka višina konstrukcije, prihranek na teži. Jekleni nosilec se oplašči z betonom v dveh fazah. Prva faza, ki je omejena na vlečno prirobnico, se iz­ vede v tovarni, ko je nosilec obremenjen po velikosti in smeri podobno-, kot bo pri bodoči maksimalni obre­ menitvi. Po strditvi tega betona se odstrani začasna obremenitev. Ta razbremenitev ima za posledico potis­ njen j e betona naprej. Druga faza betonskega oplašče- nja se izvrši na gradbišču. Beton istočasno predstavlja prekrivno plast. Preflex nosilec lahko uspešno uporabljamo v vseh primerih, kjer je razmerje med razponom in višino konstrukcije ali pa razm erje med lastno težo nosilca in dejansko obtežbo zelo visoko', to se pravi: pogoj za eko­ nomično uporabo je ali visoka obremenitev ali velik razpon ali pa nizka višina konstrukcije. Takšni pogoji so nastopili pri rekonstrukciji oz. novi gradnji v Hannovru. Bilo je treba premostiti 26 metrov razpona pri visoki dejanski obtežitvi. Tu so- se pokazali Preflex vezni nosilci kot zelo primeren kon­ strukcijski element. Do danes najdaljši Preflex nosilci izdelani v Nemči­ ji so nosilci za most nad železnico v Kirnu, ki so dolgi 28,80 in prevozno težo 25 t. V Belgiji in Angliji so uporabili pri gradnji mo-> stov Preflex nosilce dolžine 60 m. D ie B autechm ik 1970/10 in g . E. M. Mgr. ing. S. R a n k o v i c , asist, univ.: Analogija ravnog problema teorije elastičnosti sa nesimetrič­ nim tenzoirom napona sa problemom savijanja u svojoj ravni rešetke krutih čvorova. Str. 223—231 Ing. M. F e r j a n , tehn. direktor Zav. za ispitiv. ma­ ter. i konstr., Ljubljana: Patologija konstrukcija — metode sanacije. Str. 231—235, 8 sl., 1 tab. Ing. S. D r o 1 j c , šef odd. za cement Zav. za ispitiv. mater, i konstrukcija, Ljubljana: Podesnost pri­ rodnih pucolana kao dodatak cementu. Str. 236— 240, 4 sl., 10 tab. Dr. N. H.: Stručne knjige i časopisi. Str. 240. NASE GRADJEVINARSTVO — Beograd, 1971. Št. 11. Ing. S. S a v i č : Montažni rashladni tornjevi. Str. 241 do 244, 10 sl. Ing. Ž. Z e č e v i č : Modernizacija gornjeg stroja tram- vanjskih pruga. Str. 245—255, 15 sl. Ing. A. R i d ž e š i ć . Mogućnost primene eksploziva u zagrejanim materialima. Str. 255—263, 14 sl., 3 tab. Ing. A. H o l e l a j t n e r : Kvalitete betona definisan probnim telima i sigurnost konstrukcija od betona. Str. 264—264 b. 2. Kongres Medjunarodnog društva za mehaniku stana od 21. do 26. 9. 1970. g. u Beogradu. Str. 264 c. 8. kongres Jugosl. društva za visoke brane u aprilu 1970. u Ohridu. Str. 264 c—264 d. GRADJEVINAR — Zagreb, 1970. Št. 8 Ing. arh. V. F a 11 u s : Parne brane i slojevi opušta- nja. Ravni krovovi. Str. 269—279, 2 sl. Dipl, ek. I. J a k š i č : Stanovi i stambena izgrad- njla na području grada Zagreba. Str. 279—284, 11 tab. Ing. P. Š a n d o r i : Evolucija američkog nebodera. Str. 284—289, 7 sl. Kratke vijesti. Str. 289—290. Kongresi i sastanci. Str. 291—292. Iz inozemnih časopisa. Str. 293—296, 5 sl. Obavijesti: III -savetovanje o betonu od 22. do 24. 10. 1970 u Kluju, Rumunija. Str. 296. GRADJEVINAR — Zagreb, 1970. Št. 9 Mgr. Ing. I. T o m i č i č : Proračun kontinuirane barva­ ste ljuske. Str. 297—303, 10 sl. Ing. M. K r u ž i c e v i c : Iskustva u izradi s glatkim površinama. Str. 303—305. Ing. R. R a d o v a n o v i č : Organizacija i rad instituta za vodoprivredu — Vituki u Madžarskoj. Str. 306— 307. Ing. N. Č u l i n o v i ć : Lučna brana Letaj. Str. 308— 313, 10 sl. Kratke vijesti. Str. 313—315. Iz inozemnih časopisa. Str. 316—317, 2 sl. Kongresi i sastanci. Str. 317—318. Iz instituta gradjevinarstva Hrvatske. Str. 319. Vijesti s Graidj. fakulteta u Zagrebu. Str. 320 Obavest grad j. inspektorata Hrvatske. Str. 320. IZGRADNJA — Beograd, 1970. Št. 10 Prof. dr. ing. S. G a v r i l o v i ć : Savremena zaštita puteva i železniških pruga od bujičnih tokova i erozionih procesa. Str. 1—12, 12 sl., 1 tab. Dr. ing. K. A r a m o v i č - M i s k a r o v : Neki od na­ čina odredjivanja obima zemljanih radova. Str. 11—19, 6 sl., 7 tab. Ing. M. D a n č e v i č : Primena arm aturnih konstruk­ cija na H. E. Džerdap. Str. 20—25, 6 sl. Ing. arh. V. K a m e n a r o v i ć : Sintetički podovi, III. Str. 25—35, 11 sl., tabele Mgr. ing. P. S t a n k o v i č : Interijeri stambenih pro­ storija. Str. 36—39, 6 sl. Dr. M. J o v a n o v i č , dipl. ek.: Mehanizacija i kom­ pleksna mehanizacija —■ jedan od osnovnih pred- uslova ekonomski efektivne industrializacije gra­ djevinarstva. Str. 40—45, 1 sl., tabele. Iz inostranih časopisa. Str. 45—46, 4 sl. Vesti i saopštenja. Str. 47—50. Pregled mesečne periodike d knjiga. Str. 50—51. IZGRADNJA — Beograd, 1970. Št. 11 Ing. S. S t e v a n o v i č : Vertikalni' kejski zid beo-' gradskog dunavskog teretnog pristaništa. Str. 1—6, 5 si., tab. Ing. M. D ž a k o v i ć : Industrijska proizvodnja stanova primenom sistema IMS. Str. 6—22, 12 si., 20 tab. Mgr. Ing. P. S t a n k o v i č : Dnevni boravak. Str. 23— 26, 6 si. Ing. V. D u č i ć , Ing. M. K r a s t a v č e v i ć : Oštećenja betonskih kolovoznih konstrukcija pri zimskom održavanju puteva uslud posipanja soli za rasta- panje leda. Str. 27—31. Dr. Ing. K. A. M i s k a r o v : Mogućnosti primene dis- kontinualnog -betona đobijenog razdeobniim postup­ kom po novoj tehnologiji (osnovni podaci i rezul­ tati’ istraživanja). Str. 31—33, 4 -si. Iz inostranih časopisa. Str. 33. Vesti i saopštenja. Str. 34—35. Pregled mesečne periodike i knjiga. Str. 35. STANDARDIZACIJA — Beograd, 1970. Št. 9 Predloži standarda za javnu diskusiju. Str. 173—182. Anotacija predloga standarda. Str. 183—185. Medjunarođna standardizacija. Prim ljena dokumentacija. Str. 186—187. Kalendar zasedanja organa ISO. Str. 188—189. Novi objavljeni Jugosl. standardi. Str. 190—192, Profili i žica od aluminijuma. Str. 192. Limovi i trake od aluminijuma. Str. 192. Limovi i trake od aluminijeve legure. Str. 192. Šuplji blokovi od gline za medjusp-ratne konstrukcije. Štr. 192. STANDARNIZACIJA — Beograd, 1970. Št. 10. Današnje stanje nacionalnih i međjunarodnih aktivno­ sti na polju standardizacije. Str. 195—200. Institucionalni aspekti razvojnog programa -standardi­ zacije. Str. 201—203. Standardizacija je most preko tehnološkega jaza. Str. 204—313. Standardizacija je pokazatelj razvijenosti proizvodnje. Str. 214—216. Standardizacija i kvalitet domaćih elektronskih delova. Str. 217—218. Predloži i anotacije standarda za javnu diskusiju. Str. 218—224. Medjunarodna standardizacija. Prim ljena dokumentacija. Str. 225—226. Informacije Medjunarodne organizacije za standardi­ zaciju ISO. Str. 227—230. Novi objavljeni JUS standardi. Str. 231—233. Novi standardi o ispitivanju ploča. Str. 231. Novi standardi o atmosferi za klimatizaciju. Str. 231. Novi standardi o ispitivanju drveta. Str. 231. Novi standardi o ispitivanju šperpoča. Str. 231. Novi standardi o dekorativnim pločama. Str. 231—232. Novi standardi o ispitivanju vode. Str. 232. Novi standardi o vijcima i navrtcima. Str. 232—233. STANDARDIZACIJA — Beograd, 1970. Št. 11 Poruka predsednika M edjunarodne organizacije za standardizaciju ISO. Str. 237—238. Poruka predsednika Medjunar. elekrotehn. komisije. Str. 239—240. Novi predsednik ISO. Str. 241. Predloži i anotacije standarda za javnu diskusiju. Str. 242—250. Dopune i izmene standarda. Str. 251. M edjunarodna standardizacija. Primljena dokumentacija. Str. 252—253'. Kalendar zasedanja organa ISO. Str. 253. Informacije ISO. Str. 254. Novi objavljeni JUS standardi. Sir. 255—256. DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — Beograd, 1970. St. 206 ILG — 433. Informacije XXXVII o radu Saveta za gradjevinarstvo Savezne privredne komore. 10 strj DGA — 1104. Opšti uslovi za ugovaranje i gradjenje gradjevinskih objekata. 14 str. DGA — 1105. P ravila za proračun potrebnih termičkih karakteristika zidova i osnovnih gubitaka toplote u zgradama. 60 str. KIG — 104. Klasifikovani indikatori za gradjevinar­ stvo. 26 str. DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU Z Beograd, 1970. Št. 207 ILG — 434. Proizvodnja u gradjevinarstvu do kraja jula 1970. g. 4 str., 3 tab. ILG — 435. Lični dohoci u gradjevinarstvu i ostalim oblastima privrede u junu 1970. g. 2 str. DGA —• 1106. Razvoj gradjevinarstva Jugoslavije od 1952. do 1969. g. Bazični podaci za dinamičku ana­ lizu strukturnih promena. 48 str. KIG — 105. Klasifikovani indikatori za gradjevinar­ stvo. 12 atr. DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — Beograd, 1970. Št. 208 ILG — 436. Lični dohoci u gradjevinarstvu i ostalim oblastma privrede u julu 1970. g. 2 str. DGA — 1107. Izučavanje pomena nosivnosti sitnozr- nastih kohezionih m aterijala u posteljici kolovoz­ nih konstrukcija na putevima. 7 atr. DGA — 1108. Prim er praktične primene mrežne teh­ nike u gradjevinarstvu. Kritički osvrt na tradicio­ nalne metode. 28 str. KIG — 106. Klasifikovani indikatori za gradjevinar­ stvo. Članki u stranim i našim časopisima, propisi, standardi (od broja 613 do broja 750). 26 str. Ing . A. S. in memoriam Karel Koželj Dne 19. oktobra 1970 so se mariborski gradbeniki in slovenski hidro­ tehniki za vedno poslovili od svojega kolega Karla KOŽELJA, ki je v prometni nesreči pri elektrarni Fala izgubil življenje. Rojen leta 1928 v Slovenskih Konjicah je že s 16. leti zaznal klic domovine ter stopil v partizanske vrste, kjer so ga okupatorji zajeli, nakar je preživljal težke dneve in mučne mesece trpečega interniranca. Po osvoboditvi in po diplomi na srednji gradbeni šoli v Zagrebu so ga zamikale vode in objekti, s pomočjo katerih naj postane voda čim večji prijatelj človeku. Po nekaj letih trdega dela pri urejanju voda v Pelagoniji se je vrnil v domače kraje, kjer se je zaposlil pri Vodni skupnosti v Novem mestu, nato pa v Mariboru, kjer se vijugajo in žuborijo vode njegovega ro jst­ nega kraja. Kot priznani strokovnjak se je tu poglobil v dosedaj v Sloveniji naj večjo hidromelioracijsko investicijo izgradnje hidrosistema Pesnica, kjer je kot odgovorni vodja del uspešno zaključil regulacijsko etapo tega sistema, s tem da je s sodobno mehanizacijo mehaniziral prek 90 °/o vseh del. Po dograditvi HMS Pesnica je z bogatimi izkušnjami in iz­ redno delovno zavzetostjo aktivno deloval pri regulacijskh delih v Za­ grebu in Istri kot tudi v Avstriji, k jer je v imenu vodne skupnosti Drava-M ura Maribor uspešno izpeljal prevzete naloge. Preveč bi bilo naštevati vsa ustvarjena dela pokojnega Karla, ka­ terega je usm erjala neutrudna taktirka, ki je bila izraz njegovega duha in moči Karlove osebnosti. Zaradi takih kvalitet in ustvarjalne razsežnosti ni bil Karlo samo cenjen v delovnem kolektivu, temveč je njegovim nasvetom in stališčem dal priznanja večkrat ves strokovni vodnogospodarski krog Slovenije, za posamezna dela pa marsikje tudi v Jugoslaviji, za kar mu je družba izročila tudi tri visoka odlikovanja. In prav v takem njegovem delovnem elanu, ko je na poti z enega gradbišča na drugega hotel svojim sodelavcem dati potrebne delovne napotke, je bila usoda neusmiljena in je pretrgala njegovo delo, da je odšel od nas prav tako tiho in skromno, kot je bil vedno. B ran k o R osina vesti i i ZGIT POROČILO O VII. SEJI GO ZGIT SLOVENIJE DNE 26. 