49Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024), 49–63
deJan gabrovšek
položaj naslonskega niZa v veZniškem sTavku v
slovenski Zloženi povedi
Cobiss: 1.01
https://doi.org/10.3986/Jz.30.1.02
Članek se ukvarja s položajem naslonskega niza v vezniškem stavku v slovenski zloženi povedi.
Mesto veznika definira kot ničto mesto na začetku stavka, naslonski niz pa stoji na prvem ali
drugem mestu, torej takoj za veznikom ali za prvim stavčnim členom. Članek pokaže položaj na-
slonskega niza glede na skupine razmerij, v katerih se pojavlja, v prirednih razmerjih pa opiše še
položaj naslonskega niza glede na število in ponavljanje udeležencev. Glavno vlogo pri položaju
naslonskega niza imata razmerje med stavkoma in veznik.
Ključne besede: klitika, zaimek, stavek, besedni red, skladnja
The Position of the Clitic String in the Conjunction Clause in the
Slovenian Multi‑Clause Sentence
This article deals with the position of the clitic string in the conjunction clause in the Slo-
venian compound sentence. It defines the position of the conjunction as zero position at
the beginning of the sentence, whereas the clitic string is placed in first or second position;
that is, immediately after the conjunction or after the first constituent. The article shows
the position of the clitic string according to the groups of relations in which it occurs, and
in coordinations it also describes the position of the clitic string according to the number
and repetition of the participants. The main role in the position of the clitic string is played
by the relation between the clauses and the conjunction.
Keywords: clitics, pronoun, sentence, word order, syntax
1 uvod
Namen članka je raziskati položaj slovenskega naslonskega niza v vezniškem
stavku (to je stavku, ki ga uvaja veznik) v slovenski večstavčni povedi. Iz pre-
gleda literature o stavi naslonskega niza (Smolej 2021) se kaže, da so jo do sedaj
proučevali predvsem v enostavčni povedi, kar je pomanjkljiv pristop. Prispevek ta
Dejan Gabrovšek ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana
dejan.gabrovsek@zrc-sazu.si https://orcid.org/0000-0002-4995-1814
Članek je nastal kot v okviru programa P6-0038 Slovenski jezik v sinhronem in diahronem
razvoju, ki ga financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Re-
publike Slovenije. Jedro članka je nastalo kot doktorski seminar pod mentorstvom dr. Erike
Kržišnik, ki se ji tudi zahvaljujem za dragocene pripombe.
50 Dejan Gabrovšek Položaj naslonskega niza v vezniškem stavku ...
manko zapolnjuje z obravnavo naslonskega niza v vezniškem stavku v večstavčni
povedi.1
Pod terminom veznik razumemo vse besede, ki v vsaj enem pomenu opravljajo
vezniško vlogo, torej veznike (in, da), členke (pa) in zaimke (kjer, kaj) (Krvina –
Žele 2018: 8). Z vidika stave naslonskega niza razlik glede na to, v katero besed no
vrsto sodijo izhodiščno, ni, zato je tako združevanje smiselno. Pogled je torej skla-
denjski, termin veznik pa je v tem primeru sinonimen s terminom vezniška bese‑
da.2 Ker večbesednost vezniških besednih zvez na položaj naslonskega niza nima
vpliva, so s terminom veznik poimenovane tudi te.
Izhodišče so posamezni vezniki in znotraj njih možna pomenska razmerja.
Tak vidik se je skozi raziskavo izkazal kot najbolj produktiven, saj za vse veznike
znotraj podobnega razmerja (ker : saj : kajti) ne veljajo enaka pravila, poleg tega pa
je možno, da se posamezni veznik glede na pomen obnaša drugače.3
Navedeni zgledi so iz korpusov Gigafida 2.0 in Janes, nekateri zgledi, zlasti
redkejših ali časovno že nekoliko oddaljenih rab, so iz drugih virov, zlasti iz
SSKJ2. Večina zgledov je najdena s pomočjo orodja CQL, koda iskanja je nave-
dena pri prvem zgledu, za katerega velja.
2 naslonski niz
O položaju naslonskega niza4 v povedi odločajo stavčni členi, ne pa posamezne
besede. V slovenščini tako naslonski niz stoji (a) za prvim stavčnim členom, torej
na drugem mestu (t. i. Wackernaglov zakon),5 (b) na začetku stavka ali (c) za vez-
nikom (Toporišič 1982: 175). Naslonski niz je lahko na prvem mestu, če je stavčni
člen ali beseda brez stavčnočlenske vloge pred naslonskim nizom (predvid ljivo)
1 Glavno vprašanje večine razprav o naslonskem nizu je, ali lahko stoji na začetku ali ne, pogled
pa je bil predvsem stilistični: mi se z vrednotenjskim vidikom ne ukvarjamo, zanima nas pred-
vsem stanje, kot ga kaže sodobno korpusno gradivo.
