LES wood 50 (1998) 4 Znanje za prakso 97 ZNANJE za prakso Davek na dodano vrednost Namesto uvoda Davek na dodano vrednost predstavljam obi~ajno v okviru {ir{ih zapisov, v katerih se zavzemam za temeljito reformi-anje sedanjega fiskalnega sistema.V celotnem sklopu se spopadam z krivi~nostjo in nelogi~nostjo, izhajam pa vedno iz tako imenovanih SEDMIH (v zgodovini razvitih) na~el modernega dav~nega sistema. Ne da bi se kakorkoli podrobneje zaustavljal na teh na~elih, vendarle menim, da tudi tehni~no inteligenco lesne stroke vsaj na~eloma seznanim s TRIPOLNOSTJO tega “dav~nega sistema v prihajanju”, ki ga v polnosti sicer {e nikjer ni, je pa evidentno, da se, kot nara{~ajo~e nujen in potreben, pribli`uje. Tripolarnost sistema V nasprotju s sedanjim dav~nim sistemom, ki zajema skoro neobvladljivo paleto davkov in dav~nih stopenj, je predlagani sistem prihodnosti usmerjen le v naslednje tri skupine; to so: 1. davek na dodano vrednost (DDV, TVA, MWS) potro{nih dobrin, 2. davek na kapital, 3. davek na dohodek iz kreirane mase “denarja ex nihilo”. Prva dva, davek na dodano vrednost (DDV) in davek na kapital (DNK) imata vse fiskalne zna~ilnosti. Tretji pa je v nasprotju s prvima dvema zaznamovan s tipi~no zna~il-nostjo povsem avtonomnih dohodkov, ki jih dr`avi dovoljuje in omogo~a {ele v etru lebde~a zamisel o “reformi kreditnega in s tem ban~nega sistema”. DAVEK NA DODANO VREDNOST (DDV, TVA, MWS) Na~elne premise o DDV Davek na DODANO VREDNOST je davek,ki bo “nadomestil” sedanje prometne davke. Omeniti je treba, da je to eden od bistvenih pogojev za vstop v EU. Njegovo “rojstvo” sega v drugo polovico {estdesetih let (1967),ko je v takratni ZRN zamenjal tako imenovani kumulativni ”Allphasenbruttoumsatzsteuer”. Ta je imel to posebnost, da je obremenjeval sleherni promet oz. prodajo kateregakoli podjetja drugemu (naslednjemu) in, na koncu, kon~nemu potro{niku. Obdav~ena je bila torej sleherna prodajna faza, kot recimo: - prodaja (dobava) proizvajalca surovine predelovalcu, - prodaja (dobava) izdelovalca kon~ne dobrine veletrgov-cu, - prodaja dobrine od veletrgovca trgovcu na drobno in nazadnje - prodaja blaga trgovca na drobno kon~nemu potro{-niku. Davek je bil torej obra~unavan v sleherni fazi od celotne vrednosti, kar pomeni, da je cena prodaje blaga od faze do faze vsebovala tudi prometni davek prej{nje (prej{njih) faz kot stro{ek proizvodnje (predelave); to je bila praksa tako imenovanega dvojnega obdav~evanja (davek na davek). To je bil sistem obremenjevanja od faze do faze; ~im ve~ je bilo teh predelavnih oz. dodelavnih in trgovskih faz, tem bolj se je stopnjevala (nara{~ala) tudi dav~na obremenitev. Dav~ni sistemi te vrste so kar po{teno karikirali tako imenovano “dav~no nevtralnost” proste konkuren~nosti, saj so bili `e a priori nagnjeni h koncentraciji ~im ve~jega {tevila predelavnih faz v okviru enega samega podjetja,kjer so bile notranje ”prodaje” od faze do faze dav~no neobremenjene. Tega izmikanja ”dav~ni pravi~nosti” se je dr`ava sicer zavedala, ga ve~krat poisku{ala korigirati in se ga dokon~no izognila {ele v obdobju nekdanje EGS (Evropske gospodarske skupnosti) v okviru katere se je tudi rodila zamisel o davku