10. 1970 Glavni točki sejnega dnevnega reda sta bili: 1) Priprave na skupščino Zveze gradbenih inženir­ jev in tehnikov Slovenije dne 5. novembra 1970 v Novi Gorici. 2) Razprava o poročilu predsednika Zveze in N. O. Ad-1 Predsednik Zveze ing. Vladimir Čadež je poročal, da priprave za skupščino potekajo normalno. Navezani so tesnejši stiki z Novo Gorico, kjer sta imela razgovo­ re ing. Bubnov in V. Marinko. Skupščina ne bo v prostorih občinske skupščine Nova Gorica, temveč v 50 m oddaljeni zgradbi sodišča (gledališčna dvorana). Zagotovljenih je nad 70 sedežev —• torej dovolj za predvideno udeležbo. Skupščina naj bo ob zaključku triinpoiletne poslov­ ne dobe dostojna manifestacija strokovnosti in aktiv­ nosti naših gradbenih inženirjev in tehnikov. 1 V strokovnem delu skupščine bodo naslednji refe­ rati: dipl. ing. Viktor Turnšek — Doseženo stanje teh­ ničnega razvoja v gradbeništvu in njegove perspek­ tive; dipl. ing. Sergej Bubnov — Raziskovalna dejavnost v gradbeništvu; dipl. ing. Maks Megušar — Program dolgoročnega razvoja v gradbeništvu. Ad-2 Predsednik ing. Vladimir Čadež je navzočim pre­ bral svoje poročilo o delu Zveze GIT Slovenije v pre­ teklem mandatnem obdobju, ki ga je pripravil za skup­ ščino v Novi Gorici. Posebna vabila so bila že razposlana — tako dru­ štvom in podjetjem, kakor tudi gostom. Organizacijo ogleda ceste Villese-Gorica, ki bo po skupščini ob 15.00 uri, bo pripravil direktor GO SGP Gorica tov. Narcis Fabricio. Avtobus je zagotovljen. Podjetja, ki bodo določila delegate, da se udeležijo skupščine, bo Zveza zaprosila, da jim odobrijo prost dan in povračilo potnih stroškov. Člani glavnega od­ bora bodo obračunali potne stroške naknadno na sede­ žu Zveze. Glavni odbor je razpravljal o predlogu kandidatne liste, ki jo pripravlja posebna komisija. Kandidatna lista pa ni bila zaključena, zato se bo o predlogu še raz­ pravljalo. Za novega predsednika je bil soglasno pred­ lagan ing. Ljubo Levstik kot ugleden strokovni ir* družbeni delavec. Za udeležbo na skupščini so zadolženi predsedniki društev. Predsednik je zaprosil, da vsa društva sodelu- jo pri izvedbi naše skupščine. Poročilo so člani glavnega odbora ugodno sprejeli ter predlagali nekaj manjših pripomb. Poročilo vsebu­ je tudi predlog izhodišč za bodoče delo naše Zveze. Predsednik N. O. tov. Pečan je seznanil navzoče s poročilom o pregledu 9-mesečnega poslovanja v 1970 ter poslovanja Zveze v preteklih treh letih. Poročilu je dodati ugotovitev, da nekatera društva slabo izpolnjujejo obveze do poravnave članarine. Zato kaže na ta problem opozoriti, da bi tako tovrstne dol­ gove še letos poravnali. Glede članarine in naročnine za individualne člane je glavni odbor pripravil predlog za skupščino, da se poveča članarina od sedanjih 36.00 na 48.00 (40.00 din za Gradbeni vestnik in 8.00 din za članarino). Predsednik komisije za odlikovanja tov. Stanič je dal poročilo O' predlogih komisije. Glavni odbor je spre­ jel predloge komisije, ki bodo posredovani v odobritev redni skupščini v Novi Gorici. G lavni odbor ZGIT po k ončan i z ad n ji se ji Z a č a s t n e č la n e Z v e z e g r a d b e n i h i n ž e n i r j e v i n t e h n i k o v J u g o s l a v i j e 1. ing. M arjan Ferjan 2. v.g.t. Ernest Bergant 3. ing. M arjan Prezelj 4. v. g. t. Ciril Stanič Z a č a s t n e č la n e Z v e z e I T S l o v e n i j e z a l e t o 1970 1. ing. Franc Čepon 2. ing. Milivoj Raič 3. dr. ing. Branko Žnidaršič 4. ing. Henrik Čmak 5. dr. ing. Miloš Marinček 6. ing. Borut M ajster Z a č a s t n e č la n e Z v e z e g r a d b e n i h i n ž e n i r j e v i n t e h n i k o v S l o v e n i j e 1. ing. M arjan Prezelj 2. dr. ing. Ivan Sovine 3. ing. Franc Čepon 4. ing. Vladimir Čadež 5. v. g. t. Bogdan Melihar 6. ing. Milivoj Raič 7. dr. ing. Branko Žnidaršič 8. ing. M arjan Ferjan 9. ing. Henrik Čmak 10. dr. ing. Miloš Marinček 11. prof. ing. Svetko Lapajne 12. ing'. Viktor Turnšek Z a z a s l u ž n e č l a n e Z v e z e I. T . S l o v e n i j e 1. ing. Maks Megušar 2. v. g', t. Bogo Pečan 3. ing. Gorazd Berce 4. v. g. t. Bogdan Melihar 5. ing Miloš Kraigher Z a z a s l u ž n e č la n e Z v e z e g r a d b e n i h i n ž e n i r j e v i n t e h n i k o v S l o v e n i j e 1. ing. Lojze Blenkuš 2. v. g. t. Pavla Radetič 3. ing. Srečko Cerar 4. ing. Gorazd Berce 5. ing. Branko Vasle 6. ing. Miloš Kraigher 7. v. g. t. Ivan Kočevar 8. ing. Vinko Kregar 9. v. g. t. Avgust Okroglic 10. v. g. t. Zvone Gosar 11. ing. Roman Stepančič 12. v. g. t. Ivan Ambrož 13. v. g. t. Herman Slamič 14. v. g. t. Anka Rozina 15. v. g. t. Slavko Kukovec REDNA SKUPŠČINA ZVEZE GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE Dne 5. novembra 1970 je bila v razpravni dvorani občinskega sodišča v Novi Gorici redna skupščina Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije. Navzočih je bilo nad 80 delegatov in gostov iz vseh krajev Slovenije. D n e v n i r e d : 1. Otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva ter ostalih organov skupščine. 2. Aktualni strokovni ekspozeji: — dipl. ing. Viktor Turnšek: Doseženo stanje tehničnega razvoja v gradbeništvu in njegove perspektive — dipl. ing. Sergej Bubnov: Raziskovalna dejavnost v gradbeništvu — dipl. ing. Maks Megušar: Program dolgoročnega razvoja gradbeništva O d m o r 3. Poročilo o delu Zveze ter bodočih nalogah 4. Poročilo o strokovni reviji »Gradbeni vestnik« 5. Poročilo nadzornega odbora Zveze 6. Razprava, smernice za bodoče delo ter zaključki 7. Volitve predsednika in članov izvršnega odbora in nadzornega odbora ter glavnega urednika strokovne revije »Gradbeni vestnik«. Od r a o i r S. Strokovni ogled gradnje avto ceste Villesse — Gorica in sprejem na Gospodarski zbornici v Gorici. Ing. Vladimir Čadež je otvoril skupščino Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije ter je po­ zdravil vse navzoče delegate in goste: posebno je po­ zdravil predsednika občinske skupščine Nova Gorica tovariša Rudija Šimca, zastopnika republiške konferen­ ce SZDL tovariša Franca Kimovca-ŽigO', predsedni­ ka sindikata gradbenih delavcev Slovenije tov. Lojzeta Capudra, zastopnika Gospodarske zbornice SRS ing. Maksa Megušarja. Predsednik zveze je v imenu skupščine izrazil tudi zadovoljstvo, da se bo skupščine udeležil predsednik Zveze GIT Jugoslavije ing. Anton Djerki, ki je bil ta čas na poti v Novo Gorico. Od vseh delegatov je bilo na skupščini navzočih nad 96 °/o delegatov, zato je bila skupščina sklepčna. Izvoljeno je bilo delovno predsedstvo v sestavi: Uršič Bruno, ing. Vinko Brežnik, ing. Maks Megu­ šar, Anka Rozina in ing. Jože Slokar. Predsednik delovnega predsedstva Uršič je predla­ gal predloženi dnevni red, ki ga je skupščina v celoti sprejela. Skupščino Zveze je pozdravil predsednik ob­ činske skupščine Nova Gorica tovariš Rudi Šimac, ki je med drugim dejal: »Imam izredno in prijetno dolž­ nost, da vas lahko pozdravim v naši občini. Prijeten dogodek je za nas, da ste izbrali prav Novo Gorico za pomembno srečanje gradbenih inženirjev in tehnikov na svoji skupščini. Ravno vam Nova Gorica mnogo dol­ guje, saj smo bili vedno deležni objektivnih strokovnih presoj in vsestranskih podpor pri naših prizadevanjih za gradnjo nove hitre ceste. Prav gradbeniki ste bili prvi, ki ste nas pri tem podprli, dali ste dragoceno strokovno podporo pri tako pomembni odločitvi, kakor je cestna povezava. Ko si boste popoldne ogledovali gradnjo hitre avto ceste Villesse—Gorica, boste lahko ugotovili, da so na­ ši sosedje pred nami. Želim vam veliko uspeha, polno ustvarjalnih misli in konstruktivnih napotkov z iskreno željo, da bi se v našem mladem mestu čim lepše počutili, pa čeprav za malo časa.« Delovni predsednik se je zahvalil za pozdravne be­ sede predsednika občinske skupščine, istočasno pa je pozdravil predsednika Zveze GIT Jugoslavije iz Beo­ grada ing. Antona Djerkija. Po otvoritvi skupščine so bili podani naslednji aktualni strokovni ekspozeji, ki so bili objavljeni v št. 11 »Gradbenega vestnika«: Doseženo stanje tehničnega razvoja v gradbeništvu in njegove perspektive — dipl. ing. Viktor Turnšek. Raziskovalna dejavnost v gradbeništvu — dipl. ing. Sergej Bubnov. Program dolgoročnega razvoja gradbeništva — dipl. gr. Maks Megušar. Delovni predsednik se je zahvalil referentom za strokovne ekspoeeje ter skladno z dnevnim redom od­ redil polurni odmor. D elovno p red sed stv o skupščine . P re d se d n ik Ing. V lad im ir Čadež p o d a ja poročilo Po odmoru je podal poročilo o delu Zveze in bodo­ čih nalogah predsednik Zveze ing. Vladimir Čadež (objavljeno v štev. 11. G. V.) Poročilo o strokovni reviji »Gradbeni vestnik-« je imel glavni urednik ing. Sergej Bubnov (poročilo je podano v uvodu te številke). Poročilo nadzornega odbora je podal član nadzor­ nega odbora ing. Maks Megušar. Poročilo se je nanaša­ lo na pregled poslovanja tri in polletnega obdobja. Po­ ročilo vsebuje tudi predlog za razrešnico izvršnega in nadzornega odbora Zveze. Skupščino je pozdravil predsednik Zveze gradbe­ nih inženirjev in tehnikov Jugoslavije tovariš ing. An­ ton Djerki, ki je med drugim dejal: »Dovolite mi, da v imenu izvršnega odbora Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Jugoslavije pozdravim vašo skupščino in vam zaželim uspešno in plodno delo. Ob tej priložnosti se želim zahvaliti predsedniku Zveze gradbenih inže­ nirjev in tehnikov Slovenije Vladimiru Čadežu, dipl. ing. gr. za njegova osebna velika prizadevanja za uspeh in napredek vaše Zveze. Prijetna je ugotovitev o lepem napredku in razma­ hu v zadnjih 20 letih, ko sem zadnjič še kot študent obiskal Novo Gorico in si ogledal gradnjo poslopja ob­ činske skupščine. Zelo mi je prijetno udeležiti se skup­ ščine v tem mladem mestu Goriške, ki združuje Vipav­ sko in- Soško dolino. Strokovna avtoriteta Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije je v zadnjih letih občutno napredo­ vala. Strokovni potencial se iz leta v leto povečuje, pa tudi aktivnost in konstruktivno delo gradbenih inženir­ jev in tehnikov prispeva k hitrejšemu razvoju naše družbe in bogatenju naših potencialov gradbeništva. Prisotnost predsednika občinske skupščine Rudija Simca, tovariša Kimovca-Žige, akademika dr. ing. Suklja, ing. Ljuba Levstika, i,ng. V. Turnška, tovariša L. Capudra in ing. M. Megušarja in drugih, dovolj zgo­ vorno potrjuje pomembnost te skupščine in zato lahko rečem, da predstavlja ZGIT Slovenije močno organiza­ cijo med drugimi strokovnimi organizacijami. Ko- oce­ njujemo aktivnost raznih naših strokovnih društev in organizacij, lahko rečemo, da je Zveza gradbenih inže­ nirjev in tehnikov Slovenije naša najboljša organiza­ cija v okviru naših strokovnih društev, saj je dosegla izredne uspehe v zadnjem obdobju. Novemu izvršnemu odboru želim, da nadaljuje svo-‘ je odgovorno delo enako prizadevno in da aktivno iz­ polnjuje svoje naloge v korist in za hitrejši napredek našega gradbeništva in naše celotne družbe.