2 Primeren je tudi za leksikografsko analizo: besede, ki jih v tem članku razumemo kot veznike,
slovar obravnava kot veznike v okviru besedne vrste (da, in) ali kot konverzijo v veznik (ali, itak).
3 Večstavčna brezvezja zato niso obravnavana, čeprav so pogosta.
4 Ta članek ne obravnava celotne problematike naslonskega niza: kot odprte teme se kažejo vsaj
naslednje postavke: mesto členka, mesto bi, vrstni red členkov (še pa, pa še). Beseda pa je poseb-
na, saj se kot členek lahko pojavi (skoraj) kjer koli v naslonskem nizu (Rath 2018: 239). Čeprav
Toporišič (2004: 671) za (nikalni, čeprav navaja tudi druge) členek predvideva zadnje mesto v
naslonskem nizu, raba, zlasti v govorjenih besedilih, kaže drugače. Slovenska slovnica (Toporišič
2004: 671) predvideva red bi ne (členek, z izjemo naj, je v naslonskem nizu zadnji), omenja pa
tudi vrstni red ne bi v primeru Rekel je, da se ne bi rad vmešaval (Toporišič 2004: 674). Raba, kot
jo izkazuje korpus Gigafida, kaže drugače, in sicer v razmerju 120 : 1 prevladuje možnost ne bi. V
korpusu Janes je razmerje podobno, 91 : 1. Murko (1891: 59) predvideva, da se bi stavi k vezniku
in ne k deležniku, čeprav že opaža odstopanja od tega pravila. Členki v naslonskem nizu nimajo
povsem določenega mesta, saj se njihovo mesto spreminja glede na to, na katero besedo, besedno
zvezo se nanašajo (Toporišič 2004: 445). Neredki so tudi primeri po več naslonskih nizov v enem
stavku, npr. Vneto trenira, ker si želi spustiti se v najglobljo jamsko vertikalo na svetu.
5 Ta je lahko tudi ničto izražen: v tem primeru je naslonski niz na začetku stavka.
51Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024)
izpuščena (Zuljan Kumar 2019: 59), npr. Boš jutri prišel?, kjer je izpuščena vpra-
šalnica ali (Ali boš jutri prišel?).6
Tu obravnavamo le t. i. stavčni naslonski niz, to je naslonski niz, ki ga ses-
tavljajo nekateri vezniki, naslonske oblike zaimkov, nekateri členki in pomožne
oblike glagola biti.7 Poleg stavčnega naslonskega niza obstajajo tudi drugi nas-
lonski nizi, ki jih tu ne obravnavamo, npr. predlog pred samostalnikom (za mizo)
in določeni frazemi (dober dan). Stavčni naslonski nizi so v zgledih odebeljeni,
poudarjene in s tem naglašene naslonke so podčrtane.
Veznik vedno stoji na začetku stavka, to je na ničtem mestu v stavku,8 zato ga
lahko z vidika proučevanja mesta naslonskega niza razumemo kot začetno mesto,
četudi veznik opravlja stavčnočlensko vlogo in je naglašen: dokaz za to je, da se
podredni vezniki s stavčnočlensko vlogo in brez nje, kot bomo videli v nadalje-
vanju, obnašajo enako. Če bi naglašenost ali stavčnočlenska vloga podrednega
veznika vpliv na besedni red imela, bi naslonski niz pri veznikih kdor, kar, kje
deloval drugače kot pri veznikih da, če, ali. To tudi dodatno dokazuje, da pri ozi-
ralnih in vprašalnih zaimkih vezniška funkcija prevladuje nad zaimkovno in da
jih lahko v teh primerih obravnavamo kot veznike.9 Na položaj naslonskega niza
torej vpliva predvsem funkcija vezniškega stavka: zato se naslonski niz obnaša
drugače pri vzročnem podredju (veznik ker) kot pri vzročnem priredju (veznik
kajti). Če je veznik nenaglašen, je del naslonskega niza: tudi zato je smiselno reči,
da veznik stoji na ničtem mestu glede na celoten stavek (ta vidik proučujemo
mi) in na prvem mestu znotraj naslonskega niza, če je nenaglašen.10 Nenaglaše-
nost nekaterih prirednih veznikov (in, pa) na položaj naslonskega niza ne vpliva,
prav tako ne vpliva njihova naglašenost (kajti : torej) – tako se še enkrat kaže,
da so za položaj naslonskega niza odločilni razmerje kot celota ter stavčni členi,
ki ne opravljajo vezniške vloge. Dodatni dokaz, da na položaj naslonskega niza
6 Na podobno rabo opozarja tudi Murko s primerom Mi je pisal moj gospod, pri čemer trdi, da
v takih primerih enklitike nosijo glavni naglas (Murko 1891: 8). V nasprotju z njim Orešnik
(1983: 129) ugotavlja, da se breznaglasnice oziroma naslonke praviloma obnašajo kot prokliti-
ke, torej da se navezujejo na naglašeno besedo za njimi. V primeru, ki ga navaja Murko, mi torej
ni naglašen, ampak je prva naglašena beseda pisal. To tudi razloži samoglasniško redukcijo ne-
naglašenega mi v govoru. Pri tem primeru tudi ne moremo reči, da je stavčni člen pred naslonko
izpuščen.