na dodano vrednost (DDV) ali Mehr-wersteuer (MWS) ali Taxe sur la valeur ajoutee (TVA) ali pa value added (VAD) kot ta sistem ozna~ujejo v Nem~iji, Franciji, oz. v Veliki Britaniji. Medtem ko termini: davek na dodano vrednost (DDV), Taxe sur la valeur ajoutee (TVA) in value added (VDA) zelo dobro ustrezajo definiciji novega davka, pa tega za nem{ki izraz Mehrwersteuer (MWS) ni mo~ trditi. Mehrwert je nam-re~ nem{ki prevod termina “prese`na vrednost”, ki je mnogo o`ji (torej le en del) termina dodana vrednost. O DDV se tudi pri nas, {e zlasti v tem in preteklem letu kar veliko govori in pi{e, za na{e slovenske razmere pa ga v reviji Denar povsem konkretno in na na{ slovenski prostor aplicirano obravnava in razlaga pisec Andrej [ircelj. Zato se v sestavku ne bom kaj posebno spu{~al v “slovensko” vsebino in tehniko, ki mora biti slej ko prej skladna z normami, ki jih kot obvezne predpisuje EU za vse ~lanice. Omeniti bi `elel predvsem to, da je DDV obvezna oblika LES wood 50 (1998) 4 Znanje za prakso 98 obdav~evanja prometa za vse njene ~lanice, da so se zanj (z izjemo ZDA in Avstralije) odlo~ile tudi vse ~lanice OECD, dr`ave CEFTA, nekatere baltske dr`ave, pa tudi Rusija, Romunija in Bolgarija, v zadnjem letu pa celo [vica. Kot neko “na{o” posebnost naj omenim, da se je pred davnimi tridesetimi leti (v obdobju prve slovenske pomladi) s to zamislijo kar intenzivno ukvarjala tudi parlamentarna dav~na komisija, ki sem jo takrat vodil. Ko smo jo (dr. Lado Rupnik, dr. Avgust Majeri~ in podpisani) pred po-liti~no in strokovno javnostjo predstavljali in predlagali, so se nam povsod (razen v Sloveniji) glasno smejali in nas opredeljevali kot “ru{ilce socializna in dru`benega sistema”. No, danes, trideset let kasneje, smo ob dejstvu, da smo marsikaj zamudili, ”tik pred zdajci”. Na~elna in le poenostavljena predstavitev sistema davka na dodano vrednost (DDV) V naslednji razpredelnici predstavljam poenostavljeno tehniko pla~evanja davka na dodano vrednost nekega proizvoda od za~etne prve faze,pa do kon~ne faze (v tem primeru ~etrte), v kateri se izdelano blago “preseli” iz trgovine h kon~nemu potro{niku. Zaradi enostavnosti upo{tevam le enojno stopnjo obremenitve v vi{ini 10 %. Preglednica 1. Faza Prenesena Dodana Cena DDV Obulus vrednost vrednost 10 % fiskusu 1 2 3=1+2 4=3 x 0,1 5=4(n)-4(n-l) 1. 0 100 100 10 10 II. 100 50 150 15 15-10 = 5 III. 150 80 230 23 23-15 = 8 IV. 230 170 400 40 40-23 = 17 Skupaj 480 400 880 88 88-48 = 40 Tolma~enje (po ustaljenih principih priro~nikov “Windows za telebane”) izgleda takole: V za~etni, prvi fazi, imamo le dodano vrednost,torej finan~no aktivo, ki je nujna za kritje vseh stro{kov, potrebnih za obdelavo, predelavo in vse druge aktivnosti, nujne v prvi fazi. Tu prene{ene vrednosti v koloni 1 sploh ni, saj nam jo v najbolj grobi (primarni) obliki omogo~a sama mati “planet Zemlja”. Cena v koloni 3 je torej enaka dodani vrednosti. Davek na dodano vrednost kolone 4 je torej v celoti tudi obulus (5) ki ga ta faza odvede fiskusu. V drugi fazi imamo opravka s preneseno vrednostjo, ki jo predstavlja kolona 3 faze I, in v katero je vklju~en tudi `e DDV za~etne faze I. Ta “prenos” je definiran torej