« Delovni predsednik se je predsedniku ing. Djerkiju zahvalil za izrečen pozdrav in izraženo željo za uspešno delo Zveze v prihodnje. Delovni predsednik je nato zaprosil za razpravo, v kateri so sodelovali: in g . H e n r i k C m a k : »Znano je veliko zanimanje Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov, ki so ga izpri­ čali že na simpoziju v Mariboru, za gradnjo hitre avto ceste skozi Slovenijo. Še posebej je veliko zanimanje za načrtno gradnjo cestnega odseka Levec—Maribor, ki je menda že v pripravah, z gradnjo pa naj bi pričeli prihodnje leto. V programu te ceste preseneča rešitev z eno samo pasovnico. Kolikor je ta podatek, ki iz­ haja iz celjske občinske skupščine, resničen, to zares preseneča. Prav tako ni dovolj jasna gradnja hitre av­ to ceste od I^evca preko Savinjske doline in do priključ­ ka na Vrhniki. V »Detlu« dne 30. 10. 1970 sem bral čla­ nek z naslovom: »Hitra cesta v Savinjski dolini« v ka­ terem piše, da izbirajo traso za gradnjo te ceste. Tra­ sa naj bi potekala tudi po zelo rodovitnih področjih te doline, kar bi močneje prizadelol kmetijstvo. Predsed­ niki delovnih skupnosti so na sestanku v Žalcu 29. ok­ tobra javno ugotovili, da je gradnja te ceste neobhod- na, da pa bodo kmetje prizadeti zaradi izgube lepega dela zemljišč. Glede na to, da se bo ta gradnja razvi­ jala 10 ali 15 let, se lahko medtem poskuša najti druge možne rešitve za odvzem zemlje.« V zvezi z ekspozejem ing. Megušarja o programu dolgoročnega razvoja gradbeništva, je ing. Cmak pri­ pomnil: »Pred 5 leti, ko smo stopili v reformo, smo ve­ liko govorili o tehnični dokumentaciji z željo, da bo ta le popolnoma tehnično urejena. Priča smo, da od takrat pa do danes zaradi nepopolne tehnične doku­ mentacije delamo in gradimo naprej ter smo zato so­ krivi pri naraščanju in nezadržnem divjanju cen. Upa­ mo, da se bo uresničilo, kar bi to preprečilo in da bodo novi ukrepi pozitivno delovali tudi na našem pod­ ročju.«; in g . E m i l P a v l i n — predsednik Cestnega sklada SRS: »Tema, ki jo je načel ing. Cmak, je zelo zanimiva. Po­ vedati moram, da je Cestni sklad podvzel vse potreb­ no, da ta problem čimprej in ugodno rešimo, četudi vemo, da ni dovolj finančnih sredstev na razpolago. Cestni sklad SRS je prepričan, da bi dotok novih sred­ stev za gradnjo novih cest dosegli s podražitvijo gori­ va. Znano je, da razprave o tem tečejo na vseh nivojih, kakšne rezultate bodo dale, pa še ne vemo. Nič manjši problem, ob katerega zadevamo, pa je pri Med­ narodni banki. Ta je namreč udeležena z nad 40 °/o vlo­ ženih investicij v gradnjo avto ceste. Mednarodna ban­ ka, katere vloga nam je znana, pa se odloča, da bi cesta preko Štajerske ne bila štiripasovnica. V zadnjem času nam je le uspelo, da smo se pri tej banki dogovorili za gradnjo avto ceste po tako imenovanem madžarskem profilu, ki se v praksi kaže takole. Spodnji ustroj je štiripasovnica, zgornji pa dvopa­ sovnica. Cesta z dvema pasovoma naj bi se gradila 2 leti, naslednji 2 leti pa bi dokončali še ostala 2 paso­ va. Cesta bi bila predana prometu leta 1981. Zgraditev te ceste pred tem letom ne zavisi od Cestnega sklada, ki je to sposoben realizirati, temveč od stališč Medna­ rodne banke. Glede vprašanja za cesto od Celja do Ljubljane, naj povem, da je program že napravljen, vendar je vse še tako daleč, da ne morem dati podrobnejših informa­ cij. K ar zadeva izjave v časopisih, so te često potvorje­ ne in ne izhajajo od nas, ampak so viri teh informacij povsem drugod.-« Delovni predsednik se je zahvalil ing. Pavlinu za odgovore na vprašanja, ki jih je postavil ing. Henrik Cmak. T o v a r i š B r a n k o R o s i n a — iz M aribora je prečital referat na ugotovitve, ki so jih sprejeli na izvršnem odboru društva GIT v M ariboru (referat objavljamo v tej številki na posebnem mestu). In g . V l a d i m i r R o t — republiški gradbeni inšpektor: »Zadeva, o kateri je razpravljal tovariš Rosina, je bila obravnavana tudi na sestanku občinskih inšpektorjev. Vsa vprašanja, ki zadevajo inšpektorje varnosti pri de­ lu in so v nasprotju s sedaj veljavnim zakonom, naj se podrobno proučijo ob upoštevanju situacije, ki jo pogojuje sedanjost. K rešitvi te zadeve bo lahko tudi pripomogel predlog, ki naj bi ga izdelala tu imenovana komisija.« Delovni predsednik je predlagal skupščini, da ta potrdi komisijo za izdelavo predloga, ki zadeva zakon o inšpektorjih varnosti pri delu. Skupščina je določila naslednjo komisijo: 1. Capuder Alojz 2. M elihar Bogdan 3. Jež Alojz 4. Stanič Ciril in 5. ing. Rot Vladimir. In g . S e r g e j B u b n o v : Naš izvršni odbor je sprejel sklep, da ustanovimo nagrado ing. Slavka Pukla, ki je bil aktivni član naše Zveze. Bil je izredni profesor Univerze in strokovnjak za dinamiko konstrukcij. Na tem področju je veliko prispeval tudi v prizade­ vanjih, da smo na naši Univerzi zbrali ustrezni kader in da bi ga dalje strokovno izpopolnjevali. Že leta nismo imeli tako nadarjenega človeka, kot je bil ing. Slavko Pukl. Poleg strokovnih kvalitet pa tudi ne smemo poza­ biti njegovega lika. On je bil eden redkih ljudi, ki je združeval izredno etiko in visok moralni odnos nasproti svoji stroki in svojim sodelavcem. Zato se je Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije odločila, da se nagrada Slavka Pukla podeljuje vsako leto najbolj­ šemu diplomantu na fakulteti v konstrukcijskem odse­ ku. S tako nagrado bi počastili spomin na človeka in strokovnjaka iz naših vrst in s tem tudi vzpostavili vez med nami in prihajajočo generacijo bodočih stro­ kovnjakov. A k a d e m i k d r . L u j o Š u k l j e — podpira predlog za ustanovitev nagrade Slavka Pukla, vendar postavlja vprašanje, če naj ta nagrada velja samo edinole za konstrukcijski odsek. in g . S e r g e j B u b n o v — je pojasnil prvotno namero; da bi se nagrada omejila še na ožji krog in sicer za di­ namiko konstrukcij. Pozneje pa je bil predlog razširjen na celoten konstrukcijski odsek. Predlog za ustanovitev nagrade ing. Slavka Pukla je skupščina soglasno potrdila. C i r i l S t a n i č — tajnik Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije: »Dovolite mi, da kot dolgoletni tajnik naše Z v e z e spregovorim nekaj o našem strokovnem glasilu- Grad­ benem vestniku. Gradbeni vestnik je naša publikacija ki nas predstavlja kot mali narod, ki živi na eksplicitni točki naše Jugoslavije in celotne Evrope. To naše stro­ kovno glasilo nas enakovredno predstavlja med ostali­ mi narodi. Pozivam vse, ki ste naročniki in bralci našega gla­ sila, da mu dajete vso pomoč, ki jc zasluži. Ne more biti namreč dovolj, da za sredstva skrbi tajnik Zveze, namesto da bi celotni organizem Zveze skrbel za to. V razm erju dejanskih finančnih stroškov je prispe­ vek Zveze dotiran iz drugih sredstev razmeroma zeio Tov. F ra n c K im ovec-Ž iga, p re d s ta v n ik R ep. k o n fe re n ce SZDL, m ed razp rav o U niv. p ro f. d r. ing . L u jo S u k lje v d isk u siji visok, saj znaša 2/3 porabljenih sredstev, vendar tu ne gre samo za finančna sredstva, gre za objavo kvalitet­ nih člankov in materialov, ki nas enako vrednotijo z drugimi evropskimi narodi. Zato se moramo vedno za­ vzemati, da je Gradbeni vestnik deležen največje pozor­ nosti. Smatram, da uredniški odbor zasluži vso zahvalo za plodno delo in trud, vložen za to, da nas Gradbeni vestnik s stališča gradbenega napredka častno pred­ stavlja. Ing. Turnšek je v svojem referatu poudaril, kako hitro se razvija tehnika. Kdor ne sledi temu razvoju, je v zaostanku in v razkoraku z znanostjo, ki ji še vedno dajemo premalo poudarka. Zavod za raziskavo m ateri­ ala in konstrukcij je institucija, zaenkrat edina, ki nam pomaga s strokovnimi predavanji bogatiti znanje na­ ših članov. Če računamo npr. da diplomira na leto 600 stro­ kovnih kadrov gradbene smeri, bi bilo primerno, da gre skozi predavanja v smislu dopolnilnega podiplom­ skega študija najmanj polovico teh tovarišev. Podan je bil predlog, da uskladimo višino članari­ ne. Predlog določa višino 50 dinarjev letno in zdi se mi, da ta članarina ni previsoka in je sprejemljiva.