7 Seveda ni nujno, da so v posameznem naslonskem nizu prisotne naslonke iz vseh skupin, za
naslonski niz je dovolj že ena naslonka, jih je pa lahko tudi več: Sprejel je pogojno zaporno
kazen devetih mesecev, ki pa mu jih ne bo treba odsedeti.
8 Veznik je lahko del besedne zveze, v kateri zaradi pravil besednega reda ne stoji na začetku,
a obvezno na začetku stoji celotna besedna zveza: Okoli mestnega obzidja je bilo pokopališče,
ostanki katerega so vidni še danes.
9 Zlasti oziralni vezniki predstavljajo kompleksen preplet lastnosti zaimka, samostalnika, pri‑
devnika ali prislova ter veznika: določitev, katera besedna vrsta je primarna, je zato odvisna
predvsem od vidika proučevanja. Ker je naš vidik skladenjski, je v ospredju vezniška funkcija.
10 Praviloma so enozložni vezniki nenaglašeni, večzložni pa so naglašeni.
52 Dejan Gabrovšek Položaj naslonskega niza v vezniškem stavku ...
vpliva prisotnost veznika, je odsotnost sprememb naslonskega niza pri premem
govoru, čeprav praviloma sodi v predmetni odvisnik – za naslonski niz torej ni
pomembna vloga stavka v zloženi povedi, ampak sestava tega stavka, torej prisot-
nost veznika.11
Možnosti besednega reda naslonskega niza v vezniškem stavku sta dve:
(1) prvo mesto za veznikom ne glede na njegovo stavčnočlensko vlogo in
(ne)naglašenost;
(2) drugo mesto za veznikom, torej je med veznikom in naslonskim nizom en
stavčni člen.
3 položaj naslonskega niZa ZnoTraj veZniškega sTavka
V tem poglavju bomo prikazali primere iz vseh večjih skupin slovenske večstavč-
ne povedi, v katerih se vezniki pojavljajo. Nevtralni besedni red je tak, kot bi bil,
če bi stavek stal sam zase brez veznika. Obravnavamo zgolj zglede, v katerih je
naslonski niz – torej vsaj ena naslonka – prisoten.
3.1 Vezniki s stavčnočlensko vlogo
Vezniki, ki so po izvoru oziralni in vprašalni zaimki (kdor, kdo), znotraj odvisnika
opravljajo funkcijo stavčnega člena ali njegovega dela (Toporišič 2004: 431). Ker
pa hkrati tudi povezujejo dva stavka, je njihov položaj vedno na ničtem mestu v
odvisniku – ne glede na skladenjsko vlogo v njem. Veznik, ki opravlja stavčno-
člensko vlogo, je naglašen, zato ni del naslonskega niza, ampak zaseda ničto mes-
to, za katerim se naslonski niz šele začenja.
Vezniška funkcija pri teh zaimkih prevlada nad zaimkovno: z vidika stave
naslonskega niza se obnašajo enako kot ostali podredni vezniki, njihova stavč-
nočlenskost pa ne vpliva na to, da bi mesto naslonskega niza razumeli kot drugo
mesto – naslonski niz še vedno stoji na prvem mestu takoj za veznikom, saj bi stal
tam, četudi bi bil veznik nestavčnočlenski. Za njim stoji naslonski niz, nato pa
ostali stavčni členi. Po členitvi po aktualnosti se razporedijo le tisti udeleženci v
odvisniku, ki niso izraženi v vezniku in naslonskem nizu, ker členitev po aktual-
nosti vpliva zgolj na t. i. prosto stavo in ne na stalno stavo, del katere je naslonski
niz (Žele 2018).
Zaradi prevlade vezniške funkcije pri oziralnem ali vprašalnem vezniku12
lahko trdimo, da veznik stoji na ničtem mestu, naslonski niz na prvem, na drugem
in naslednjih pa ostali stavčni členi.
11 Podobno stavčnočlenska funkcija odvisnika ne vpliva nujno na stavčnočlensko vlogo veznika.
12 Oziralni zaimki so vedno vezniki, saj zmeraj stojijo na vezniškem mestu, vprašalni zaimki pa
vezniško funkcijo opravljajo le v določenih primerih, so torej konvertiti.
53Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024)
Zglede 1–4 uvajajo oziralni in vprašalni vezniki, ki znotraj odvisnika op-
ravljajo stavčnočlensko vlogo, naslonski niz sledi vezniku.
[1] Kdor bo želel kaj kupiti, bo moral seči v žep.13
[2] Povedal sem zgolj, kaj sem čutil do njih.14
[3] Ne vemo, kam se obrniti.15
[4] Država se mora odločiti, kakšen potniški promet bo imela.
