NAS CASOPIS Naslednja, 415., številka bo izšla v ponedeljek, 28. aprila. Prispevke bomo sprejemali do ponedeljka, 14. aprila. Uredništvo: nascasopis@zavod-cankar.si oz. 01 750 66 38. Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Leto XLI, 414. številka 31. marec 2014 Investicije občine O smradu v mestu Stoletnica Jožefe Osredkar Slomški na Sivih celicah Praznovale so vode Gramozna jama, nikdar pozabljena Nova vrtčevska enota Prihaja spomladanski sejem Horjulki med hokejsko smetano Krištof Zupet v mesecu kulture Mamice z malčki v vrtcu Razpis za male čistilne naprave Dobra praksa občine za zgled Nova zbirka v grajskem parku Rotar doniral podsmreškim gasilcem O ©o stran od 2 do 19 stran od 20 do 24 stran od 25 do 28 stran od 29 do 38 Zagoreli so gozdovi Dragomerčani na loško pošto? Ravnateljica o rezultatih NPZ Prihaja modernizacija ceste Bevke-Log stran od 39 do 44 Vrhniko že nekaj časa pesti smrad, ki naj bi prihajal iz kompostarn. Ali se z novo uredbo iz decembra lani obetajo kaj boljši časi za Cankarjevo mesto? Preverite na vrhniških straneh. Občino Log - Dragomer je zajel največji požar v njeni zgodovini: ognjeni zublji so pogoltnili kar 1,5 ha gozda. Več o neljubem dogodku, ki mu naj bi botrovala človeška malomarnost, piše na straneh Loga - Dragomerja dopisnica Vesna Erjavec. • NE SPREGLEJTE • NE SPREGLEJTE • NE SPREGLEJTE • NE SPREGLEJTE 32. pohod na Štampetov most 12. april ob 9. uri, železniška postaja Verd Spomladanski sejem v Horjulu 6. april, od 10. do 17. ure na Občinskem trgu Koncert Ota Pestnerja 11. april ob 19. uri v športni dvorani OŠ Polhov Gradec »V imenu resnice« - Barbara Furjan in Lucienne Lončina Klub Orfej, Sinja Gorica, 12. april ob 19. uri mm GeoAdria d.o.o. PODJETJE ZA GEODETSKE STORITVE gsm: 041/513-321 email: info@geoadria.si -.Ü KOSILA, MALICE, PIZZE, CATERING OSI 66 22 I I J? ir\\ Vse geodetske storitve na enem mestu: ureditev meje parcelacija izravnava meje eodetski načrt zakoličba vpis stavbe v kataster stavb - vzpostavitev etažne lastnine - pridobitev hišne številke www.geoadria.si CfmfMsmb^ pmth^iM^^š zgosti f- Jifi y OPTIK & OČESNA ORDINACIJA JELOVČAN Tradicija, skrb, zanesljivost. HIUIIEI BOH nami. KUK,4. APŠftl 2014,0.19.»« a boste videli jasno in izgledali krasno, optika in očesna ordinacija Jelovčan. v Življenje na minimumu »Pri tem mi ni to všeč, pri drugem tisto, pri tretjem ono ...« Tako sem nedavno tega poslušal prijatelja, ki ni niti dokončal faksa niti našel dela. Pravi, da zanj ni dela. Ja, res je hudo, časi niso potica, marveč trda skorja kruha. »Ampak, ljubi bog, nekaj pa moraš delati? Saj ne moreš sedeti in samo čakati, da ti nekdo ponudi službo?« »Ah, daj, saj itak vsa dela podelijo po vezah. Brez veze sploh poskušati.« Ja, res je« brezveze«, kajti tako razmišljanje te res ne bo nikamor pripeljalo v življenju, sem si mislil. Mlad in krepak, kot je, bi lahko poprijel za marsikatero delo, a mu pač ni do tega. Dobiva neko socialno podporo, da si pokrije najnujnejše stroške in to je zanj dovolj. Nima ženske, nima otrok, avto, telefon in drugo deluje minimalno. In tako je že kar nekaj let - življenje na minimalno. Res živi, a kakovost njegovega življenja se že kaže: počasi postaja nedorasel težavam, izzivom, pada mu samozavest. Vse postaja brezsmiselno, vanj se zažira malo-dušje. Ko vidiš takega človeka, se zaveš, da delo resnično krepi telo in duha, pa čeprav bi včasih nedeljo najraje potegnili kar do petka. Narava je že vedela, daje človekovo mesto v delu in posledično tudi razvijanju osebnosti. Na vrhniških straneh pišemo, kako na tem območju mladini padajo motorične sposobnosti, kar je velik potencial za nezaposlenost, razlog pa je - kaj drugega kot - virtualni svet. Menda je mladini v primerjavi z rezultati izpred desetletij napredoval samo trebušni mišični sistem - »radiatorčki«, kot posledica bombardiranja s fotografijami in video-posnetki izklesanih teles, pri vsem drugem pa so nazadovali. Težko verjeti, a nekateri naj bi imeli zaradi padanja motorični sposobnosti celo težave pri umivanju zob. Od tuje le še korak do »življenja na minimumu«, toda kot pravijo: »Vsak si je svoje sreče sam kovač.