-' Tovariš Stanič se je zavzel za večjo disciplino pri izvajanju nalog Zveze in pri vseh društvih in vseh, ki imajo vpliv na okolico, da so zavzeti pri našem skup­ nem delu. V programu naše Zveze imamo tudi veliko število strokovnih ekskurzij. Za prihodnje leto predla­ gam strokovno ekskurzijo v Kosovo in ogled proge Beograd—Bar. Gradbeno tehnične konstrukcije so tako popolne, da je to vredno videti. V zadnjem času je aktualno vprašanje gradnje Doma inženirjev in tehnikov, ki ga v večini republik že imajo. Potrebno nam je novo poslopje, ker se sedanje poslopje, v katere mje nastanjen Dom inženirjev in teh­ nikov poruši predvidoma v juniju 1971. leta. Kam se bo­ do zveze preselile, še ni znano. Ob tej priložnosti po­ zivam vse naše člane, zlasti pa društva, da se zavza­ mejo za zbiranje sredstev za gradnjo novega doma IT. Zato predlagam skupščini, da zavezuje izvršni od­ bor, naj ta po svojih močeh sodeluje v akciji, da se zgradi nov dom inženirjev in tehnikov Slovenije. Zato bomo morali uporabiti tudi publikacije, v katerih se bo­ mo resno zavzeli za izvedbo te naše velike naloge. Tovariš Stanič se je na koncu zavzel, da bi naši strokovni ljudje v delovnih organizacijah poskrbeli za čim boljše delovne in stanovanjske razmere nekvalifici­ ranih delavcev. Delovni predsednik je prečital telegram, naslovljen na Zvezo GIT Slovenije, ki glasi: »Vaši redni skupščini želimo uspešno delo. Zveza IT Slovenije«. A k a d e m i k d r . L u j o Š u k l j e — »Strinjam se s pripom­ bami referenta ing. S. Bubnova na račun Fakultete, če jih tolmačim tako, da je raziskovalno delo na Fakul­ teti premalo razvito in da se vloga Fakultete v našem gradbeništvu premalo čuti. Na nekaterih področjih pa je Fakulteta tista, ki daje dolžni prispevek tako osnov­ nim raziskavam, kot napredku stroke v praksi. Da stvari ne stoje bolje, temu je deloma res kriva Fa­ kulteta sama, deloma pa družba, ki je do nedavnega dajala Fakulteti premalo materialne podpore, zlasti pa premalo moralne opore tistim pedagoškim delavcem na Fakulteti, ki so se zavzemali za uveljavitev kvali­ tete, za razvoj raziskovalnega dela in za sistemizacijo študija. Pri tem imam v mislih tako zastopnika družbe v samoupravnih organih Fakultete, kakor tudi strokovnja­ ke v raziskovalnih zavodih, ustanovah, v projektanskih in operativnih podjetjih. Na Fakulteti si želimo pri urejanju študija in raz­ iskovanja zlasti sodelovanja zunanjih vrhunskih stro­ kovnjakov, njihove strokovne pravične kritike in teh t­ nih, smotrnih razprav z njimi. Želimo si, da bi v od­ govornem sodelovanju s celoto našega gradbeništva uve­ ljavili našelo neprekinjenega izobraževanja, omogočili najsposobnejšim popoln študij v podiplomski ali spe­ cialistični stopnji, vsem pa od časa do časa izpopolnitve znanja v krajših podiplomskih tečajih. Želimo si tudi, da bi na način ostali pogoji, ko bi imeli za univerzo do­ volj kvalitetnih strokovnjakov, ki bi lahko konkurirali za redna mesta učiteljev na univerzi, ali predavali ho- norarno/v podiplomskih tečajih. In želimo si podpore pri takšnem razvoju fakultet­ nih in univerzitetnih inštitutov, da bi delo teh inštitu­ tov koristno prispevalo k reševanju aktualnih proble­ mov v našem vsakdanjem gradbeništvu, opirajoč se na tem eljno proučevanjle in raziskovan j e osnovnih odvisnosti. Zveza GIT Slovenije lahko takšni boljši vključitvi fakultete v razvoj našega gradbeništva mno­ go' prispeva.« Delovni predsednik se je zahvalil profesorju Suk- Tjetu zal njegov prispevek. T o v a r i š i c a P a v l a R a d e t i č — je predlagala naj bi bila letna članarina Zveze GIT Slovenije od 1971 dalje 50 dinarjev in ne 48 kot je bilo predlagano. Medtem pa je umestno, da se naročnina na gospodarske naročnike poveča od 250 na 300 dinarjev letno. Predlog o novi članarini je skupščina sprejela. Sledile so volitve predsednika in članov izvršnega odbora in nadzornega odbora ter glavnega urednika strokovne revije Gradbeni vestnik. Ko je bila prečitana razrešnica dosedanjemu odbo-* ru, katero je predlagal nadzorni odbor, podal pa član nadzornega odbora ing. Maks Megušar, je skupščina sprejela razrešnico brez posebnih pripomb. In g . S e r g e j B u b n o v — je predlagal, da skupščina potrdi dosedanji uredniški odbor, namesto Dragana Ra­ iča, dipl. prav. pa vključi tovariša Podgorška Antona. Predlog za sestavo uredniškega odbora je skupšči­ na v celoti sprejela. T o v a r i š C i r i l S t a n i č — Kakor je znano naša Zveza podeljuje odličja oz. razglaša svoje člane za častne in zaslužne, na tem področju je naša Zveza v veliki za­ mudi. Taka priznanja podeljujejo vse republiške zveze in tudi naša zveza GIT Jugoslavije je tako priznanja podelila v lanskem letu. Posebna komisija, ki jo je imenoval izvršni odbor Zveze GIT, je pripravila predlog za imenovanje častnih in zaslužnih članov Zveze, ki ga je obravnaval izvršni odbor Zveze (Glej poročilo o seji). Na zadnji seji glavnega odbora, ki je bila 26. ok­ tobra 1970, je bilo dogovorjeno', da bodo vsi prisotni predsedniki oz. predstavniki društev proučili prim er­ nost imenovanja zaslužnih ali častnih članov z njihove­ ga območja. Povedati moram, da Zveza ni prejela no­ benih novih predlogov razen predvidenih. T a j n i k Z v e z e t o v a r i š C i r i l S t a n i č — Za boljšo de­ lovno ekspeditivnost naše skupščine smo predhodno pripravili kandidatno listo, ki jo prosim proučite. V. nov izvršni odbor predlagamo: za predsednika Zveze tovariša ing. Ljuba Levstika, člani pa so bili: Sergej Bubnov, dipl. ing. gr. — glavni urednik Gradbenega vestnika, Vladimir Čadež, dipl. ing. gr., Zvone Gosar, vgt., Rudolf Jenko, dipl. ing. gr., Edvard Mali, dipl. ing. gr., Vladimir Rot, dipl. ing. gr., Ciril Sta­ nič, vgt., Peter Strnad,, vgt., Branko Vasle, dipl. ing. gr. in Jože Vučajnik, dipl. ing. gr. Za nadzorni odbor: Maks Megušar, dipl. ing. gr., Bogdan Melihar, vgt. in Bogo Pečan, vgt. Delovni predsednik je vprašal delegate skupščine za m nenje o tajnih ali javnih volitvah. Zatem je bil sprejet predlog za javne volitve. K andidatna lista, ki je bila ponovno prečitana, je bila dana na glasovanje1. K andidatna lista je bila soglasno sprejeta v sestavi kakor j'e bila prečitana. In g . M i l k o J a n e ž i č — ZGIT Maribor je dodatno predlagal še tovarišico Rozino Anko, ki se je udejstvo­ vala aktivno pri delu Zveze, tako na ljubljanskem ka­ kor zadnja leta na mariborskem območju. Delovni predsednik je dal na glasovanje skupščini celotno listo imen častnih članov. Skupščina je pred­ log .izvršnega odbora ZGIT za imenovanje častnih in zaslužnih članov v celoti potrdila. D e l o v n i p r e d s e d n i k — »Mislim, da je moja dolžnost, da izrazim mnenje vseh članov Zveze, da dolgujemo zahvalo dosedanjemu vodstvu, ki nas je uspešno peljalo skozi številne težave in problematiko, ki je spremljala našo stvarnost. Novemu odboru pa želimo, da bi enako uspešno nadaljeval z delom za razvoj in ugled naše strokovne organizacije.« Zaprosil je novega predsedni­ ka ing. Ljuba Levstika, ki je zaključil skupščino z be­ sedami: »V imenu novega odbora, kot telesa ZGIT Slo­ venije, se za vaše zaupanje zahvaljujem in računam na vašo pomoč, ker brez skupnega sodelovanja ne bi mogli uresničiti nobenega našega cilja.« D elegati in gosti n a skupščin i POROČILO NADZORNEGA ODBORA ZGIT SLOVENIJE za občni zbor v Novi Gorici, dne 5. novembra 1970 Skladno z 38. členom pravil Zveze ZGIT Slovenije predlaga nadzorni odbor današnji skupščini naslednje poročilo: Na zadnjem zasedanju redne skupščine ZGIT Slo­ venije dne 25. m aja 1967 v Ljubljani je bil izvoljen nadzorni odbor v sestavi: Maks Megušar, dipl. inž., Lojze Blenkuš, dipl. inž. in Bogo Pečan, vgt. Blagajniške posle je v zadnjem mandatnem obdobju kot voljeni blagajnik vodila vgt. Pavla Radetič. Nadzorni odbor je vsako leto dajal izčrpno pisme­ na poročilo glavnemu odboru Zveze na osnovi pregle­ da zaključnih računov za leta 1967, 1968 in 1969. Za 9-mesečno obdobje letošnjega leta 1970 je NO prav tako pregledal finančno poslovanje Zveze in je že podal poročilo glavnemu odboru na zadnji seji pred to skupščino. NO je poleg tega sodeloval tudi pri pripravah in uskladitvah letnih proračunov Zveze kot celote ter posebnih proračunov za redno dejavnost in za stro­ kovno revijo »Gradbeni vestnik«. Za učinkovitejše spremljanje finančne situacij-e je bilo potrebno imeti oba proračuna. Teža proračuna Zveze je slonela na rednem izhajanju strokovne revije, posebej še, ker so bili V vseh zadnjih letih stroški tiska v stalnem porastu. Ti stroški so znašali po letih takole: 1967 — 127.000 din, 1968 — 154.000 din, 1969 — 157.000 din in v 9 me­ secih 1970 pa že 146.000 din. Izdajanje naše strokovne revije je predstavljalo največjo finančno nalogo :in tudi odgovornost do članstva. Zato, da je Zveza lahko glede na sprejete naloge redno poslovala in da je strokovno glasilo redno izhajalo na dostojni ravni, je treba dati vse priznanje članom glavnega odbora, uredništvu »Gradbenega vestnika«, posebno glavnemu uredniku inž. Bubnovu in ostalim sodelavcem, posebej pa še osebju uprave Zveze. Dosedanja članarina je zna­ šala letno skupaj 36 din, od česar je šlo za redno po­ slovanje 6.— din, za »Gradbeni vestnik« pa 30.— din, kar zanesljivo predstavlja za današnje razmere soraz­ merno zelo skromen znesek. Kolektivna članarina pa je bila 250.— din. NO predlaga za naprej, da bi se članarina za čla- ne-posameznike dvignila od 36.— din na 50.— din, ko­ lektivna pa od 250.— din na 3.00.— din. Zavedamo se, da bo kljub temu tudi vnaprej še potrebno vlagati veliko naporov za zbiranje ostalih dosegljivih finanč­ nih virov. Le če bodo vsi ti viri pridobljeni in pod nadaljnjim i pogoj|i enakega dela kot doslej,, lahko računamo, da bo Zveza gradbenih inženirjev in teh­ nikov ostala na doseženi ravni. Dohodki zveze so se zbirali iz članarine članov-po- sameznikov, iz kolektivne članarine, dohodkov od stro­ mnenje in hr i t i ha ZAKON O TEHNIČNIH INŠPEKCIJAH NA PODROČJU INDUSTRIJE IN GRADBENIŠTVA — PRIPOMBE IN UGOVOR Komisija občinskih gradbenih inšpektorjev v SRS, imenovana na sestanku gradb. inšpektorjev dne 23. 4. 