3.2 Vezniki brez stavčnočlenske vloge
Vezniki, ki v stavku nimajo stavčnočlenske vloge, so po besednovrstnem izvoru
vezniki ali členki. Z vidika besednega reda se delijo na tiste, ki na besedni red (po-
tencialno) vplivajo, in na tiste, ki nanj ne vplivajo. Ker nobeden od udeležencev
ni izražen z veznikom, je naslonski niz pogosteje daljši, saj je večja verjetnost, da
bo vsaj en udeleženec več izražen z zaimkom, torej praviloma znotraj naslonske-
ga niza – pri veznikih s stavčnočlensko vlogo je en stavčni člen nujno izražen z
veznikom.
Tu so pogostejši nenaglašeni vezniki, npr. če, da, ki so tudi prvi del nas-
lonskega niza. Priredni nenaglašeni vezniki (in) so del naslonskega niza le, če
jim takoj sledijo ostale naslonke, sicer pa tvorijo lasten naslonski niz na ničtem,
tj. vezniškem mestu in tako niso del stavčnega naslonskega niza. Poseben veznik
je ki, saj stavčnočlenske vloge ne opravlja, a vedno zahteva zaimek v ustreznem
sklonu, razen če bi bil zaimek v imenovalniku, saj v tem primeru zaimka ni
(zgled 5).
[5] Ta, ki ga poznam, ni pri policiji.
3.2.1 Vezniki, ki vpeljujejo vsebinske odvisnike
Vsebinski odvisniki zapolnjujejo pomensko vlogo vsebine (Žele 2016a: 84;
2016b: 35; Gabrovšek – Žele 2019: 492). Najpogostejši veznik je da, pogosta
sta še ali in če. Za vse odvisnike velja, da se naslonski niz postavi za veznik, tudi
če odvisnik stoji na začetku povedi. Tu niso obravnavani primeri, ki jih uvajajo
vprašalni zaimki, čeprav uvajajo vsebinske odvisnike, saj smo jih prikazali v
razdelku 3.1.
[6] Ali jim bo uspelo, bo precej odvisno od tega, ali jim bo še letos uspelo skleniti nove posle.16
[7] Mislim, da je to prava pot.
13 [word="kdor"] [] {,3} [tag="Gg.*"] [] {,3} [tag="U"] [] {,3} [tag="Gg.*"].
14 [tag="Gg.*"] [] {,3} [word=","] [word="kaj"] [] {,3} [tag="Gg.*"].
15 [tag="Gg.*"] [] {,3} [tag="U"] [word="kam"] [] {,3} [tag="Gg.*"].
16 [word="\."][word="Ali"] [tag="Z.*"] [tag="Z.*"]? [word="ne"]? [] {,3} [tag="Gg.*"].
54 Dejan Gabrovšek Položaj naslonskega niza v vezniškem stavku ...
3.2.2 Prislovnodoločilni vezniki
Vezniki, ki uvajajo prislovnodoločilne odvisnike, natančneje določajo prislovno-
določilno razmerje odvisnika do matičnega stavka (vzrok, pogoj ipd.). Naslonski
niz se postavi takoj za veznik ne glede na pomen in število udeležencev. Pri ve-
zniku ne da pogojna oblika bi ni obvezni del veznika, je pa zelo pogosta in skoraj
vedno stoji takoj za veznikom (Toporišič 2004: 671), zato se zdi, da gre za eno
enoto. Krajevne odvisnike praviloma uvajajo oziralni vezniki, torej znotraj odvis-
nika opravljajo stavčnočlensko vlogo.
[8] Tako bi ravnali tudi, če bi ga videli zadnjič.
[9] Bil sem star štirinajst let, ko sem začel peti.
[10] Ogledal si je truplo, ne da bi se ga dotaknil.
Veznik čim v sorazmerijskem odvisniku je del pridevniške ali prislovne zveze
(enako kot veznik kakšen), naslonski niz se postavi za pridevniško ali prislovno
zvezo kot celoto.
[11] Čim višja je kategorija ali čim več zvezdic ima hotel, boljša je tudi njegova kakovost.17
Pri prislovnodoločilnih odvisnikih prihaja do razhajanj pri stavi vejice: bodisi med
odnosnico in veznikom (kljub temu, da) bodisi pred odnosnico, ki postane del več-
besednega veznika (, kljub temu da). Postavitev vejice na položaj naslonskega niza
nima vpliva, kar kaže, da je njen položaj do neke mere arbitraren (Gabrovšek –
Krvina 2022: 578) in da veznik deluje kot ena enota, ne glede na to, ali je eno- ali
večbeseden.
[12] Cene naftnih derivatov so se znižale, kljub temu da je vlada zvišala trošarine.
[13] Kljub temu, da je prvič sodeloval v močni konkurenci, je končal na prvem mestu.
3.2.3 Vezniki, ki vpeljujejo nematična dopolnila
V nematičnih dopolnilih (Gabrovšek 2019) se naslonski niz obnaša enako kot v
podredjih ne glede na razliko v pomenu glede na podredja.18 Isti vezniki, ki stavč-
nočlensko vlogo opravljajo v podredjih, jo tudi v nematičnih dopolnilih in isti
vezniki, ki v podredjih ne opravljajo stavčnočlenske vloge, je tudi tu ne.