« Naj vaše življenje ne bo na minimumu. Odprite okna, povabite sonce v svojo sobo in zadihajte pomlad. Ker »se bomo brali« šele po praznikih, vam želim vesele velikonočne praznike in obilico pirhov. Gašper Tominc fNaš časopis tudi na facebooku. Aktualno številko Našega časopisa lahko v elektronski obliki prebirate na www.zavod-cankar.si 2 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 31. marec 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pripravite se ne spremembe Po letu 2017 namesto greznic kanalizacija ali male čistilne naprave Vrhnika, 5. marec - Po letu 2017 se bodo morali občani posloviti od greznic, kajti te bodo morali zamenjati z malimi čistilnimi napravami ali s priklopom na kanalizacijo. Občina Vrhnika je v ta namen povabila v goste strokovnjakinjo dr. Meto Levstek iz Javnega Podjetja Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik d.o.o., ki je v Cankarjevem domu pripravila za občane predavanje na to temo. Župan Stoj an Jakin je uvodoma pojasnil, da v primeru prehoda na kanalizacijo oziroma male čistilne naprave ne gre za kaprico občine, marveč za zahtevo Evropske unije oziroma države. »Občina bo gradila kanalizacijo po večjih urbanih naseljih, manjši kraji pa si bodo morali sami zagotoviti male čistilne naprave.« Po njegovem bo smotrneje, da bi ti kraji imeli skupne male čistilne naprave, seveda pa je vse odvisno od organiziranosti vasi in posameznikov. Predavateljica dr. Levstekova je dejala, da klasične greznice prečistijo le od 20 do 40 odstotkov odpadne vode, zato je izpust nazaj v naravo še vedno obremenjujoč za okolje. Pri malih čistilnih napravah je nivo očiščenja odpadne vode do 85%, kar je za okolje sprejemljivo. Tak nivo se doseže z usedalniki in osrednjim areacijskim reaktorjem, kjer s se pomočjo vpihovanje zraka sproži aerobna razgradnja delcev (sistem posnema pretok v rekah in potokih). Predstavila je nekaj osnovnih tipov malih čistilnih naprav, za katere pa je dejala, da ima vsaka svoje prednosti in slabosti. »Ni univerzalne in najboljše, je pa na trgu ogromno različnih tipov naprav, zato previdnost ne bo odveč.« Po njenem je še najbolje, da se občani odločijo za čimbolj enostavno napravo, hkrati pa priporoča tudi posvet s katerim od poznavalcev tovrstnih naprav pri lokalnem komunalnem podjetju. Opozorila je na zavajanje kupcev, češ da naj bi nekatere naprave čistile 99%, da ne nastaja odvečno blato, da naj bi bila izstopna voda primerna za zalivanje rastlin in pranje avtomobila ter podobno. Nič od naštetega ni res in po njenem mnenju zgolj navadno ■iprojektomTista Ljubljanica do celostne ureditve odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanja vodnih virov v porečju Ljubljanice Brez dvomaje čista voda ključnega pomena, tako za ohranjanje okolja kotza zdravje ljudi. Problematika, ki jo s pomočjo projekta »Cista Ljubljanica - Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v porečju Ljubljanice - 1. sklop« rešujemo, predstavlja pomembno točko v razvoju sodelujočih občin. V okviru tega velikega projekta so svoje moči združile občine Vrhnika, Logatec, Borovnica, Brezovica, Cerknica, Pivka, Postojna in Škofljica. Omenjene občine v tem trenutku še nimajo v celoti izgrajenih sistemov za odvajanje in čiščenje komunalnih voda, zato so se zavezale, da bodo projekt izvedle do konca leta 2015 ter tako poskrbeli za prebivalce ter za prihodnje rodove. Vrednost celotnega projekta Cista Ljubljanica znaša 56.005.068,00 evrov. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Varstvo okolja - področje voda«, prednostne usmeritve »Odvajanje in čiščenje komunalnih voda.« Občina Vrhnika sodeluje v projektu z dvema podprojektoma; izgradnjo centralne čistilne naprave na Tojnicah in izgradnjo kanalizacije v naseljih Verd, Notranjska, Gabrče, Mirke in Stara (j^LJUBLJANIC Vrhnika. Na obeh projektih se dela že izvajajo in napredujejo v skladu s sprejetim terminskim planom. Za gradnjo čistilne naprave je bila izbrana družba Gorenje projekt d.o.o. v skupnem nastopu s ponudnikom Hidroinženiring d.o.o. Za izvedbo del je bila 28. 