1970 v Domžalah, je predložila skupščini ZGIT v Novi Gorici dne 5. II. 1970 pripombe, ki jih v naslednjem objavljamo. kovnih seminarjev, strokovnih ekskurzij, oglasov, pro­ daje tekstualnega gradiva za seminarje in raznih po­ moči gospodarskih gradbenih organizacij. Bruto pro­ met Zveze je v zadnjih treh eltih dosegal naslednje zneske: 1967 — 2,500.000 din, 1968 — 3,010.000 din, 1969 — 3,470.000 din. Po prvih 9 mesecih lahko oce­ njujemo dohodek za letošnje leto 1970 na okroglo 4,000.000 din. Tako naraščajoči promet predstavlja na drugi strani tudi ugodno sliko naporov celotne Zveze in njenih organov. Na podlagi doseženih rezultatov ugotavlja NO, da je pri aktivnem delu članstva še možno brez izrednih dotacij računati na razvoj društvene dejavnosti seveda ob pogoju, da bo tudi vnaprej med nami ostala tolikšna društvena zavest kot do sedaj, ki bo lahko tudi v p ri­ hodnje pomenila osnovno oporo bodočemu razvoju naše organizacije v najširšem smislu. Finančni uspeh, dosežen v zadnjih treh letih je bil naslednji: 1967 — 16.500din, 1968 — 32.228 din, 1969 —• 50.114 din, ocena za leto 1970 pa naj bi bila 60.000 dinarjev. Ostale najpomembnejše ugotovitve o finančnem in ostalem poslovanju Zveze v preteklem mandatnem obdobju so naslednje: a) knjigovodsko poslovanje je bilo ves čas vodeno vzorno in ažurno, b) knjigovodska dokumentacija, ki je sestavni del celotne knjigovodske službe, je pregledana in je v redu ter opremljena v vsem skladno s finančnimi predpisi, c) blagajniški posli so bili stalno in tekoče v redu opravljeni, č) vse dajatve so bile tekoče odvedene, d) zaključne bilance so bile vsako leto izdelane in opremljene v predpisanem roku. N. O. se zahvaljuje za uspešno in kvalitetnoi delo dosedanjemu predsedniku ing. Vladimirju Čadežu in vsem njegovim ožjim sodelavcem, od aparata pa po­ sebej sekretarju Zveze tovarišu Valentinu Marinku in knjigovodkinji tovarišici Mili Bajec, ter vršilcu blagaj­ niških poslov tovarišici Pavli Radetič. Na podlagi' te ocene dela I. O. ZGIT Sovenije predlaga Nadzorni odbor celotnemu I. O. in predsedni­ ku Zveze ing. Čadežu razrešnico s priznanjem za dose­ danje delo v preteklem delovnem obdobju. Nadzorni odbor predlaga: 1. sprejem in eventualno dopolnitev poročila N. O. 2. sprejem predloga za povečanje članarine od 36 na 50 dinarjev in kolektivne od 250 na 350 dinarjev. V Ljubljani. 26. oktobra 1970 Nadzorni odbor v. g. t. Bogo Pečan — predsednik 1. r. dipl. ing. Maks Megušar •— član 1. r. dipl. ing. Lojze Blenkuš — član 1. r. Zakon o tehničnih inšpekcijah na področju indu­ strije in gradbeništva (Ur. 1. SRS, št. 12/1970) je glede končnih določb v čl. 15 in 17, nanašajočih se na pred­ pisano šolsko izobrazbo in navedbo delovnih mest teh­ ničnih inšpektorjev, vnesel v vrste gradbenih tehnikov nezadovoljstvo in dvome glede pravne varnosti v naši socialistični družbi, na drugi strani pa dvom v pozna­ vanje gradbene stroke s strani odgovornih, ki so citira­ ni zakon pripravljali in ga sprejeli. S sprejetjem tega zakona je storjena velika krivica vsem gradbenim tehnikom, ki so po letu 1945 kljub vsej povojni teži graditve skupaj z vsemi gradbeniki v naši republiki nesebično vztrajali v interesu pravilne gradnje ob pom anjkanju še do danes neizdanega grad­ benega zakona, ter gre tudi tem članom naše družbe zahvala, da ni prišlo v naši republiki v tej panogi do večjih katastrof in nesreč. In prav za 25. obletnico osvoboditve je bil s strani našega zakonodajnega orga­ na tej službi in vsem občinskim gradbenim inšpektor­ jem zadan udarec, ki mu ni prim ere v nobenem dru­ gem zakonu, kateri ureja delovanje inšpekcijskih orga­ nov v naši družbi. V podkrepitev te naše trditve si dovoljujemo nave­ sti naslednja dejstva: 1. Določbe zakona, ki urejajo zasedbo delovnih mest gradbenih inšpektorjev, so v celoti pozabile na višjega gradbenega tehnika, za katerega je bilo to zva­ nje ugotovljeno že v pravilniku o pripravniški službi in strokovnih izpitih za gradbeno stroko (Ur. 1. SFRJ 19/ 51), dopolnjeno pa v 3. tč. pravilnika o strokovni izo­ brazbi inženirjev in tehnikov kot odgovornih vodij za gradnjo gradbenih objektov in del (Ur. list SFRJ št.36/ 54 in 15/55). S to določbo je bilo gradbenemu tehniku s položenim strokovnim izpitom za višjega tehnika z 10-letno prakso pri gradnji objektov omogočeno vod­ stvo vseh gradbenih objektov in del pri nizkogradnji in visokogradnji objektov. Zvanje »višji gradbeni tehnik« je bilo tudi uzako­ njeno v osnovni uredbi o gradbeni stroki (Ur. 1. SFRJ, št. 64/47) in navodilih takratnega državnega sekretari­ ata za gospodarstvo SFRJ, št. 62410/1 z dne 21. 12. 1955 in državnega sekretariata za industrijo Z IS pod št. 383 z dne 23. 7. 1956. Z odlokom (št. SG 1730 z dne 20. 3. 1951) je takratni minister in predsednik sveta za gradbeništvo in industrijo gradbenega m ateriala pred­ pisal izpitne programe za polaganje strokovnih izpitov za zvanja mlajši gradbeni tehnik, višji gradbeni tehnik, mlajši gradbeni inženir in gradbeni inženir. Glede na to in s tozadevnim poznejšim navodilom je bil za izpitni program za višje gradbene tehnike do­ ločen tudi ostrejši kriterij napram izpitnim programom za že navedene nižje gradbene tehnike. Analogna določila so bila uzakonjena tudi za grad­ beno projektiranje, k jer je dobil višji gradbeni tehnik pravice, ki mu v naši socialistični družbi tudi pripadajo. Tak status gradbenega tehnika je v skladu s pravi­ cami gradbenih tehnikov pretežno v vseh evropskih državah kot tudi v določbah 37. čl. sicer danes že ne­ veljavnega zakona o obrtih (Ur. list. št. 572^76 z dne 5. XI. 1963 in predaprilske Jugoslavije). 2. Predlagatelj zakona o tehničnih inšpekcijah je v obrazložitvi navedel, da je trenutno v občinskih orga­ nih zaposlenih kar 87 °/o občinskih inšpektorjev, ki imajo višjo ali srednjo izobrazbo ter da poleg tega m anjka v SR Sloveniji še 24 inšpektorjev, pri čemer pa hkrati opozarja na pomanjkanje strokovnjakov. Pri tem pa ni bilo pojasnjeno, v čem sedanji inšpektorji' (verjetno naj bi šlo v večini primerov za gradbene teh­ nike) niso ustrezni, konkretno torej: v čem se kaže njihova nesposobnost za opravljanje dela in kakšno škodo so doslej s svojim delom v inšpekciji napravili naši družbeni skupnosti. Dovolimo si trditi, ni nikclo izmed naših kolegov tozadevno ni bil doslej kaznovan, nasprotno v naših vrstah so celo inšpektorji, ki so pre­ jeli za uspešno delo pohvale in priznanja zveznih grad­ benih forumov. Pri tem se postavi vprašanje, ali je v interesu druž­ be in ali ima naša socialistična družba sploh pravico, da prepreči sposobnim opravljati delo, za katero so bili usposobljeni ne samo s formalno šolsko izobrazbo, tem­ več tudi z dolgoletno prakso (siaj so med nami inšpek­ torji s 25 in več letno prakso na tem delovnem mestu) k jer so se usposobili predvsem z lastnim prizadeva­ njem, poleg tega pa tudi na raznih seminarjih, ki jih je bilo od leta 1952 dalje do danes skupaj kar 180 z naj­ različnejšimi temami iz gradbene in upravne stroke. Tu naj navedemo, da so dosedanji gradbeni inšpektorji ta­ ko postali uslužbenci s kombinirano' tj. tehnično uprav­ no usmeritvijo, saj so se v teku svojega dela dnevno srečavali z vsemi problemi upravnega prava s področja gradbeništva in končno tudii morali opraviti poseben strokovni izpit po zakonu o splošnem upravnem po­ stopku (Ur. list SFRJ, št. 18/65). 3. Priznati je treba, da vsaka služba v inšpekcij­ skem aparatu, gledana tako s strani občana in pravnih oseb kot tudi s strani inšpektorja, k jer imajo interven­ cije inšpekcijskih organov v pretežni meri za občane in pravne osebe določene posledice glede izdanih ukre­ pov (mandatne kazni, prijave prekrškov in gospodar­ skih postopkov, odločitev porušitve objektov itd), kom­ prom itirana in s strani navedenih nezaželjena, z drugo besedo povedano', da je inšpektor nazaželen, pa če na­ vedene naloge še tako humano opravlja. Prej ali slej je postavljen pred dejstvo, da mora odrediti enega izmed navedenih ukrepov, ker mu to tudi zakonska določila nalagajo. Glede na to se postavi vprašanje, kje si bo po letu 1975 inšpektor, ki nima formalne visokošolske izobraz­ be, iskal zaposlitev ali morda pri projektni organizaciji ali gradbenem podjetju, zoper katerega je uvajal po­ stopke v času svojega delovanja kot gradbeni inšpektor spričo ugotovljenih nepravilnosti; in ali ima zanj do leta 1975 še sploh smisel, da se v tej smeri z dosled­ nim izpolnjevanjem inšpekcijske službe, na kateri je prav pri investicijskih graditvah v zadnjem času glav­ ni poudarek, še sploh angažira, potem pa skesano in ponižno prosi za delo. V gradbeno inšpekcijski službi so od gradbenih teh­ nikov na položajih gradbenih inšpektorjev pretežno starejši gradbeni tehniki z družinami, in jim je na sta­ ra leta s takimi zakoni in ob razmišljanju o prej na­ vedenem le še odprta pot za zaposlitev v tujini, k jer je splošno znano, da je starost 45 let gornja meja možne zaposlitve, pri čemer je potrebno opozoriti na žalostno resnico, da smo prišli končno do spoznanja, da zaradi odliva strokovnih kadrov vlaga ravno sedaj naša druž­ ba vse sile v to, da se strokovni kadri vrnejo iz tujine in zaposlijo doma. V vseh teh problemih in iz njih porajajočih se vprašanjih bi moral zakonodajni organ pri obravnava­ nju te problematike razmišljati, saj smo člani družbene skupnosti, ki si je med mnogimi drugimi socialnimi na­ čeli zadala tudi načelo humanosti. Kako pa zna naša družba praviloma reševati taka vprašanja, naj navedemo le nekaj primerov: a) pri sodnikih za prekrške, kjer lahko med dru­ gim tudi govorimo o nepriljubljenosti, je temeljni za­ kon o prekrških (Ur. 1. SFRJ., št. 26/65) v 147. čl. dolo­ čila, da »sodnik za prekrške, ki na dan uveljavitve tega zakona izpolnjuje pogoje po dosedanjih predpisih, osta­ ne na mestu sodnika za prekrške, V rep. zakonu o or­ ganih za kaznovanje prekrškov (Ur. 1. SRS, 1.3/66) pa je prej navedena določba še takole opredeljena: »sodniki- za prekrške, izvoljeni do uveljavitve tega zakona, so lahko izvoljeni na volitvah po določilih 1. odst., č e p r a v n e i z p o l n j u j e j o pogojev glede šolske izobrazbe ...