[14] Iz prve lige je izpadel Livar, kar je bilo znano že dolgo pred koncem prvenstva.
[15] Prodaja je cvetela na domačem trgu, medtem ko je drugod v Aziji padla.
[16] Sneženje je zajelo Slovenijo, ki se bo čez noč še okrepilo.
17 [word="čim"] [] {,3} [tag="Gg.*"] [] {,3} [word=","] [tag="Ppp.*"].
18 Razlike med odvisniki in nematičnimi dopolnili so sicer pomembne: nematična dopolnila se od od‑
visnikov razlikujejo predvsem po odsotnostni odnosnice, vezljivosti oziroma družljivosti in restrik‑
tivnosti. Nematična dopolnila uvajajo novo, dodatno informacijo in so s tega vidika bliže priredjem.
55Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024)
3.2.4 Priredni vezniki
Tudi pri nekaterih prirednih veznikih se naslonski niz postavi takoj za veznik, pri
nekaterih raba niha (torej je naslonski niz takoj za veznikom ali za prvim stavčnim
členom), nekateri vezniki pa besednega reda ne spreminjajo (skoraj) nikoli. Na
podlagi korpusne analize19 smo sestavili seznam najpogostejših veznikov glede na
postavitev naslonskega niza. Zaradi težav pri označevanju moramo upoštevati, da
je to zgolj okviren seznam in ne vključuje vseh veznikov, prav tako vezniki niso
razporejeni po frekvenci – podatkov je preveč, da bi jih lahko preverili učinkovito.
Tu so navedeni zgolj frekventni vezniki: vzročno-pojasnjevalni zakaj je preredek,
da bi ga korpusna raziskava, ki temelji na pogostih kolokacijah, zaznala, zato so
taki primeri obravnavani posebej.
Vezniki, ki postavljajo naslonski niz takoj zase: in, pa, saj, zato, a, vendar, ter,
ampak, temveč, oziroma, sicer, torej, marveč, bodisi, niti, zatorej.
Vezniki, ki naslonski niz postavljajo za prvi stavčni člen:20 in, a, toda, ampak,
kajti, toda.
Kot vidimo, se nekateri vezniki pojavljajo na obeh seznamih. Taka prekriv-
nost je pričakovana, saj se naslonski niz občasno postavlja takoj za veznik tudi pri
tistih veznikih, pri katerih naslonski niz tam načeloma ne stoji. Korpusna analiza
je pokazala, da (tudi) večina prirednih veznikov na besedni red vpliva, in sicer
tako, da se naslonski niz postavi takoj za veznik. Pri nekaterih veznikih je možen
tudi nespremenjeni besedni red, torej je naslonski niz za prvim stavčnim členom,
vendar so taki v manjšini. Pri posameznih veznikih ima sprememba besednega
reda tudi opazen pomenski vpliv, česar pri razmerjih, ki so bliže podrednemu
polu, nismo opazili. S tem se tudi kaže, da je vsaka sprememba besednega reda
povezana s spremembo skladenjskega pomena celotne konstrukcije in da hkrati
vsaka sprememba strukture vpliva na spremembo skladenjskega pomena ali vsaj
poudarka celotne konstrukcije (Gabrovšek – Krvina 2023). Kaže se tudi težnja,
da pri veznikih, pri katerih je lahko naslonski niz takoj za veznikom ali za prvim
stavčnim členom, naslonski niz pogosto stoji za prvim stavčnim členom, če je
osebek v obeh stavkih različen. Razlog je v tem, da osebek kot izhodišče stavka
praviloma stoji na začetku stavka in mora biti izražen, če je drugačen kot v prvem
stavku – če je enak v obeh stavkih, je v drugem lahko izpuščen. Za te primere tudi
velja, da je naslonski niz praviloma na drugem mestu, če so vsi udeleženci v obeh
stavkih različni.
19 Naslonski niz takoj za veznikom smo iskali z ukazom: [tag="Vp"] [tag="Z.......k*|Gp.*"], nas‑
lonski niz ne za veznikom smo iskali z ukazom: [tag="Vp"][tag!="Z.......k*|Gp.*"], nato pa smo
iskali vse primere z naslonskim nizom (pozitivni filter, ukaz [tag="Z.......k*|Gp.*"]) na drugem
do četrtem mestu od rezultatov osnovnega ukaza.
20 Iskali smo naslonski niz na drugem do tretjem mestu za prirednim veznikom.
56 Dejan Gabrovšek Položaj naslonskega niza v vezniškem stavku ...
Naslonski niz se v parentezah obnaša enako kot v priredjih. V parentezah med
vezniki izrazito prevladuje in,21 naslonski niz se lahko postavi takoj za veznik (17)
ali pa na drugo mesto, če za veznikom stoji naglašena oblika zaimka (18).