05. 2013 podpisana izvajalska pogodba s pogodbeno vrednostjo 5.794.335,25 € brez DDV. V letu 2013 je bilo od tega porabljenih 1.041.608,69 € brez DDV. Na osnovi pogodbe o sofinanciranju so s strani Kohezijskega sklada dobili povrnjenih 791.429,90 €, s strani države 139.664,11 €, Občina Vrhnika pa je pokrivala razliko v višini 110.514,69 €. Zaplet je nastal pri gradnji kanalizacije, saj je bila zaradi usklajevanj pogojev z MKO in MF glede izvedbe in house naročila pogodba med naročnikom Občino Vrhnika in izvajalcem del JP KPV, d.o.o., podpisana šele 23. 09. 2013. S strani ministrstva pa še do danes niso posredovali pogodbe o sofinanciranju. V skladu z dogovorom s predstavniki MKO, so tudi na tem segmentu pričeli z gradnjo, saj je rok za izgradnjo konec leta 2015. Občina Vrhnika je poplačala situacije izvajalcu v višini 232.862,90 € brez DDV, pri tem pa ni dobila povrnjenega dela sredstev, ki bi ga morala prispevati država. Z izvedbo projekta se bo na območju aglomeracije Vrhnika celostno uredilo odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda in tako bo Občina Vrhnika pripomogla k čistejši Ljubljanici. nakupu male čistilne naprave v mislih, da jo bodo imeli 25 let in kupijo tudi temu primerno veliko - preveč ali premalo obremenjene čistilne naprave namreč ne delujejo pravilno. Ker je četrt stoletja relativno dolga doba in obstaja možnost, da prodajalca oziroma pooblaščenega servisa sploh ne bo več, je primerno, da je naprava čimbolj enostavna. Cene za male čistilne naprave so na trgu različne, se pa večina gibljejo okoli dveh do treh tisoč evrov. Kaj se zgodi po vgraditvi male čistilne naprave? Potrebno jo je prijaviti lokalnemu komunalnemu podjetju, ki preveri njen učinek, občan pa je upravičen do 90% zmanjšanja takse za obremenjevanje okolja. Vsake tri leta naj bi potekal odvoz blata iz naprave, obenem naj bi komunala ravno tako vsake tri leta vršila oceno obratovanja naprave. Na predavanju je bilo slišati tudi vprašanje, če smejo občani kar v obstoječo greznico namestiti sistem za vpihavanje ter na ta način narediti »domačo« malo čistilno napravo. Dr. Levstekova je to odsvetovala, kajti taka greznica ne bo dobila izjavo o lastnostih, ki je eden od ključnih dokumentov za uspešno registracijo male čistilne naprave. Občane je tudi zanimalo, če bo občina sledila zgledu nekaterim sosednjim občinam, ki ponujajo subvencije za nakup malih čistilnih naprav, vendar je župan odkimal, kajti po njegovem je že sama gradnja sistema kanalizacije tako drag, da enostavno zmanjka denarja še za te namene. Jakin je še pojasnil, da se bodo morali vsi tisti, ki živijo po urbanih središčih in imajo greznico, do leta 20l7 pa bo v njihovem kraju zgrajena kanalizacija, morali priključiti nanjo, greznice pa zasuti. Gašper Tominc, foto: GT Predavateljica dr. Levstekova med demonstrira-nje razlike čiščenja vode pri mali čistilni napravi in greznici. zavajanje kupcev. Občani naj bodo pozorni tudi na potrebne certifikate, izjavo o lastnostnih in druge potrebne listine, ki spremljajo napravo. Kot je dejala predavateljica, naj imajo občani pri Ob projektu Čista Ljubljanica se na Vrhniki obnavlja tudi ostala infrastruktura. Ob izgradnji kanalizacije za odvajanje odpadne vode, poznana pod projektom Čista Ljubljanica, ki večinoma poteka po javnih cestah, se obnavlja tudi ostala infrastruktura v lasti občine. Tako se v Verdu obnavlja še vodovod, ureja meteorno odvodnjavanje s ceste, del naselja pa se bo opremil tudi z javno razsvetljavo. Dela izvaja JP KPV, d. o. o. s pogodbeno vrednostjo 386.926,65 € brez DDV, ki zajema izgradnjo vodovoda, meteorne kanalizacije ter odcepe za izvedbo priključkov pri odpadni kanalizaciji ter 62.432,27 € brez DDV oz. 76.167,37 € z DDV za izgradnjo javne razsvetljave. Trenutno se vrši gradnja infrastrukture na odseku "G-proti