« . Enak ali podoben primer je zakonska ureditev pri vseh diugih inšpekcijah in sicer za: — sanitarno- inšpekcijo po določbah republiškega zakona o sanitarni inšpekciji (Ur. list SFRJ 10/85) in SRS, kjer je 95 °/o inšpektorjev z zvanjem sanitarnega tehnika ter sta v tej službi le 2 zdravnika z visokošol­ sko izobrazbo in je po- določbah 10. čl. tega zakona za sanitarnega inšpektorja zahtevana izobrazba višjega sa­ nitarnega tehnika; — delovno inšpekcijo, kjer je po- 27. čl. zakona o varstvu pri delu (Ur. list SRS, št. 22/66) inšpektor tudi lahko oseba, ki do uveljavitve zakona več kot 10 let opravlja naloge občinskega inšpektorja dela in ima strokovni izpit po dosedanjih predpisih ne glede na šolsko izobrazbo'; — tržno inšpekcijo, za katero je celo zakon objav­ ljen v istem Uradnem listu kot za tehnične inšpekcije, kjer je za občinske inšpektorje predpisana najmanj srednješolska izobrazba, strokovni izpit in 10 let dela v tržni inšpekciji. Vsi navedeni zakoni imajo enako določilo, da je delo posameznih inšpekcij splošnega pomena za repub­ liko, postavi se torej vprašanje, kakšen poseben splošni pomen pa ima gradbena inšpekcija, kjer se inšpektorji obravnavajo kot smo navedli. Delo vseh prej navedenih inšpekcij vključno s teh­ ničnimi inšpekcijami se namreč prepleta in se posa­ mezni inšpektorji soočajo z raznimi problemi od objek­ tov za preskrbo s pitno vodo, za odpadke, odrov, kvali­ tete materialov itd., vendar je le za eno inšpekcijo do­ ločen že navedeni kriterij. Po Sedanjem stanju (mesec maj 1970) je pri občin­ skih gradbenih inšpekcijah v SR Sloveniji od 40 občin­ skih in medobčinskih gradbenih inšpektorjev le 10 z visokošolsko izobrazbo. Od 30 gradbenih tehnikov na položaju gradbenih inšpektorjev jih 5 dela manj kot dve leti, 4 od dveh do štirih let, 3 pet let ter 18 več od 5 do 25 let. Težko je torej pričakovati, da si bo ostalih 30 grad­ benih inšpektorjev do konca leta 1975 pridobilo viso­ košolsko izobrazbo; ker bi morali praktično gledano glede na naravoi študija ali opustiti službo, da bi se po­ svetili intenzivnejšemu Studiranju, ali bi skušali zdru­ žiti obe obremenitvi. V obeh primerih bi to zanje predstavljalo velik na­ por, pri čemer je potrebno opozoriti, da bi to povzročilo občutno neučinkovitost gradbeno inšpekcijske službe na območju SR Slovenije. Nadalje je potrebno pripomniti, da se doslej in verjetno tudi v bodoče delovna mesta gradbenih in­ špektorjev ne bodo vrednotila dovolj stimulativno ta­ ko, da bi se že sedaj po uveljavitvi zakona o tehničnih inšpekcijah na področju industrije in gradbeništva na ta mesta prijavilo zadostno število kandidatov z viso­ košolsko izobrazbo; kolikor pa bi se tudi prijavili, bi le-ti do konca leta 1975 imeli manj kot 5 let delovnih izkušenj kot gradbeni inšpektorji, medtem ko bi seda­ nji gradbeni inšpektorji v teh letih k svojim dosedanjim izkušnjam dodali še nove, brez posebnega stimulansa. V polemiko o statusu gradbenega tehnika se je leta 1968 tudi že aktivno vključila Zveza gradbenih inženir­ jev in tehnikov Slovenije, katera je problematiko ob « ravnavala s pretežno vsemi občinskimi društvi gradbe­ nih inženirjev in tehnikov ter pristojnim organom že 21. 10. 1968 pod št. 374/68 posredovala svoja stališča glede odgovornih vodij gradbenih del in projektantih za pomembnejše objekte, določene v zakonu, o ureditvi določenih vprašanj s področja graditve investicijskih objektov (Ur. 1. SRS, št. 10/1968). Tako je naša strokovna organizacija gradbenih in­ ženirjev in tehnikov Slovenije, vključena v Zvezo grad­ benih inženirjev in tehnikov Jugoslavije, zakonodajnim organom v SRS posredovala predlog slovenskih grad­ benikov, da se dopolni 14. čl. prej citiranega zakona z naslednjim odstavkom: »V primerih, ko ima gospodarska organizacija, ki izvaja gradbena dela na objektih, navedenih v 2. čl. tega zakona, izdelan elaborat priprave dela in organi­ zacijo poteka dela, lahko izvajajo ta dela poleg v pr­ vem odstavku navedenih oseb tudi osebe s srednjo in višjo strokovno izobrazbo, ki imajo na podobnih ob­ jektih 10 let operativne prakse«. Ni nam znano, zakaj citiranega predloga zakonodajni organi niso obravnavali, ter zakaj uvodoma navedeni zakon do danes še ni bil dopolnjen, jasno pa je, da predlog izraža stališče Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, s tem pa tudi stališče slovenskih gradbenikov, izšolanih na vseh nivojih od dipl. gradbe­ nih inženirjev prek gradbenih tehnikov in prvostopenj­ skih gradbenih inženirjev, katerih omenjena zakonoda-« ja, dasiravno se tak profil šola že nekaj let in dobiva določen naziv, sploh nikjer ne omenja. Tudi osnutek republiškega zakona o inšpekcijah, ki je pri zakonodajnih organih točasno v obravnavi, v 32. čl., povzema glede strokovne izobrazbe analogna dolo­ čila kot že uvodoma navedeni zakon. Vprašanje je, če je bil osnutek tega zakona dostavljen naši organizaciji in kakšna stališča je k osnutku zakona naša organiza­ cija zavzela, saj tudi ta zakon ureja materijo, s katero se gradbeniki dnevno srečujejo tako v projektivi, ope­ rativi, inštitutih in v industriji gradbenega materiala. S tem prispevkom se gradbeni tehniki, zaposleni v inšpekcijskih službah, ne zavzemajo za neke privilegi­ je, temveč iščemo le svoje pravice, ki naj bi nam jih zagotovila naša družbena skupnost. Tudi ne želimo tu polemizirati o pretekli stanovski borbi gradbenih teh­ nikov v predaprilski Jugoslaviji, k jer študij na fakul­ tetah gradbenim tehnikom ni bil dovoljen in so morali naši kolegi študirati v tujini, želimo le zaščito doslej pridobljenih pravic. S tem pa le to, da se naša organi­ zacija gradbenih inženirjev in tehnikov zavzame za to; da se z ustreznim zakonskim dopolnilom popravi krivi­ ca, storjena gradbenim tehnikom v podporo naprednej­ šemu razvoju gradbeništva v Sloveniji in zaščito sta f novskih pravic s prakso obogatenega srednjestrokovne- ga kadra. Glede gradbenih inšpektorjev se predlaga, da se ohrani »status quo< (kot je že uzakonjeno za druge in­ špektorje) za vse gradbene inšpektorje, ki jih je zakon o tehničnih inšpekcijah na področju industrije in grad­ beništva (Ur. list SRS, št. 12/1970) dobil na delovnih mestih gradbenih inšpektorjev na dan uveljavitve citi­ ranega zakona, če so doslej najmanj 10 let nepretrgano opravljali naloge občinskega gradbenega inšpektorja. S tem se gradbeni tehniki priključujejo tozadevnim naporom Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Slo­ venije, da se ta vprašanja že enkrat dokončno uredijo. Smatramo za potrebno, da nakazano problematiko nuj­ no obravnava današnja skupščina in zavzame ali na tem mestu ali pa po posebni komisiji, imenovani s stra­ ni naše današnje skupščine čimpreje posreduje ustrez­ nim zakonodajnim organom ustrezna stališča. Za vaše poslušanje in sodelovanje najlepša hvala. Poročilo n a sk u p šč in i p re b ra l: B ran k o R osina, vgt. razpisi RAZPIS ZA SPREJEMANJE NOVIH ČLANOV V ZVEZO GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE, Z VPISOM 1. I. 1971 V Zvezo se lahko vpišejo vsi še nevčlanjeni tehni­ ki, višji gradbeni tehniki, gradb. inženirji (gradbeni, komunalni), inženirji arhitekti, diplomirani gradbeni inženirji in diplomirani inženirji arhitekti. V članski prijavnici (dopisu) je vpisati naslednje podatke: Ime in priimek, leto rojstva, naslov bivališča (sta­ novanje), strokovni naslov (gr. tehnik, gr. inženir itd.) ter zaposlitev. Podpis pod klavzulo: Pristopam kot red­ ni član v Zvezo gradbenih inženirjev in tehnikov Slo­ venije. Kraj, datum. Vse do 31. januarja, 1971 prispele prijavnice bomo registrirali z obvezo prejem anja vseh Gradbenih vest­ nikov za leto 1971. Članarina je 12.00, naročnina na Gradbeni vestnik, ki je obvezna, pa 38.00 dinarjev. Legitimacija 1.00 din. Študenti imajo dodatni popust in plačajo le 20.00 dinarjev. Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 RAZPIS Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije razpisuje 14. informativno-pripravljalni seminar za strokovne izpite gradbenih tehnikov, gradbenih in komunalnih inženir­ jev, inženirjev arhitektov, diplomiranih Inženirjev in diplomiranih inženirjev arhitektov. Seminar bo v učilnici Doma pod Planino v Trebiji (Poljanska dolina) v času od 15.—19. februarja li971. Prijave sprejema in daje informacije Zveza grad­ benih inženirjev in tehnikov, Ljubljana, telefon 23-158. RAZFJ.S Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov bo pri­ redila 2. strokovni ogled olimpijskih objektov v Miinch- nu — prizorišče XX. olimpijskih iger 1972, predvidoma z enakim programom, od 4.—7. marca 1971. Poleg ogle­ da olimpijskih objektov (stadioni, olimpijska vas, p ri­ mestno naselje Perlach, olimpijski stolp, podzemna že­ leznica) bo po dogovoru mogoč ogled 16. mednarodnega sejma gradbenih strqjev »BAUMA« v dneh 5. in 6. marca 1971. Tretji strokovni ogled olimpijskih objektov po programu bo od 1.--4. aprila 1971. Cena: N din 800,00 Z ogledom BAUME N din 840,00 Podjetja prosimo, da sporočijo prijave za 2. strokovni, ogled do 15. februarja, za 3. strokovni ogled do 15. marca. RAZPIS Zveza bo tudi v letu 1971 priredila 1 pomladanski in 1 jesenski strokovni ogled gradbišč HC Djerdap na naši in na romunski strani. 24, strokovni ogled HC Djerdap bo od 25.—28. marca 1971 Odhod v četrtek z nočnim vlakom, naslednji dan ogled objektov na naši strani — transfer v Turnu Se­ verin (Romunija), prenočitev v Park hotelu — ogled romunskih objektov v soboto dopoldne. Prihod v Beograd ob 18. uri, vlak za povratek ob 22.00 uri. Ob prijetni vožnji s hidrogliSerjem po Donavi bo­ ste pobliže spoznali bogastvo zgodovinskih objektov, ki se vrstijo o-b poti. Posebno zanimiv je Lepenski vir, k jer so odkrili naselbino, staro nad 6000 let. Ta obsežni objekt davne preteklosti si bomo pobliže ogledali. Stroški aranžmaja (s polnimi obroki, ležalniki, pre­ vozi — vlak, avtobus, hidrogliser) je 520.00 dinarjev Prijave sprejema Zveza do 10. marca 1971. Če bo prijav več, bo nalslednjl' — 25. strokovni ogled od 15.— 18. aprila 1971. RAZPIS Ogled gradnje nove avto ceste Vrhnika—Postojna bo v sporazumu s Cestnim skladom, ki bo zagotovil strokovno vodstvo, vsako prvo sredo v mesecu (kolikor bo to dopuščalo vreme). Ogled bomo po dogovoru opravili z avtobusom (za ceno 45.00 diln). Strokovni ogled bo tra ja l od 12.—19. ure. Informacije dobite na ZGIT Slovenije po telefonu 23-158. : ORIENTACIJSKI RAZPIS Glede na zanimanje naših članov za tehniko in tehnologijo gradbeništva, ki so jo dosegli v skandi­ navskih deželah — Švedska, Norveška In Danska, Zve­ za organizira 10 dnevno strokovno potovanje po pro­ gramu, ki je v fazi priprave. Ker bo na potovanju zagotovljeno lokalno strokov­ no spremstvo, o katerem tečejo dogovori, priporoča­ mo, da se orienacijsko prijavite s pogojem, da vam med tem predložimo konkretni program izvedbe. Orientacijske prijave sprejema Zveza do 28. febru­ arja 1971. o b v e s t il o Čl a n o m Skupščina Zveze GIT Slovenije, ki je bila v Novi Gorici 5. novembra 1970, se je odločila, da člani tiudi' v bodoče prispevajo za Gradbeni vestnik le 30°/o stro­ škov, kar v izračunu pomeni 38.00 din, in iza članarino 12.— din. Nova članarina in naročnina na Gradbeni vestnik je po odločitvi Skupščine Zveze za leto 1971 — — 50.— din. Današnji številki prilagamo položnice s prošn,in, da poravnate svoje obveznosti — članarino 50.