[17] Dvakrat kliknite besedo (in jo tako izberite), nato pa vpišite pravilno črkovano besedo.
[18] Proti takšnim tekmecem, kot so bili takrat Italijani – in to so še danes –
res ne potrebuješ motiva.
Pri vezniku ampak se razmeroma izrazito kaže22 naslednja težnja: če je prvi stavek
zanikan, stoji naslonski niz takoj za veznikom, udeleženec v osebkovi vlogi je
v obeh stavkih isti. SSKJ2 ta pomen definira ‘za uvajanje nove trditve namesto
prej zanikane’: gre za podtip zamenjave (19). Pri primerih za pomen ‘izražanje
nasprot ja s prej povedanim’ prvi stavek ni zanikan, naslonski niz pogosteje stoji za
prvim stavčnim členom, osebek pa je praviloma različen, gre za podtip nasprotje
(20). Ta veznik je torej primer, kako se pri različnem pomenu znotraj protivnosti
lahko razlikuje tudi besedni red.
[19] Šamanizem ni bil omejen na Sibirijo, ampak je bil razširjen med vsemi severnimi ljudstvi.
[20] Šport je večinoma ob vikendih in ob večerih, ampak toliko časa sem že športna novinarka,
da sem tega vajena.
Pri stopnjevalnem dvodelnem vezniku ne samo – ampak tudi in njegovih sinonim-
nih variantah je opazna težnja, da se med ampak in tudi vrine (najmanj) naslonski
niz, kadar je drugi stavek izražen v celoti.
[21] Ljudje so se naučili ne samo gojiti hrano, ampak so jo tudi skladiščili za obdobje zime.23
Pri vezniku saj se naslonski niz navadno postavi za veznik, tudi če so vsi udele-
ženci različni (22). Izjemo predstavlja poudarjenost enega od udeležencev; v tem
primeru je poudarjeni udeleženec na prvem mestu za veznikom (23), naslonka pa
je naglašena. Sporadično se taka raba pojavlja tudi pri podrednem vezniku ker, kar
kaže na podobnost razmerij.
[22] Finalno srečanje je bilo zanimivo, saj se je v dvorani zbralo veliko število gledalcev,
ki so spodbujali domačine.
[23] Z moje strani bi to že moralo biti rešeno, saj denar je na razpolago.
21 Še pogostejše je brezvezje.
22 Ali to velja v vseh primerih ali le v večini, je zaradi števila zgledov (660.000) težko zanesljivo
raziskati.
23 [word="ne"] [word="samo"] [] {,6} [word="ampak"] [] {1,5} [word="tudi"].
57Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024)
Pri vezniku a raba niha med naslonskim nizom na začetku za veznikom in nespre-
menjenim besednim redom – če je eden od udeležencev na začetku pred nas-
lonskim nizom, je ta udeleženec poudarjen.
[24] Prva faza bo zaključena do junija, a je veliko odvisno tudi od vremenskih razmer.
[25] Njihovo podjetje tudi sicer dela s slovenskim lesom, a sogovornik je dodal,
da je presodila predvsem kakovost.
Pri vezniku pa naslonski niz izrazito teži na prvo mesto ne glede na pomen, s čimer
se razlikuje od veznika in.
[26] Rada bi ga oštela, pa ji besede niso hotele z jezika.24
[27] Zdaj bo prišel pa mu sam povej!
Nekateri vezniki zaradi specifične rabe zahtevajo ob sebi točno določeno obliko
določene besedne vrste, nekateri celo isto obliko iste besedne vrste, npr. pri dvo-
delnem vezniku niti – niti. V zvezi niti – niti takoj za veznikom stoji naslonski
niz in kot njegov zadnji del členek ne ali zanikana oblika glagola biti, to je ni, ki
je naglašena. V drugem stavku je glagolska nikalnica pred nedoločnikom lahko
izpuščena.
[28] Obrambni minister različnih stališč niti ne skriva niti ga ne motijo.25
Na splošno velja, da je v priredjih naslonski niz v neprvih stavkih pogosto (vsaj
delno) izpuščen, zlasti če se naslonke ponavljajo iz prejšnjega stavka.
[29] Borili smo se do konca, a na koncu ostali praznih rok.
[30] Sedela je pred vhodom v jamo in opazovala okolico.
3.2.4.1 Prislovi v povezovalni vlogi
Nekateri prislovi povezujejo priredne, zlasti vezalne stavke, če stojijo na začetku
neprvega stavka. To so nato, potem, medtem in še nekateri redkejši (Gabrovšek –
Krvina 2022). To niso vezniki, čeprav je povezovalna vloga zaradi tipičnega vez-
niškega mesta izrazita. Naslonski niz se postavi za prislov: to mesto lahko obrav-
navamo kot drugo mesto, saj prislov zaseda prvo mesto. Za razliko od podrednih
veznikov s stavčnočlensko vlogo (kdor, kjer), ki zasedajo ničto mesto, so ti prislovi
za pomen celotne povedi neobvezni, lahko jih premaknemo z vezniškega mesta
na sredino stavka, poleg tega pa razmerja ne uvajajo in s tem določajo, ampak ga
le dodatno poudarjajo in pomensko specificirajo: nič od tega za podredne veznike
ne velja (Gabrovšek – Krvina 2022: 574). Dodatno merilo, ki kaže, da ti prislovi
24 [tag="Gg.*"] [] {,3} [word=","] [word="pa"] [] {,3} [tag="Gg.*"].