Drašlerju'' ter zaključuje na odseku Konjski klanec. Ker ob sami gradnji ne prihaja do večjih zapletov, se bo investicija v Verdu predvidoma zaključila v skladu s sprejetim terminskim planom konec meseca maja. Do sedaj smo v Verdu za izgradnjo vodovoda, meteorne kanalizacije in z odcepi za odpadno kanalizacijo porabili 117.684,53 € brez DDV ter 28.039,77€ z DDV na javni razsvetljavi. Del javne ceste, ki je bil v osnovnem stanju makadam, pa se je na željo in ob sofinanciranju krajanov ter Krajevne skupnosti Verd tudi asfaltiral. Druga ekipa JP KPV, d. o. o. izvaja dela na javni infrastrukturi na območju Notranjske in Ga-brč. V letu 2013 so v pretežni meri končali na delu Notranjske ceste, od Idrijske do križišča z Gabrčami, sedaj pa se nadaljuje z izgradnjo proti Gabrčam. V tem sklopu se bo poleg kanalizacije, namenjene za odvajanje odpadne vode, obnovil vodovod ter zgradil meteorni kanal za odvajanje voda s ceste. Sočasno bodo krajani na delu, kjer se obnavlja infrastruktura, pridobili pločnik in javno razsvetljavo. Pogodbena vrednost za izgradnjo javne razsvetljave in ceste s hodnikom znaša 437.800,09 € brez DDV oz. 534.116,11 z DDV in 323.624,76 € brez DDV za rekonstrukcijo vodovoda, izvedbo meteornega kanala za odvajanje ceste ter izgradnjo sanitarnega kanala, ki ga ne pokriva projekt Čista Ljubljanica. Za izgradnjo javne razsvetljave in ceste s hodnikom se je do sedaj porabilo 79.529,65 € brez DDV oz. 97.026,17€ z DDV ter 170.947,00€ brez DDV na ostali infrastrukturi. Dela napredujejo in se bodo predvidoma končala konec julia, nato pa se ista ekipa preseli na drugo gradbišče in začne z izgradnjo infrastrukture na Mirkah. Za Staro Vrhniko se v mesecu juniju načrtuje uvedba^izvajalca v delo. Poleg osnovnega projekta Čista Ljubljanica, s katero se gradi Centralna čistilna naprava na Tojnicah in kanalizacija v naseljih Verd, Notranjska, Gabrče, Mirke in Stara Vrhnika, predstavlja izgradnja ostale infrastrukture, finančno gledano, za Občino Vrhnika zajeten zalogaj. Vendar pa Občina v sočasni izgradnji celotne infrastrukture vidi veliko prednost, saj je mogoče le tako dela izvajati istočasno ter občane z zaporami cest oz. omejitvami prometa in ostalimi motnjami bremeniti le enkrat. Občinska uprava Občine Vrhnika S prvim marcem zaprl vrata študentski servis Poslovalnica e-Studentskega Servisa na Vrhniki je z začetkom marca samo še spomin. Kot so nam sporočili iz servisa, so se za potezo odločili, ker so jih v to prisilile razmere na trgu. »Študentsko delo upada že vse od leta 2008, zato smo primorani zapirati poslovalnice. Zal je to že 6 poslovalnica, ki jo zapiramo v zadnjem času.« Sporočajo pa, da bodo podjetjem in študentom, ki z njimi delajo v tem okolišu, še naprej zagotavljali stalno podporo preko spleta in v preostalih 18 poslovalnicah po Sloveniji, (gt) Tudi župan čestital stoletnici Vrhnika, 25. februar - V vrhniškem domu upokojencev so obeleževali jubilej kot ga le malokdaj: Jožefa Osredkar je praznovala 100. rojstni dan. Ker prihaja iz Ligojne, so ji zapele tamkajšnje ljudske pevke Trl'ce, med drugim pa so ji čestitali tudi predsednica Krajevne skupnosti Ligojna Mojca Gutnik, Franc Kočevar iz Župnije Vrhnika, direktor doma upokojencev Štefan Kociper in pa tudi župan Stojan Jakin. Slavljenki je izročil šopek in zaželel še vrsto zdravih let. (gt, foto: Leon Novak) 31. marec 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina [31 Vrhnika NAŠ ČASOPIS Nepovratne finančne spodbude Eko sklada Eko sklad je 28. februarja 2014 v Uradnem listu RS objavil javne pozive, na podlagi katerih bo v letu 2014 ponudil 20,8 milijonov evrov nepovratnih finančnih spodbud, in sicer 21 milijonov za ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije na stanovanjskih stavbah. Trenutno so na Eko skladu objavljeni naslednji javni pozivi za dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud občanom: • za baterijska električna vozila; • za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb; • za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti večstano-vanjskih stavb. Eko sklad je v zadnjih dveh javnih pozivih, ki sta bila objavljena konec februarja, razpisal 21 milijonov evrov za nove naložbe v ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah, od tega do 7,5 milijona evrov iz sredstev Sklada za podnebne spremembe za določene naložbe v stanovanjskih stavbah na degradiranih območjih, to je na območjih občin, ki so sprejele odlok o načrtu za kakovost zraka zaradi prekomerne obremenitve s prašnimi delci PM10. Spodbude so namenjene za vgradnjo solarnega ogrevalnega sistema, vgradnjo kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso, vgradnjo toplotne črpalke, priključitev starejše stavbe na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije, vgradnjo energijsko učinkovitega lesenega zunanjega stavbnega pohištva, toplotno izolacijo fasade in strehe, vgradnjo prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka, gradnjo ali nakup pasivne oz. skoraj nič energijske stanovanjske stavbe in celovito obnovo starejše stanovanjske stavbe, nakup stanovanja v tri in večstanovanjski stavbi, zgrajeni ali prenovljeni v pasivnem oziroma skoraj nič energijskem razredu ter vgradnjo termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje večstanovanjske stavbe. Višina spodbude je pri večini ukrepov, za katere je mogoče dodeliti nepovratna sredstva, omejena na 25 % priznanih stroškov naložbe, za določene naložbe na območjih občin, ki so sprejele odlok o načrtu za kakovost zraka, so nepovratne finančne spodbude višje in znašajo do 50 % priznanih stroškov naložbe, hkrati je za vsak posamezen ukrep določena omejitev višine spodbude v absolutnem znesku. Tehnične zahteve posameznega ukrepa, ki je predmet spodbude v stanovanjskih stavbah, so v primerjavi z lanskim javnim pozivom spremenjene pri vgradnji kurilne naprave za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na lesno biomaso. V skladu s trenutno veljavno uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav bo za vse naprave z ročnim polnje- njem goriva (npr. s poleni) zahtevana obvezna vgradnja lambda sonde. Poleg tega bo za kurilne naprave, ki omogočajo uporabo dveh ali več vrst goriv (npr. polena in peleti), to je kurilne naprave s kombinirano kurjavo, preverjana skladnost z zahtevami javnega poziva glede to-plotno-tehničnih karakteristik za vse vrste goriv, ki jih lahko ta naprava uporablja. Z namenom spodbujanja energijsko učinkovite obnove starejših stanovanjskih stavb so višje spodbude za ta ukrep, nepovratne finančne spodbude za gradnjo novih stanovanjskih stavb pa so na voljo samo za tiste stavbe, ki bodo grajene v pasivnem oziroma skoraj nič energijskem standardu. Poleg tega so v primerjavi z lanskim javnim pozivom nižje spodbude za vgradnjo centralnega sistema prezračevanja ali lokalnih naprav za prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka z rekuperacijo, pa tudi za nakup stanovanja v tri in večstanovanjski stavbi, zgrajeni ali prenovljeni v pasivnem oz. skoraj nič energijskem razredu. Hkratna pridobitev ugodnega kredita in nepovratnih sredstev Dodatna ugodnost, ki jo bo Eko sklad ponudil investitorjem občanom tudi v letošnjem letu, je možnost najema ugodnega kredita ob hkratni pridobitvi nepovratnih sredstev za naložbe občanov, ki lahko združujejo enega ali več različnih ukrepov, ki jih Eko sklad sofinancira. Obrestna mera kreditov je trimesečni EURIBOR + 1,5 %, efektivne obrestne mere pa so objavljene v besedilu javnega poziva 49OB13, ki bo veljal še do konca aprila, razpisana sredstva so povišana za dva milijona evrov. Vsi javni pozivi so dosegljivi na spletni strani www.ekosklad.si, kjer je na voljo tudi dokumentacija za prijavo. Pozor - za vse ukrepe velja, da morajo biti izvedeni po oddaji vloge za pridobitev nepovratne finančne spodbude! V razpisu za leto 2014 je možno za nekatere ukrepe pridobiti višjo subvencijo, če je naložba izvedena na območju s sprejetim odlokom o načrtu za kakovost zraka. Za podrobnejše informacije, pomoč pri