takole: 1(II) = 3(I) oz. splo{no: 1(n) = 3(n-1) (a), kjer pomeni (n) teko~o fazo in (n-1) predhodno fazo. V fazi II. je potrebno dodati “dodano vrednost” za kritje vseh proizvodnih in poslovnih stro{kov, potrebnih za predelavo (obdelavo) prenesene vrednosti. Celotno vrednost v tej fazi dokon~ane proizvodnje (blaga, storitev...) torej prikazuje ena~ba: 3(II) = 1(II) + 2(II) oz. splošno: 3(n) = 1(n) + 2(n) (b). Od te vrednosti 3 obra~unan DDV pa ne vsebuje le DDV na dodano vrednosti v tej fazi II., pa~ pa tudi DDV, ki je bil prene{en iz faze I (glej ena~bo 1) in kot obulus, `e odveden dr`avnemu fiskusu. Obulus, ki ga je treba na koncu faze II (III., IV.) odvesti dr`avnemu fiskusu, izra~unamo torej tako, da od DDV iz kolone 4(n) odbijemo obulus, ki je bil `e vpla~an koncem faze I (II., III.), kar bi matemati~no spet lahko zapisali takole: 5(n) = 4(n) - 4(n-1) (c). Pogled na zadnjo vrsto (skupaj), v kateri je sumiran celoten proces od faze I do faze I V, nas torej pou~i o naslednjem: - Celotna realizacija 3 (torej promet ali kakorkoli `e dru-ga~e to v praksi imenujemo) dose`e 880 enot. - V tem prometu sta tako prene{ena vrednost 1 kot tudi dodana vrednost 2. - DDV je v 4 na~eloma ra~unsko predstavljen kot davek na celotno realizacijo. Ker pa je v 1 vklju~en tudi `e pla~ani obulus dr`avnemu fiskusu, se torej tudi v 4 ta, `e odvedeni obulus znova zrcali, ali druga~e re~eno: v 4 se poleg DDV zrcali {e “davek na davek”,ki se ga moramo praviloma (glej ena~bo c) ”otresti”. - V 5 je tako predstavljen DDV, torej celoten obulus, ki ga celotna veriga (vse faze) odvajajo dr`avnemu fiskusu. Primerjava 5 z 2 nam potrjuje, da masa odvedenega DDV tudi resni~no odgovarja splo{no sprejeti (dogovorjeni) stopnji (v na{em primeru 10 %). Gledano sumarno, bi torej prakti~no lahko celoten proces povzeli v naslednjih stavkih: - Katerikoli promet na vseh stopnjah proizvodnega in prodajnega procesa se obdav~uje z DDV. - DDV iz odstavka A. ni kumulativnega zna~aja. - Z DDV je torej obdav~en LE TISTI PRESE@EK vrednosti, ki ostane po od{tetju vseh stro{kov nabave dobrin in storitev. Prakti~na, spet poenostavljena, predstavitev tehnike Kakorkoli se da trditi, da je teoreti~na predstavitev tehnike razumljiva in enostavna, pa to {e ne pomeni, da `e sama LES wood 50 (1998) 4 Znanje za prakso 99 po sebi ne povzroča številnih dilem, kako jo tudi v praksi nedvoumno in enoznačno uporabiti. V praksi poznamo dve metodi izračunavanja DDV, in sicer sta to: - ADITIVNA metoda, po kateri se dodana vrednost izračunava s seštevanjem vseh tistih faktorjev tistih elementov, ki to dodano vrednost ustvarjajo (cena dela, obresti in dobiček); - SUBTRAKTIVNA metoda, po kateri se dodana vrednost izračunava kot razlika med prodajno bruto vrednostjo in predhodno izvršeno nabavno vrednostjo. Predstavil bom dva PRAKTIČNA postopka, ki sta tradicionalna v Nemčiji in Franciji. Zaradi enostavnosti se bom pri tem izognil številnim fazam proizvodnje in predelave ter se omejil le na končno fazo, v kateri se končni proizvod “preseli” iz proizvodnje k potrošniku. V vseh primerih uporabljam le temeljno stopnjo, ki je bila (v eni ali drugi državi) zakonsko predpisana. NEMČIJA V Nemčiji