25 [word="niti"] [] {,3} [tag="Gg.*"] [] {,3} [word="niti"].
58 Dejan Gabrovšek Položaj naslonskega niza v vezniškem stavku ...
niso priredni vezniki, je, da pred prislov lahko vstavimo priredni veznik, kar za
priredne veznike ni mogoče.
[31] Izbruhnil je požar, nato pa je odjeknila še eksplozija.
[32] Peli in plesali smo do ognjemeta, potem smo srečni in veseli odšli domov.
3.2.4.2 Vezniki, ki besednega reda ne spreminjajo
Razmerja, v katerih se naslonski niz postavi na drugo mesto, so blizu priredne-
mu polu: večja samostojnost obeh stavkov v priredju se tako kaže tudi povsem
formalno, saj je besedni red drugega (tj. vezniškega) stavka enak, kot če bi stal
samostojno. S tem se tudi bolje kaže, da imata oba stavka enak status, saj je nas-
lonski niz pri obeh stavkih najverjetneje na drugem mestu. Kadar na (ne)spre-
membo besednega reda vpliva veznik, to kažejo sinonimni vezniki, kot sta kajti in
saj: kajti namreč besednega reda ne spreminja, saj pa navadno ga. Nespremenjeni
besedni red je značilen zlasti za pojasnjevalno in protivno priredje in znotraj njiju
za veznike kajti, toda, zakaj, le. Raba prirednega zakaj je zaznamovana in redka. V
zgledu 34 je za veznikom deležnik bil in ne je: bil je naglašen in tako zaseda prvo
mesto, je pa (edini) sestavlja naslonski niz. Zgled 35 dobro kaže, da veznik toda
besednega reda ne spreminja: prvi stavčni člen, naglasna oblika osebnega zaimka
njo, je naglašena in ni del naslonskega niza – če bi bila, bi bila v naslonski obliki
jo, naslonski niz sestavlja le je.
[33] Turistična sezona je porušila vse rekorde, kajti deželo je obiskalo kar sedem milijonov
turistov.
[34] Presenečenje je bilo popolno, zakaj bil je dovolj hiter, da bi na tekmi prednjačil z več kot
četrt ure naskoka.26
[35] Padla je s konja, toda njo je skrbelo za njegovo varnost.
[36] Hekerji so napadli bolnišnico z virusom, ki je zašifriral vse njihove sisteme, le hekerji pa
so imeli ključ za dešifriranje.27
Kaže se, da se tudi pri teh veznikih naslonski niz sporadično postavlja takoj za
veznik, verjetno po analogiji z ostalimi vezniki – to tudi dodatno kaže, da veznik
kot besedna vrsta naslonski niz načeloma postavlja takoj zase, kar je lahko ena od
definicijskih lastnosti veznika. V zgledu 37 je naslonski niz takoj za veznikom, ker
je izpuščena vprašalnica ali.
[37] Možnosti je danes mnogo, toda jih poznamo dovolj?28
[38] Trudim se gledati filme, toda je zelo težko.
26 [word=","] [word="zakaj"] [!word="je|si|ga"] {,3} [tag="Gg.*"].
27 [word=","] [word="le"] [!word="da"].
28 [word="kajti|toda"][tag="Z.......k*|Gp.*"].
59Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024)
Naslonski niz veznikom, ki besednega reda (načeloma) ne spreminjajo, sledi
tudi, če temu vezniku sledi podredni stavek, ki vsebuje naslonski niz – na sestavo
podrednega stavka nadredni veznik nima vpliva.
[39] Vest je bila sprva neverjetna, toda ko smo jo preverili po telefonu, je dobila logično razlago.29
3.2.4.3 Veznik to je
Veznik to je je z vidika naslonskega niza zanimiv, saj naslonka je vedno stoji na
koncu naslonskega niza, za njo je možen le še členek (Toporišič 2004: 671), kar
pomeni, da za tem veznikom drugih naslonk ne more biti, naslonski niz pa je ob-
vezni del veznika. Ta veznik je zato omejen predvsem na pojasnjevanje, sestava
vezniškega stavka pa je to je + samostalnik. Če je ta samostalnik v dvojini ali
množini, je veznik v obliki to sta, to so. Ostale naslonke se torej ne morejo pojaviti,
saj vezljivost glagola biti, ki je del veznika, predmetov (ga, mu, ji) ali povratnosti
(se, si) ne predvideva.30
[40] Onkološki inštitut bo dobil mamotom, to je naprava za diagnosticiranje raka dojk.