izpolnjevanju vlog in preverjanje možnosti pridobitve subvencij, se lahko obrnete na energetsko svetovalno pisarno ENSVET na Vrhniki, Tržaška cesta 1, Vrhnika, mala sejna soba v kleti občinske stavbe ali na spletni strani www.ensvet.si. V energetsko svetovalni pisarni vam bomo, poleg o novih nepovratnih spodbudah, ki jih Eko sklad nudi občanom, nudili tudi neodvisne strokovne nasvete o rabi obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb. Delovni čas pisarne bo vsako drugo sredo od 16 :00 do 20:00, prijave za svetovanje sprejemajo na Občini Vrhnika na tel. št. 01/7555-419 pri ga. Marjanci Tomažin. Patricjo Božič, energetski svetovalec Tuje izkušnje za energetsko učinkovitost Vrhnike Vrhnika aktivno razvija trajnostno energetsko politiko že od sprejema Lokalnega energetskega koncepta občine v letu 2009. S prijavljanjem na javne razpise je občina pridobila državna in evropska sredstva za investicije v izboljšanje energetske učinkovitosti vrtcev, šol, zdravstvenega doma in drugih objektov. Za uspešno vodenje energetske politike in pridobivanje zunanjih sredstev se Občina Vrhnika usposablja v okviru projekta Green twinning, za kar je skupaj s partnerji iz drugih držav pridobila neposredno financiranje EU. Namen projekta Green twinning je krepitev znanja in usposobljenosti občin za izvedbo trajnost-ne energetske politike. V okviru projekta so bila za sodelujoče občine organizirana usposabljanja na temo energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije, neposredna pomoč in prenos dobrih praks med sodelujočimi občinami iz EU, podpisnicami Konvencije županov. Projekt, ki traja od pomladi leta 2012, se bo končal sredi leta 2014 s pripravo Akcijskega načrta za trajnostno energijo (SEAP) Občine Vrhnika, ki se ga v okviru projekta pripravlja z Gradbenim inštitutom ZRMK. Občina Vrhnika je za namen sodelovanja v projektu oziroma dela na trajnostni energetski politiki občine pridobila 35.445,00 evrov evropskih sredstev, kar je 75 % vseh stroškov (stroški dela in usposabljanj). Projekt je namreč uspešno kandidiral na evropskem razpisu v okviru programa Intelligent Energy Europe (IEE). Več informacij o projektu Green twinning je na spletni strani http://green-twinning.eu/ Matej Černetič Pozor pred goljufivimi plinskimi serviserji Vrhnika - 4. in 10. 3. 2014 so bili Vrhniški policisti obveščeni o moškem, ki na območju Vrhnike ponuja storitev servisiranja plina. Pri tem se je lažno skliceval na naročilo pristojne občine, glede potreb servisiranja plina v gospodinjstvih. Za storitev je moški strankam zaračunaval od 100 do 140 evrov. Po do sedaj zbranih podatkih je bila policija obveščena o dveh primerih in sicer v enem primeru je stranka moškega odslovila v drugem pa na koncu plačala 35 evrov (od prvotnih 140). »V primeru, da se osebe sklicujejo na razna naročila podjetij, lokalnih skupnosti,... za opravljanje določenih storitev ipd, predlagamo, da stranke ta dejstva preverijo pri pristojnih, na katere se te osebe sklicujejo. V kolikor stranke niso prepričane ali same niso zahtevale servisnih uslug, policija priporoča, da se »serviserje« ne spušča v objekte. Običajno si takšne osebe izbirajo stanovanjske hiše izven strnjenih naselij, v katerih stanujejo starejši občani,« so nam sporočili iz PU Ljubljana. V primeru vsiljivosti ali suma kaznivega dejanja pa lahko občani pokličejo na interventno številko 113 ali anonimni telefon 080 1200. Tudi sicer lahko sporočijo vse podatke o podobnih dogodkih. (gt) Vandali popackali središče Vrhnike Vrhnika, 10. marec - Po Vrhniki so se iz sobote na nedeljo (8. do 9.) pojavili grafiti v obliki nakracanih napisov, kot so denimo »Vrhnika«, »Nimam za burek«, »A maš 2 € za pivo« in podobni. Vandali niso zbirali mest za pisanje, zato pred njimi niso bile varne niti povsem nove fasade, kot je na primer eno leto stara na stavbi Doma krajevne skupnosti (Tržaška 11). Kot so nam povedali predsedniki KS Vrhnika - Center, Breg in Vas (Karol Jurjevčič, Peter Sečnik in Jure Jakopič), so podali prijavo zoper storilce na Policiji, dejanje vandalov pa ostro obsodili, saj gre po njihovem mnenju za mladostno objestnost, brez kančka občutka za tujo lastnino. Iz Policijske uprave Ljubljana so nam sporočili, da so bili o dogodku obveščeni v nedeljo, 9. marca. »Policisti so z ogledom kraja dejanja in z zbiranjem obvestil ugotovili, da so neznanci v noči na 9. 