— din za leto 1971. Sicer redke člane, ki niso poravnali skromnih ob­ veznosti članarine za 1970 v znesku 36.00 din, pa pro­ simo, da poravnajo tudi to. Čllane, ki svojih m aterialnih obveznosti do Zveze ne bodo izvršili, bomo morali črtati iz članstva Zveze. Upamo in želmo, da do tega ne bo prišlo. INFORMACIJE «• Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto XI 12 Serija: IZVEDBE DECEMBER 1970 Tesnjenje fug v gradbeništvu II 3. O l j n i k i t i Ti so sestavljeni iz sušečih olj (npr. laneno olje) z dodatkom polnil. Na zraku oksidirajo in otrdijo. Kožica, ki se napravi na površini, razpoka in se lahko odlušči. Tako se material v razmeroma kratkem času popolnoma posuši in ne ustreza več zahtevam. Sem spada klasični okenski kit. 4. I z b o l j š a n i o l j n i k i t i Ti so izdelani z dodatkom nizko in srednje molekularnih poliizobutilenov, poliviniletra, raznih olj ter drugih snovi v najrazličnejših kombinaci­ jah. S tem se proces staranja nekoliko zavre; naj- večja nevarnost pa obstoji še vedno v izhajanju tekočih komponent, ki lahko tudi pronicajo v stene in jih zamažejo. Te mase so uporabne samo za razne nezahtevne priključne in okenske fuge ter predstavljajo pravzaprav le razvojno stopnjo k plastičnim mastiksom. 5. M a s t i k s i i n p a s t e n a b a z i p o l i - i z o b u t i l e n a Višje molekularni poliizoibutileni kažejo pri normalni temperaturi sicer elastične lastnosti, ven­ dar spadajo k termoplastom (pri ogrevanju se zmehčajo). V nasprotju z drugimi pastami, ki tudi vsebujejo vodo, so paste na bazi poliizobutilena precej boljše, ker jih sveže nanesene ne more izprati nenaden dež in ker so tudi zelo obstojne na razne vremenske vplive. Pri masah, ki vsebujejo malo vode, je velika nevarnost, da zaradi izhlape­ vanja te vode že v skladišču koagulirajo in se str­ dijo. Površina je nekoliko lepljiva. Koristni raz- tezek znaša največ 10 ‘%. Slaba lastnost teh mas pa je, da v širokih vertikalnih fugah začno teči tudi v hladnem stanju. Mastiksi na bazi srednje in nižje molekularnih poliizobutilena z dodatkom polnil (kreda, azbestna vlakna, smukec itd.) ter nekaj mineralnega olja ali alkidne smole so prav tako zelo obstojni. Odli­ kujejo jih še dobra sprijemnost, kohezija in gosto­ ta (difuzijska tesnost). Uporabljajo naj se le tem­ nejše barve, kajti sicer se zaradi rahle lepljivosti površin zelo rade zamažejo. Uporabni raztezek: 4—8'%. Najčešće se uporabljajo kot dodatki dru­ gim masam,. Paste na bazi butilkavčuka pa imajo že ela­ stične lastnosti. 6. D i s p e r z i j s k e p a s t e Te so sestavljene iz vodne disperzije delcev umetnih smol (akrilati, polivinil-acetati) z dodat­ kom emulgatorjev in stabilizatorjev ter anorgan­ skih polnil. Vsebujejo 15—18‘% vode in se lahko uporabljajo tudi na vlažnih površinah. Te mase imajo zaradi tega nekatere zelo slabe lastnosti: lahko jih izpere nenaden dež takoj po fugiranju, prehitra osušitev povzroči razpoke, uniči jih tudi zmrzal. Zaradi alkalnosti okolja in prisotnosti vode se nekatere teh mas »umilijo« — kemična razpa­ dejo. Njihova nizka cena je vzrok, da se takšne mase včasih še pojavljajo in povzročajo težave. 7. P o 1 i v i n i 1 es t e r s k e p a s t e Narejene iz višje molekularnih polivinil-ester- skih disperzij so zelo uporabne in niso predrage. Odlikujeta jih dobra adhezija in kohezija, uporab­ nost tudi na vlažni osnovi ter uporabna razteznost 15'% širine fuge. Slabe strani pa, so: tvorjenje majhnih razpok v površini zaradi hitrega sušenja v vročini in nevarnost izpiranja sveže mase. 8. Ma s t i k i s i iz r a z t o p l j e n i h a k r i l ­ n i h s m o l Če je odstotek topil visok (do 30 %), so takšne mase precej neuporabne. Pri sušenju se močno skrčijo (dobijo konkavno obliko), razpokajo in fuga v razmeroma kratkem času prepade. Druga slaba lastnost pa je ta, da zaradi navlaženja lahko nabreknejo. Če pa je odstotek topil nižji (5 %), so takšne mase uporabnejše. V zadnjem času so razvili vrsto mas z različnimi lastnostmi. Pri določanju uporab­ nosti teh mas je treba upoštevati njihove karakte­ ristike: slabo obstojnost v mrazu (— 10° C), vlagi, dobri lastnosti pa sta: lepljivost tudi na mokro podlago in odpornost na UV-žarke. Precej se upo­ rabljajo v ZDA, v zadnjem času tudi v Evropi. 9. S i l i k o n s k e m a s e Te so v prodaji kot enokomponentne elastične mase, ki pa so v bistvu dvokomponentne, vendar prično reagirati šele pod vplivom zračne vlage. Pri tem se sproščajo različne snovi (odvisno od kemič­ ne sestave mase), katere zaznamo tudi z vonjem. Zaradi izhlapevanja se masa skrči od 2—4®/«, kar je treba upoštevati pri dimenzioniranju fuge. Z do­ dajanjem mehčalcev lahko reguliramo trdoto, ki naj bo med 10 in 22° »Shore« — skale. Pri meh­ kejših masah je nevarnost odtrga od sten fuge manjša. Posebna prednost teh mas je odlična ob­ stojnost in konstantnost mehanskih in kemičnih lastnosti pod različnimi temperaturnimi in vre­ menskimi vplivi. Površina ostane gladka in čista, zato se te mase lahko uporabljajo tudi pri silosih in bazenih za pitno vodo. Uporabna razteznost: 10—20 ‘%. Posebne odlike so še: izredno dobra tem­ peraturna odpornost (—60 do + 300° C), dobra sprijemnost z metalom in steklom, različne barve. Slaba stran pa je nizka mehanska odpornost. 10. P o l i s u l f i d n e m a s e To so dvokomponentne elastične mase (možna je tudi »enokomponentna« izvedba s prikrito drugo komponento). Te mase imajo za seboj že približno dvajsetleten razvoj in široko uporabnost. Pri pri­ mešan ju trdilca osnovni masi se strjevanje konča v 1—2 dneh (v normalnih pogojih: + 20° C in 65 '0/o rel. vlažnosti). Mešanje se lahko izvrši stroj­ no ali ročno — potrebno pa je pri tem upoštevati navodila proizvajalca, kajti od mešanja je tudi odvisna kvaliteta končne mase. Često je potreben * tudi predhodni namaz — posebno pri poroznih materialih. Ti namazi, ki so izdelani na osnovi klor-kavčuka, izocianatov, epoksidnih ismol itd., imajo sicer dobro sprijemnost — vendar so lahko včasih tudi problematični, ker pravzaprav uvajajo v sestavo še en dodaten sloj. S predhodnim nama­ zom samim še nismo izključili nevarnosti odleplje- nja, če nismo prej tudi očistili fuge prahu in jo posušili. Nesmiselno pa bi bilo sušiti betonsko fugo z gorilnikom, ker bi posušena površina takoj zopet načrpala vodo iz mokrih globljih slojev. S prime- šanjem. različnih dodatkov lahko spreminjamo last­ nosti teh mas. Praktično uporaben — koristen raz- tezek naj ,se računa največ 20 '°/o., čeprav prospekti včasih navajajo višje vrednosti. Znane so tudi kombinacije polisulfidnih mas k epoksidnimi, fe­ nolnimi itd. Kakor pri vseh masah, se tudi pri teh lahko zelo razlikujejo njihove lastnosti, čeprav spadajo v isto grupo. Zaradi tega je potrebno dobro pro­ učiti ateste vsake posamezne mase, preden se odlo ­ čimo za uporabo. Treba pa je tudi poznati zahteve, ki so različne pri vertikalnih, kot pri horizontal­ nih fugah. 11. P o l i u r e t a n s k e m a s e To so tudi elastične mase, ki pa so še malo razvite in se le redko uporabljajo. Zahtevajo po­ polnoma suho osnovo, kar pa je v praksi težko doseči. Uporabne bi bile »trdo-elastične« mase npr. tesnjenje pohodnih površin — pri tem pa ne sme- mo pozabiti, da takšno zelo elastično maso lahko obremenimo s trajnim raztegovanjem le do 5'°/». Vremenska obstojnost poliuretanskih mas je zelo dobra, zarezna trdnost pa slaba. D. Dimenzioniranje in izvedba fug Za dimenzioniranje so nam potrebni naslednji podatki: 1. letna temperaturna diferenca materialov glede na položaj, lego, barvo, strukturo in maso; 2. dolžina in pritrditev elementov na obeh straneh fuge (če so elementi na konceh vpeti, se raztezki povečajo); 3. nabrekanje in krčenje materiala zaradi vpi­ janja in oddajanja vode; 4. praktični koristni raztezek mase. Primer: Ce vzamemo južno fasadno oblogo iz 10 cm debelih in 2,00 m širokih betonskih plošč, lahko pričakujemo, da se bo ogrela na 50—60° C (če je plošča masivnejša, z zadnje strani prezrače­ vana, ali če je na severni fasadi, je temperatura seveda nižja — vendar se dimenzionira vedno' na naj večjo obremenitev). Pozimi pa se bo ohladila na — 15 do — 20° C. Maksimalna temperaturna diferenca znaša 80° C. Za fugo med dvema prosto obešenima ploščama bi znašal: termični pomik: 80° X 2,00 m X X 0,012 mm*/m° C ....................... = 1,92 mm nabrekanje/krčenje: 2,00 m X X 0,15 m m /m ................................ = 0,30 mm skupaj . . . = 2,22 mm Če uporabimo maso s koristnim raztezkoin 15'%>, potem je 2,22 mm 15 ®/o od širine fuge 14,8 milimetra; pri vpetih končnih ploščah: + 30 % : 19,2 mm. Z dodatkom zaradi varnosti dobimo širino fuge: 20 mm. Pri določanju dejansko uporabljenega raztezka mase je treba vedeti, da so pogoji na zgradbi ne­ primerno ostrejši kakor na vzorcu. Pri nizkih tem­ peraturah se fuge najbolj širijo in so mase najbolj krhke. Vsi premiki se izvršijo sunkovito. Dodatno obremenitev predstavlja ukrivljanje plošč pri po­ vršinskem ogrevanju. Slabo sprijemnost lahko povzroči vlaga ali izsedanje raznih snovi iz mate­ rialov. Pri računanju raztezkov je treba še posebej dodati skrčke zaradi sušenja nekaterih mas. Za določanje kvalitete mas so potrebni atesti, iz katerih so razvidne lastnosti. Najvažnejši kri­ teriji so: 1. vodna obstojnost, 2. uravnoteženje elastičnih in plastičnih last­ nosti, 3. sprijemnost s stranicami fuge (adhezija) in kohezija, 4. obstojnost — staranje. Ko se odločamo za izbiro mase, upoštevamo poleg teh kriterijev še: trdoto, barvo, material (sprimnost na steklo, beton, jeklo itd.) pričakovano obremenitev ter namen (tesnenje fasadnih elemen­ tov, oken, strešnih zaključkov, kopalnic itd.), ka­ kor tudi: najnižjo dovoljeno temperaturo za izva­ janje tesnjenja, uporabno temperaturno območje, temperaturo strjevanja, čas in način mešanja pri dvokomponentnih masah, tiksotropijo, lepljivost površine, lepljenje na suho ali mokro podlago, na­ knadna sprimnost mase same, natezno, tlačno in zarezno trdnost ter možnost naknadnega poprav­ ljanja. Vse naštete karakteristike le redko najde­ mo v prospektih, zato je treba zahtevati tudi ustrezne ateste. Pri izvajanju naj se upošteva pravilo, da je treba tesniti pri srednjih in nižjih temperaturah, ne pa pri največji vročini — sicer bo masa maksi­ malno obremenjena na nateg. Tesnenje naj izva­ jajo le za to posebej usposobljeni delavci. Važna je tudi oblika fuge. Kot je bilo že opi­ sano, mora imeti masa zaradi enakomerne poraz­ delitve napetosti rahlo bikonkavno obliko. Razen tega mora biti omogočen raztezek mase po celi širini fuge. Ne smemo je torej lepiti na trdo pod­ lago —- raztegoval bi se samo ozek pas tik nad razpoko. Tudi ne smemo podlagati raznih mate­ rialov nepravilnih oblik in