so s 1.7.1968 uzakonili dve stopnji: temeljno v višini 11 % in nižjo v višini 5,5 %. Praktični postopek je naslednji: Končni proizvajalec (trgovina) A izstavi kupcu B fakturo, sestavljeno iz dveh elementov: - cene blaga brez davka 1.000 DEM in - davka po stopnji 11 % 110 DEM (a) Kupec B plača A-ju 1.110 DEM. Proizvajalec (trgovina) A napove fiskusu F: - davčno osnovo (napoved) 1.100 DEM in - iz prejšnjih nabavnih faktur razvidno evidentiran in fiskusu F že vplačan davek 80 DEM (b) - ter odvede fiskusu F njemu pripadajočo obremenitev a-b (110 - 80) 30 DEM. FRANCIJA Francija je uvedla TVA (DDV) leta 1954 in ga generalizirala leta 1968. Od 1.1.1993 prakticira TRI stopnje 18,6 %; 5,5 %; in 2,1 %. Praktičen postopek pa je naslednji: Proizvajalec (trgovina) A izstavi kupcu B fakturo sestavljeno iz dveh elementov: - cena blaga brez davka 1 a.000 FF in - davčne obrementive (1.000 x 0,186) 186 FF (a) Kupec B plača A-ju 1.186 FF. Proizvajalec (trgovina) A napove fiskusu F: - preneseno vrednost 400 FF - dodano vrednost 600 FF - TVA (0,168 x 600) 101 FF (b) - ter odvede fiskusu F njemu pripadajo~o razliko a-b (186-101) 85 F F. Odklanjanje DDVs Povsem normalno je, da uvedbi kakr{nekoli novosti povsod po svetu nasprotujejo konservativni pomisleki, kar velja tudi za DDV. Vsi protiargumanti so vedno in povsod sloneli zlasti na naslednjih treh premisah: - Da z DDV ne moremo dose~i nikakr{nih ve~jih dotokov v dr`avno blagajno. - Da si z uvedbo DDV “nakopljemo” le ve~jo obremenitev, torej stro{ke zaradi “kompliciranosti” ugotavljanja in obra~unavanja. - Da si z uvedbo DDV zaradi njegovih efektov “nakoplje-mo“ le neko obliko dodatnega davka. Gledano sumarno, sta prva dva argumenta povsem korektna, tretji pa ~isto neprofesionalen; vsi pa mo~no zanemarljivi, kakor hitro jih soo~imo s prednostmi, ki jih nudi princip DDV. S temi argumenti smo se primarno soo~ali in “brez upa zmage” spopadali tudi tisti slovenski “fantasti”, ki smo na prelomu sedemdesetih let “koketirali” s to dav~no obliko v nekdanji SFRJ. Kot sem `e omenil, je bila na{a ideja “a priori” obsojena na propad, kar pa same zamisli seveda ni moglo pokopati. Problema se je sredi osemdesetih let znova lotil hrva{ki ekonomist dr. Krunoslav [uto in v svojih polemi~nih prispevkih dokazoval hudo zgre{enost in celo pogubnost te dav~ne oblike za na{ takratni gospodarski sistem. Da bi to slednje tudi dokazal, je uporabil v naslednji preglednici predstavljene “fiktivne” primerjave med obema oblikama ob domnevah: - enotne stopnje v vi{ini 20 %, petih proizvodnih faz od katerih vsaka traja dva meseca, - posrednega obdav~evanja, torej odbijanja dr`avi odvedenega davka v predhodni fazi. Preglednica 2 Elementi I. II. III. IV. V. Skupno Prometni davek sedanji 1. Dodana vrednost (1000) 300 500 700 500 - 2. Skupna vednost 1000 1300 1800 2500 3000 - 3. DDV 200 60 100 140 100 600 600 LES wood 50 (1998) 4 Znanje za prakso 700 Oglejmo si tu uporabljeno njegovo tehniko: V prvi vrsti so dodane vrednosti v posami~nih fazah. Vrednost (1000) v fazi I. je fiktivna, saj pomeni (predstavlja) le “vrednost” iz narave (zemlje) prenesene surovine. V drugi vrsti so skupne vrednosti, torej vsota prene{ene iz