Titovo in naše geslo
Delajmo, kot da bo sto let mir- pripravljajmo se, kot da bo jutri vojna
S to Titovo mislijo smo se rezervni voja-ški starešine krajevne organizacije Litostroj zbrali za redni strokovno-vojaški pouk 9. ma-ja 1980. Za dan zmage, prvi, ki ga Jugoslovani praznujemo brez človeka, ki je na južno-evropskem bojišču odločilno prispeval k zma-gi nad mračnimi silami nacizma in fašizma.
Rezervni vojaški starešine v krajevni skup-nosti Litostroj smo tako kot vse druge kra-jevne organizacije rezervnih starešin v občini Ljubljana-Šiška v šestem dnevu žalovanja za našim strategom in komandantom tovarišem Titom preživeli delovno.
Po rednem delu na svojih delovnih mestih v tovarnah, ustanovah, kjerkoli pač združuje-mo svoje delo z družbenimi sredstvi, smo se že ob pol štirih popoldne začeli zbirati v osnovni šoli »Hinko Smrekar« — mestu red-nega vojaškega pouka. Zbrali smo se v šoli,
s katero rezervni starešine že dolga leta u-spešno sodelujemo. Srebrna plaketa zveze re-zervnih vojaških starešin Slovenije, katere nosilec je osnovna šola »Hinko Smrekar«, go-
vori o tem sodelovanju in delu. Vpis y žalno knjigo, ob kateri sta na častni straži stala pionirja, tak je bil začetek letošnjega izobra-ževanja na vojaškem področju. Z enominut-nim molkom smo se poklonili velikanu — to-varišu Titu. O Titu, naši revoluciji, o naših nalogah pri obrambnih pripravah so sprego-vorili tovariši, ki vodijo krajevno organiza-cijo ZRVS.
Program strokovno-vojaškega pouka je bil zanimiv. Iz predpostavke, zapletene realne vojne situacije, ki nam je bila predstavljena, smo prešli na konkretno bojno nalogo-manj-še enote, čete, voda. Prvič so nam bili naka-zani novi momenti — predpostavke iz kon-cepta »Splošnega ljudskega odpora«. Tudi na ta način krepimo spoznanje o moči oborože-nega Ijudstva, marksistično-leninistični kon-cept, ki smo ga Jugoslovani gradili in izpe-ljali pod vodstvom vrhovnega poveljnika to-variša Tita.
Tiho in odločno smo reševali naloge iz vo-jaške teorije, predvsem pa taktično nalogo »Pehotna četa, infiltrirana v sovražnikovo za-ledje z namenom napada na položaje bate-rije raket«. Res je, da se učimo in rešujemo naloge v vlogi komandirjev vojaških enot bolj na papirju — teoretično. Prepričani pa smo, da bomo z obvladanjem strokovno-voja-ške teorije rezervni starešine, ki smo »rezerv-ni« le do vpoklica v enoto, hitreje in laže de-lovali tudi ob konkretni dolžnosti.
Na praporjih organizacij rezervnih voja-ških starešin Jugoslavije piše: »VSE SILE ZA OBRAMBO SOCIALISTICNE DOMOVI-NE«. Tako bom tudi delali. Z delom se bomo oddolžili našemu prvemu učitelju — tovarišu Titu.
Janko Babič