3.2.4.4 Raba veznika in
Veznik in uvaja več razmerij, zato si zasluži posebno obravnavo. Na njegovem
primeru najlažje prikažemo, kako na besedni red vplivajo pomen in udeleženci v
obeh stavkih. Kot kažejo primeri, vezalni in praviloma vpliva na besedni red tako,
da se naslonski niz postavi takoj za veznik, pri drugih pomenih pa praviloma ne,
vendar se hkrati kaže, da je spremenjeni besedni red pri vezalnem in praviloma
posledica izpusta ponovljenih udeležencev. Skupaj z drugimi pomeni, kjer in be-
sednega reda ne spreminja (najpogosteje zato, ker se udeleženci ne ponavljajo in
zato morajo biti vsi izraženi), lahko ugotovimo, da in kot veznik sam po sebi na
položaj naslonskega niza praviloma ne vpliva; ker pa se udeleženci pogosto po-
navljajo, je naslonski niz pogosto na prvem mestu. Če se udeleženci ne ponavljajo,
se naslonski niz praviloma postavi za prvi stavčni člen.31 Veznik ter se obnaša
enako, a pri njem prevladuje vezalna raba, torej se naslonski niz praviloma postavi
za veznik.
[41] Vozniki naj bi zaužili lažji obrok in se osvežili s pijačami.
[42] Sina so policisti na kraju prijeli ter mu odvzeli prostost.32
29 [word="kajti|toda"][tag="Vd"].
30 To velja vsaj za pomen izražanja lastnosti osebka, to je v tem primeru osebek.
31 Elipsa je pogosta kot postopek izogibanja podvajanju istih informacij, ni pa obvezna, torej lahko
v vsakem stavku v večstavčni povedi izrazimo vse udeležence. V tem primeru se naslonski niz
postavi za prvi stavčni člen: Bila je neka drobna, drobna misel, ki smo jo hoteli podčrtati, in
misel smo podčrtali, po malem, ampak v redu.
32 [tag="Gg.*"][] {,3} [word="ter"] [] {,3} [tag="Gg.*"].
60 Dejan Gabrovšek Položaj naslonskega niza v vezniškem stavku ...
[43] Kar odšla je, in slovo se ni zdelo prav nič prijateljsko.
[44] Nekaj hrbtnih vretenc je vrnil v pravilni položaj, in težave s srcem so izginile.
3.3 Poudarjena vloga veznika
Pri tem tipu je vezniški stavek ločen od veznika s pomišljajem ali dvopičjem. Tako
so dodatno poudarjeni vloga in pomen veznika ter vsebina vezniškega stavka. Gre
torej zlasti za stilistično varianto ostalih razmerij. Izstopajo dopustni in protivni
vezniki, a razmerje ni omejeno zgolj nanje. Dokaj pogosto veznik uvaja premi
govor, kar kaže na oddaljevanje od tipičnih priredij in podredij – pa tudi na to,
da nekaj samostojnosti to razmerje vseeno ima. Dokaz samostojnosti vezniškega
stavka je, da se naslonski niz ne postavi takoj za veznik.
[45] Osnovati proizvodnjo za moške obleke je veliko dražje, čeprav: vse je odvisno od šivilje.
3.4 Poudarjena naslonka
V posameznih primerih je naslonka poudarjena in s tem naglašena – obnaša se
torej kot običajna naglašena beseda in naslonskega niza ne tvori, zato ne stoji za
veznikom. Izrazito izstopa poudarjeni glagol biti v pomenu obstoja. Poudarjeni
naslonski zaimki so redkejši, saj se zunaj naslonskega niza praviloma pojavlja
naglasna oblika ustreznega zaimka.
[46] Jaz sem prepričana, da denar je.33
[47] Tega res ne morem akceptirati, ker nekateri argumenti so res šli preko nekaterih meja.
[48] Vprašanje je le, s koliko klanci se je pripravljen spoprijeti, ker ušel jim v nobeni smeri ne bo.34
Poudarjena naslonka se pri veznikih, ki naslonski niz postavljajo na drugo mesto,
postavi takoj za veznik (49) – na videz torej ravno obratno kot pri zgledih 46–48 –,
razlog pa je obakrat enak: poudarjena naslonka ni več del naslonskega niza, zato
se razvršča po tematski progresiji.
[49] Po površju sveta je lepo hoditi, kajti so ovinki, ki ti pripravijo prijetno presenečenje, so
stvari, sestavljene tako, da ti ponudijo lep razgled.
Posamezni primeri imajo naslonski niz na drugem mestu zaradi metrične sheme,
kar velja zlasti za pregovore in pesmi. Naslonke v teh primerih zasedajo nepou-
darjena mesta, torej se obnašajo kot tipične naslonke, le da ne stojijo na mestu, ki
je zanje tipično.
[50] Če maj se z vročino začenja, mraz še po Urbanu rad ne jenja.
33 [tag="Vd"] [tag="S.*|P.*|Gg.*"] []{,2} [tag="Z.......k|Gp.*"] within