prej{nje in dodane v teko~i fazi. Ra~unsko torej velja: v fazi I 1000 = 1000 + 0, v fazi II 1300 = 1000 + 300, v fazi III 1800 = 1300 + 500, v fazi IV 2500 = 1800 + 700, v fazi V 3000 = 2500 + 500, kar v splo{ni matemati~ni obliki lahko zapi{emo takole: 2(n) = 2(n-1)+1(n) kjer pomeni: 1 dodano vrednost, 2 skupno vrednost, n teko~o fazo, n-1 predhodno fazo. V tretji vrstici so navedeni DDV, ki jih faze pla~ujejo (odvajajo) fiskusu. v fazi I. 0,2 x (1000) = 200, v fazi II. 0,2 x 300 = 60, v fazi III. 0,2 x 500 = 100, v fazi IV. 0,2 x 700 = 140, v fazi V. 0,2 x 500 = 100, Skupno= 600, kar lahko v splo{ni matemati~ni obliki zapi{emo: 3(n) = 0,2 x 1(n) Osnovno, kar je iz te predstavitve medsebojne primerjave obeh dav~nih oblik avtor izlu{~il, je torej naslednje: - DDV se pla~uje v vsaki fazi, davek na promet pa le v kon~ni (zadnji) fazi. - Dav~na obremenitev je ista, kar pomeni, da fiskus pri tem ni~esar ne pridobi. - Pri DDV je potrebna (in nujna) predhodna administracija, pri prometnem davku pa ne. - DDV je treba identificirati v vsaki fazi, prometni davek pa le zadnji. [e preden naj z PREDNOSTMI zavrnem pomanjkljivosti sistema DDV, `elim predstaviti {e dilemo glede ene ali ve~ stopenj davka na dodano vrednost, kar `elim razlo`iti v lu~i manj poznane teorije o tako imenovanem marginalnem ravnovesju. Marginalno ravnovesje in DDV Marginalno ravnovesje spada v sklop tako imenovane marginalne (mejne) analize, torej neke matemati~no-eko-nometri~ne oblike ekonomskega preu~evanja tistih mejnih koli~in, ki so primerjalno z izhodi{~nimi opredeljene kot “majhne”. To pomeni, da se ta teorija ukvarja z preu~e-vanjem marginalnih (mejnih) sprememb. Naj le omenim, da so bili prav na tem podro~ju odkriti in razlo`eni {tevilni problemi tako imenovane kategorije “redkosti”, med njimi predvsem: marginalni stro{ki, marginalna koristnost, marginalna produktivnost itd. V kontekstu na{ega razmi{ljenja se omejujemo le na marginalno ravnovesje v psiholo{kem pomenu. To opredeljujem kot denarno vrednost, ki jo izda potro{nik neke dobrine (recimo kruha, vina, olja ali pa tudi pohi{tva...) za konzumiranje zadnje enote te dobrine, kajti le v tem smislu je lahko dose`ena maksimalna efektnost ekonomije, torej stanje, ko so razmerja ali odnosi med marginalnima vrednostma dveh dobrin za vse potro{nike vedno isti (nespre-menjeni).Ta pojem ozna~ujemo obi~ajno kot normalno marginalno ekvivalenco ali marginalno ravnovesje. Iz tega evidentno izhaja, da sistem UNIFORMNE takse na potro{ne dobrine (DDV, MWS oz. TVA - davek, ali bolje re~eno, taksa na dodano vrednost) tega ravnovesja sploh ne kr{i. Ne kr{i, vendar le toliko ~asa, dokler je sistem uniformen, kajti kakor hitro enotno stopnjo DDV “oplemenitimo” z ve~ stopnjami, prvotnega marginalnega ravnovesja ni ve~. V obstoje~i praksi fiskalnih sistemov DDV pa uniformnih taks (torej enotne stopnje) sploh ni, kar je v primeru le dveh ali pa kve~jemu treh stopenj {e vedno (skladno z dru`benim stanjem) ”razumljivo”. Sistem DDV dveh ali kve~jemu treh stopenj DDV je vsekakor progresiven premik (odmik) iz pisane zbirke skoro ne{tetih stopenj prometnega davka. Vsekakor je DDV evidenten sistem, ki vodi v postopno