takšnih, ki vpijajo vodo. Da pa dobimo vseeno dovolj trdo podlogo, da lahko maso dovolj močno vtisnemo in dosežemo s tem zadostno sprimnost s stenami, uporabimo okrogle podložne trakove iz penaste mase —- npr. moltopren. Treba je tudi paziti, da se materiali »kemično prenesejo« (polisulfidni kiti npr. ne sme­ jo priti v stik z bitumenom, sicer se prično razkra­ jati. Za takšne primere obstajajo specialne mase). Po vtiskanju je treba maso zgladiti in ji dati pri­ merno obliko — kar lahko napravimo z mokrim prstom ali primernim orodjem. Ta sestavek je bil napisan tudi na osnovi prak­ tičnih izkušenj Zavoda za raziskavo materiala, ki s svojo operativno ekipo izvaja med drugim tudi lesnjenje fug. N apačno N apačno P ra v iln o S lik a 7 Fuga mora biti pred tesnjen jem suha in oči­ ščena, robovi eventualno popravljeni. Robove lah­ ko tudi zaščitimo pred zamazanejm tako, da jih prelepimo s papirnatim lepilnim trakom, katerega po tesnjenju zopet odstranimo. Za boljšo sprijem- nost je včasih potreben tudi predhodni namaz (npr. na beton). V popisu del je treba zahtevati poleg naštetih kvalitet in zahtev še odstotek čiste mase ter garancijsko dobo — običajno dve leti. (Metode za kontrolo kvalitete izvedenih fug so opisane v priročniku Pankratova »Hermetizacija fuga mon­ tažnih zgrada« — str. 125.. L i t e r a t u r a V. T. Pankratov: »Hermetizacija fuga montažnih zgrada« Edvard B. Grunau: »Fugen im Hochbau« Edvard B. Grunau: »Fassade und W asserhaushalt der Wand« Dr. Wolfgang Holzapfel: »Zur genormten Kenn­ zeichnung von Dichtungsmassen« W. Meng in B. Schweigert: »Fugen und Fugen­ konstruktionen im Beton- und Stahlbau.« * Op.: (Tabele z linearnimi razteznostnimi koefi­ cienti materialov najdemo v vseh knjigah o gradbeni fiziki.) Jo ša Moll, d ip l. inž. a rh . ROMUNSKE KADI IN RADIATORJI NI SODOBNIH HIŠ BREZ KVALITETNIH IN ELEGANTNIH KADI IN RADIATORJEV Izključni izvoznik MECANOEXPORT državno podjetje za zunanjo trgovino IZVOZ — uvoz BUCUREST — ROMUNIJA 10, rue Mihail Eminescu, tel. 12 46 00, telex 269 MECANEX NA ZAHTEVO DOSTAVLJAMO KOMPLETNE PONUDBE Za podrobna sporočila se obrnite na Trgovsko predstavništvo pri Ambasadi Socialistične repu­ blike Romunije, Beograd, Nemanjina 4/IV vam svetuje L J » J U B « K E M IČ N A IN D U S T R IJ A , D O L P R I L J U B L J A N I EGO - DUR 30 KIT ZA TESNJENJE EGO - DUR 30 je betonsko sive barve. Material se lahko po 14 dneh prekrije z disperzijsko barvo. EGO-DUR 30 se pakira v 20 kg sodih ali črevesu. 20 kg hoboki se uporabljajo za brizganje kita z Egofixomat in Ego-quick polnilno napravo tipa 111. Črevo z vsebino 2 kg se lahko uporablja direktno z Egofix pištolo. Navodilo za delo: EGO - DUR 30 se nanaša samo na suho in brezpraš- no podlago. Predobdelava ni potrebna. EGO - DUR se mora nanesti v fugo tako, da jo povsem zapolni, ker se s tem doseže dobra plastična vez kita s ploščami fuge. Fuga se lahko v globino zapre s stekleno volno, trakovi penastega materiala, ne sme pa se uporabiti material, ki vpija bitumen. polnitev I EGO - DUR 30 ( 10 X 10 mm) E G O M E R EGOMER je kit izdelan na bazi polimeriziranih umet­ nih smol za izolacijsko in enostavno zasteklitev. EGOMER kit za zastekljevanje, ki ga po zasteklitvi ni potrebno prebarvati. EGOMER se uporablja za enostavne in izolacijske zasteklitve lesenih in metalnih profilov. P a z i t i j e t r e b a na n a s l e d n j e : Problemi tesnjenja pri modernih gradnjah so mno­ govrstni: npr. tesnjenje priključnih fug med opečnim zidom in elementi oknov, tesnjenje pri gradnjah z montažnimi elementi itd. EGO - DUR 30 je bil pri visokih gradnjah uveden že pred leti. Material je primeren zaradi visoke trajnosti in dobre” veznosti za široke fuge. Ego-Dur se lahko uporablja za fuge široke do 30 m, toda ne ožje od 10 mm in za minimalne globine 10 mm. Podrobne informacije vam posreduje naša tehnično informativna služba: »JUB« kemična industrija Dol pri Ljubljani Telefon: 061/76 512, 76 513 Telegram: »JUB« DOL PRI LJUBLJANI Žel. postaja: Ljubljana-Moste Kita se lahko samo na suhe, čiste podloge. Debelina plasti kita najmanj 3 mm. Utore je treba kompaktno zakitati. Po končani zasteklitvi je treba zunanjo plast kita še naknadno dokitati. Proste površine kita je treba popolnoma zgladiti in poševno oblikovati, da lahko odteka voda. Stekla morajo biti mehansko pravilno in zadosti učvrščena. Pri labilnih okvirih, velikih površinah stekla ali če je predvidena zaščita z elastičnimi kiti, priporočamo uporabo EGOJUBOSIT kita z dodatno zaščito s tio- koli ali silikoni. Pri zasteklitvah lesenih oken je treba paziti, da so profili oken pred zasteklitvijo prebarvani s prema­ zom, ki zadržuje vlago. EGOMER je treba uporabljati originalen, drugi do­ datki razgradijo kit. JUB — KEMIČNA INDUSTRIJA DOL PRI LJUBLJANI Lite vodovodne in Proizvajajo se po postopku centrifugalnega litja, s čimer je zagotovljena kompaktnost osnov­ nega m ateriala in druge prednosti, ki izhajajo iz takega načina litja. Vodovodne cevi se proizvajajo z dvema vrstam a spojev: 1. spoj z mufo (KOLČAK), tesnjenje z žele­ zom od 0 50 do 0 700 mm, 2. spoj z navojem (UNION), tesnjenje z gu­ mastim prstanom in matico od 0 50 do 0 500 mm. Matica in gumasti tesnilni prstan se dobav­ ljata skupno s cevmi in sta njihov sestavni del. kanalizacijske cevi Kanalizacijske cevi se izdelujejo v dimenzi­ jah od 0 50 do 0 200 mm. Fazonski komadi za vodovodne cevi se prav tako proizvajajo z dvema vrstam a spojev: 1. spoj z mufo (KOLČAK), 2. spoj s prirobnico (PRIROBNICA). Cevi in fazonski komadi se toplo premazu- jejo z notranje in zunanje strani z zaščitnim premazom, ki je obstojen proti vplivu korozije in ne vsebuje nikakih snovi, ki bi bile škodljive za zdravje. Proizvajalec: RUDARSKO-METALURŠKI KOMBINAT ZENICA - Zenica Telefon 21244, lokal 224 - Telex 42121 • Predstavništvo: Beograd, Topličin venae3/1 Prevozna betonarna TIP PM 250 Tehnični podatki: kapaciteta: 9 m3/h svežega betona deponija gramoza: 200 m3 instalirana moč: 25 kW MERE: med prevozom: dolžina 6500 mm višina 3800 mm širina 2500 mm med obratovanjem: dolžina min. 6500 mm; maks. 6730 mm višina min. 4530 mm; maks. 4930 mm širina min. 2500 mm; višina izpusta min. 2100; maks. 2500 mm teža med prevozom: 8300 kp potovalna hitrost: 40 km/h Oprema: 1. Protitočni mešalec s prisilnim mešanjem 250 1 2. Delilna zvezda za 4 frakcije 3. Ročni skreper 4. Tehtnica za gramoz 5. Polnilna posoda s poševno progo 6. Tehtnica za cement 7. Pnevmatska instalacija 8. Komandna miza 9. Vodni števec s priključkom 1 'It" 10. Štirje kosi mehaničnih dvigalk Vsa omenjena oprema je montirana na šasiji z odstav­ ljivim prednjim in zadnjim kolesnim stavkom. Ostala oprema, tj. silos za cement 30 ton, polž, podstavek tehtnice in podaljšana montažna stena zvezde, se pre­ važajo posebej. Dimenzije betonarne v prevoznem stanju so v dopustnih mejah cestnoprometnih pred­ pisov. Betonarno montirajo 4 delavci v enem dnevu. Dvigamo jo s 4 mehaničnimi dvigalkami. Cementni silos je sa- mopostavljiv. Za delovanje betonarne sta potrebna dva delavca. Njeno delovanje je polavtomatsko. De­ lavec ob komandni mizi regulira doziranje gramoza, medtem ko drugi upravlja ročni skreper. Vse ostale operacije so popolnoma avtomatizirane. Minimalni pri­ tisk vode je 3 atm; voda mora biti brez primesi — iz vodovodnega omrežja ali filtrirana. Asfaltna baza GRADIS AB 2-15 Uporabljamo jo za proizvodnjo asfalta pri grad­ nji in popravilu manjših in srednjih cest. Suh material doziramo težinsko, s kompletno bazo pa upravlja en delavec prek komandne plošče. T e h n i č n i p o d a t k i : dolžina 26 506 mm širina 11 500 mm višina 7 005 mm teža ca. 19 500 kg priključna moč instaliranih elektromotorjev ca. 40 kW Za gradbeno operativo izdelujemo v Kovinskih obratih Ljubljana in Maribor stroje in opremo: Iglasta dvigala — Ročne skreperje — Mehanične dozatorje 18m3/h in 30m3/h — Pralne valje 12 m3/h in 20 m3/h — Dehidratorje 7 m3/h in 12 m3/h — Nakladalne naprave za beton 4,5 m3 — Stabilne in prevozne betonarne — Protitočne mešalnike PM 250 in PM 500 — Mešalnike malte MM 150 — Asfaltne baze AB 2-15 — Cestne pihače — Razporne stojke ter drugo strojno opremo po naročilu. Opravljamo generalni remont lahke in težke gradbene mehanizacije, Wacker-Servis, te r stavbno ključavničarska dela. KOVINSKI OBRATI LJUBLJANA IN MARIBOR Stroj za preiskavo trdnosti na pritisk DrMB 300 Stroj za določanje trdnosti na pritisk in upogib gradbenih materialov in konstrukcijskih delov s preizkuševalno močjo do 30 Mp Trdnost na pritisk se preiskuje v prvi vrsti na kockah, trdnost na upogib pa na gredicah. Obe vrsti preizkušancev je treba pri­ praviti po predpisih TGL 0-1048 in DIN 1048. Preiskave dajo podatke o sestavi, kvaliteti in stopnji strjevanja- ki so neobhodni za določitev trdnosti betona v odvisnosti od nje­ gove sestave. Te preiskave tudi omogočajo sklepanje o verjetni trdnosti zgradbe ter hkrati olajšujejo odločitev glede odstranitve opaža. Konstrukcija preizkuševalnega prostora stroja za preiskavo trdno­ sti na pritisk DrMB 300 omogoča tudi preiskavo gotovih gradbenih delov oziroma konstrukcijskih deliv na tlak in upogib. VEB Werkzeugmaschinenkombinat »Fritz Heckert« Karl-Marx-Stadt Betrieb Werkstoffprüfmaschinen Leipzig Izvoznik: intermed-export-import VOLKSEIGENER AU SSEN H AN DELSBETR IEB DER D E U T SC H E N D E M O K R A T IS C H E N R E P U B L IK DDR 102 BERLIN, SCHICKLERSTRASSE 5/7, RQB.17 Nemška demokratična republika Informacije nudi: TEHNOSERVIS BEOGRAD, Brankova 13-15 A v to k la v ira n e azb e stce m e n tn e cevi za cestno k a n a liz a c ijo -K C SALONIT ANHOVO Proizvodni program za leto 1971 obsega: avtoklavirane azbestcementne cevi za cestno kanalizacijo v dolžinah 3, 4 in 5 m in premerih 100 do 1300 mm; avtoklavirane azbestcementne fasonske kose za cestno kanali­ zacijo v popolnem asortimentu za vse premere cevi in hišnih pri­ ključkov; avtoklavirane azbestcementne montažne jaške za cestno kanalizacijo. Zahtevajte prospekte in informacije! p o p o ln a n e p rop u stn o st; o d p o rn o st n a a b raz ijo in k o ro z ijsk a obsto jnost; v iso k a te m e n sk a nosilnost; h itra in e k o n o m ičn a m o n ta ž a Ž E L I M O VAM SREČNO NOVO LETO SALONIT ANHOVO industrija cementa in azbest- cementa, Anhovo KETTEJEV DREVORED 37, TELEFON 21826, TELEX 33710 TEKOČI RAČUN PRI SDK 521-1-29 N O V O MESTO