doseganje margialne ekvivalence. Prednosti DDV Odklonilne kritike DDV so `e zgodovina; danes je DDV “tik pred zdajci”, saj bo, kot je realno napovedano, uveden tudi v na{o prakso leta 1998 ali najkasneje 1999. Ni torej odve~ omeniti zlasti tiste njegove prednosti, ki ga posebno odlikujejo in zaradi katerih ga je `e tolik{no {te-vilo dr`av (prek 80) uvedlo v svojo redno fiskalno politiko. Oglejmo si njegove evidentne prednosti: 1. DDV ne reagira (torej je neob~utljiv) na trenutno cenovno rast. 2. V nasprotju s sedanjim davkom na promet DDV tudi ne spro`a negativnih socialnih implikacij. 3. Z enakomernim obremenjevanjem posami~nih faz vpliva na bolj{e in smotrnej{e ekonomiziranje stro{kov in spodbuja kombiniranje faktorjev proizvodnje. 4. DDV ima vse prednosti efektnega instrumenta za nara{-~anje zunanjetrgovinske menjave. 5. DDV vzpodbuja doma~o (notranjo) konkuren~nost in LES wood 50 (1998) 4 Znanje za prakso 101 {~iti doma~o proizvodnjo. 6. DDV zelo ugodno vpliva na pospe{evanje notranjega var~evanja, torej tudi na notranjo akumulacijo, in tako na nalo`beno (investicijsko) aktivnost. 7. Ker se `e na~eloma ne obra~unava, torej tudi ne pla~u-je od ”opreme”, je tudi iz tega zornega kota stimulativen za investicijsko aktivnost. Vse te njegove prednosti lahko torej strnem v naslednje {tiri skupine: I. DDV kar najbolj ustreza vsem sedmim splo{nim na~e-lom obdav~evanja, {e posebno pa osnovnemu na~elu NEVTRALNOSTI. II. Vi{ina dav~ne obremenitve je vedno in povsod nedvoumno razvidna. III. Dosledno je izklju~ena kakr{nakoli mo`nost DAVKA NA DAVEK. IV. DDV ne generira zunanjih faktorjev, ki (zaviralno ali pa pospe{evalno) vplivajo na USPE[NOST poslovanja. Z drugimi besedami povedano, to pomeni, da je uspe{-nost podjetja odvisna le od poslovne, proizvodne in tr`ne sposobnosti podjetja samega. mag. Cene MATI^I^, Hudi Rogatec Weinig na Interbimall/Xylexpo ‘98 Hala 19, razstavni prostor A 16/B 17 in A 14/ B15 (GreCon Dimter) Novi Weinig Quattromat 23 P Novi Weinig Hydromat 23 C Na letošnjem sejmu Interbimall v Milanu bo Weinig vreteni in enim univerzalnim vretenom. Prav tako bo na prikazal novi mali Quatttromat 23 P. Kljub ekstremno ogled Unimat 23 rumene Weinigove serije, ekonomi~ni majhnim dimenzijam (saj zaseda le 1 m2 talnega prostora) model Unimat 23 E in ro~ni brusilni stroj Rondamat 934 je to pravi skobeljni avtomat s 4 vreteni. N. Posebno mo~no je Weinig trenutno anga`iran pri strojih za Waco Jonsereds AB bo predstavil skobeljne in rezkalne izdelavo parketa. Skupno s partnerjem, firmo Friulmac, so avtomate, GreCon Dimter pa OptiCut 204 in CompiPact. izdelali parketno linijo za masivni les. Glavni stroj v tej liniji je štiristranski skobeljni stroj na osnovi modela Unimat 23. Ta stroj bo na sejmu povezan s dvojnim profilirnim strojem DE-Friulmac FN10. S to linijo lahko obdelujejo dol`ine od 150 do 3000 mm s hitrostjo do 60 m/min. Prav tako nov je tudi Hydromat 23 C, kompaktna, cenovno ugodna varianta stroja Hydromat 23. Opremljen je s šestimi vreteni, pomik obdelovanca je od 6 do 60 m/min. Tudi standardni rezkalni avtomat Profimat 23 E bo v Milanu predstavljen z delovno širino do 260 mm s petimi Nova Weinig parketna linija