3. 2014 z napisi poškodovali fasado Doma krajevne skupnosti na Vrhniki in še nekaj stavb fizičnih oseb in podjetij. Pristojni na krajevni skupnosti so podali predlog za pregon kaznivega dejanja (kazenski zakonik za tovrstno kaznivo dejanje predvideva, da mora lastnik podati predlog za pregon). O storilcih policisti še zbirajo obvestila.« Verjetno so isti storilci premaknili tudi kamnito skulpturo pri brvi čez Ljubljanico (med Verdom in Vrhniko). Mogoče bi končala v vodi, če le ne bi bila zanje pretežka ... Gašper Tominc, foto: GT Zavod za gozdove Slovenje Vabi lastnike gozdov na enodnevni TEČAJ VARNEGA DELA V POŠKODOVANIH GOZDOVIH Tečaj bo 17. aprila 2014. Kraj tečaja: poškodovani gozdovi v okolici Vrhnike. Zaradi omejenega števila tečajnikov so obvezne predhodne prijave. Prijavite se lahko na 041 657 246 ali pri svojem revirnem gozdarju. Kotizacija za tečaj znaša 25,00 €. 3 4 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 31. marec 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Težave s smradom na Vrhniki Samo visoka zavest kompostarjev bo pomagala Vrhnika, 21. marec - Okoliške prebivalce vrhniških kompostarn skrbi, da se bo v prihajajočem poletju ponovil lanski scenarij, ko so si morali dnevno zatiskati nosove. Bojda naj bi imeli obe kompostarni optimalne tehnične rešitve, ki naj bi preprečevale povzročanje emisij neprijetnega vonja, a smrad je kljub še vedno prisoten. Pogovarjali smo se z dr. Tanjo Gomišček iz Ministrstva za kmetijstvo in okolje, ki je avtorica uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata, torej odpadkov, ki jih predelujeta kompostarni. Osnovna težava pri emisijah neprijetnega vonja je njihova merljivost - kako močno nekaj smrdi - kajti le na podlagi tega je mogoče tudi ukrepati. Sicer obstajajo metode, tako imenovane olfak-tometrične meritve, ki jih opravljajo posebni »vohljači«, ki, zelo na splošno povedano, na terenu zajamejo zrak in beležijo stopnjo smradu, nato pa v laboratoriju primerjajo z neko nevtralno snovjo. Vse lepo in prav do tu, a potem se zakomplicira. Kot nam je pojasnila dr. Gomiščkova, postopek še zdaleč ni niti tehnično niti praktično enostaven. Pa če že na nek način ugodimo tehnični plati, se zaplete pri praktični: kako zagotoviti ob določenem času (ko smrdi) ekipo na terenu. Za nameček pa je še vprašanje, kdo bi to lahko izvedel. Kot je dejala naša sogovornica, ki je pol drugo desetletje delala v Avstriji na področju gospodarjenja z odpadki in se je srečevala s številnimi tovrstnimi primeri, se v Slovenji tovrstne meritve zelo redko izvajajo in niso vsakdanja praksa. Korak v smeri reševanja tega problema naj bi bila uvodoma omenjena nova uredba, ki prenaša nekatere dobre prakse iz Avstrije, kjer imajo okoli 560 kompostarn odprtega tipa. Kot je pojasnila dr. Gomiščkova, so med drugim vnesli tudi določili, da mora imeti vsaka kom-postarna meteorološko postajo in pritožni knjigi. »Ena mora biti v kompostarni, druga pa na nekem nevtralnem mestu, kamor lahko občani zapišejo težave s smradom.« Knjiga je lahko tudi elektronska, v tem primeru potrebe po dveh ni. Inšpekcija ima možnost, da na podlagi časa vpisa v knjigo, meteoroloških pojavov in tehničnega postopka, ki se je tedaj vršil v kompostarni, ter ukrepov, ki jih je upravljavec naprave ob analizi pritožbe dolžan izvesti, ustrezno ukrepa. Tovrstna praksa je v Avstriji, ki tudi nima posebne uredbe o neprijetnih vonjavah, največ doprinesla, da so upravljavci kompostarn izkoristili tehnične možnosti, ki zagotavljajo, da se neprijetne vonjave ne širijo v okolico. Na ta način naj bi proces kompostiranja počasi optimizirali in odpravili smrad. Ljudje iz soseščine vrhniških kompostarn, s katerimi smo govorili, za to možnost pritožne knjige niso vedeli, izrazili pa so dvom, da bo to kaj doprineslo h kvaliteti bivanja. Po njihovem gre za odlično teorijo, ki pa v praksi ne bo dobila potrditve. Po njihovem bi bila prava rešitev uredba o emisijah o neprijetnem vonju, ki pa se še vedno nahaja v predalu na okoljskem ministrstvu. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje, zakaj v Avstriji, ki ima na stotine več kompostarn kot mi, sistem deluje brez smradu? Dr. Gomiščkova odgovarja, »da je razlog v višji zavesti upravljavcev kompostarn, ki bodo storili sami od sebe vse, da iz obrata ne bi vele neprijetne vonjave«. Če pa si dobiček izbori mesto pred zavestjo, potem utegnejo nastati smrdljive težave... Predstavniki Občine Vrhnika in Civilne iniciative, ki se bori proti smradu (kot pravijo, so trenutki, ko je smrad tako močan, da jih sili na bruhanje ali pestjo glavoboli), so se že večkrat oglasili na okoljskem ministrstvu. Zadnji sestanek je bil 10. marca, na katerem so bile prisotne tudi pristojne inšpekcjske službe. Te naj bi večkrat obiskale kompostarni, a razen ene večje v lanskem letu, novih kršitev niso zaznale. »Z ministrstvom in Civilno iniciativo še vedno iščemo rešitve, a glede na to, da nimamo pravnih orodij, težko kakorkoli ukrepamo. Naše roke so zvezane,« so nam pojasnili na vrhniški občini. Mogoče je ena od možnih rešitev na vidiku, kar pa bo pokazal čas. Aprila bo namreč občinski svet sprejemal prostorske akte za širitev ene od kompostarn. Ali ji dovoliti širjenje, se sedaj sprašujejo svetniki. Možna sta dva odgovora: da, ker naj bi po besedah kompostarne vzporedno s širitvijo izvedli tudi tehnološko posodobitev objektov in naprav; ne, ker kompostarna lahko še naprej deluje, kot je že do sedaj, smrad pa bi se z večjimi količinami materiala samo še povečal. Težko je biti pameten, zgolj čas bo pokazal (ne)primernost odločitve. Nedvomno bi bilo veliko lažje, če bi bila na Vrhniki samo ena kompostarna: tedaj bi občani vedeli, da smrdi zgolj iz nje. Dokler pa sta v mestu dve, se lahko izgovarjata druga na drugo in glede na izkušnje ter obstoječo zakonodajo, bo tako verjetno še dolgo trajalo. Gašper Tominc Problematika smradu na Vrhniki in dejavnosti Civilne iniciative Vrtnarija - Zlatica Problematika smradu na Vrhniki sega že nekaj desetleti nazaj, vendar se zdi, da je zadnja tri leta iz dneva v dan slabše. Smrad dnevno prizadene več kot 2.000 prebivalcev, ki smo čez ves dan in vso noč izpostavljeni prekomernim emisijam smradu. Smrad domnevno izhaja iz vsaj štirih onesnaževalcev v neposredni bližini velikega vrhniškega stanovanjskega naselja Vrtnarja in Zlatica, torej urbanega okolja, kjer je koncentracija prebivalcev izjemno velika. Kadar smradu čez dan ni, gre zahvala zgolj ugodnim vremenskim razmeram in vetru. Vrhničani se tako že več let borimo proti smradu, podpisujemo peticije, opozarjamo pristojne državne institucije in Občino Vrhnika, ministrstvo sprejema nove in nove uredbe, stanje pa se iz leta v leto le slabša. Sprejeta uredba ne rešuje temeljnih zahtev po odpravi smradu Največjo odgovornost za nevzdržno stanje, poleg kakopak samih onesnaževalcev, nosi Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, saj je regulativa (osnutek Uredbe o emisiji vonja) v predalu že od leta 2009. Od takrat se kljub številnim dobro znanim perečim zadevam (Koto, bioplinarne, Papir Servis, in mnogi drugi) ni zgodilo veliko. Je pa bila konec lanskega leta sprejeta Uredba o predelavi razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata (Ur. l. 99/2013 z dne 3. 12. 2013). Uredba je po naši oceni za urejanje razmer na Vrhniki veliko razočaranje, saj v ničemer ne pripomore k reševanju temeljnih zahtev občanov po zdravem življenjskem okolju, ki nam jo na papirju zagotavlja najvišji pravni akt Ustava Republike Slovenje (72. člen). Ker pa ustreznega regulatornega okvira ni, tudi pristojne inšpekcije nimajo pravne podlage za odločnejše ukrepanje proti onesnaževalcem. Zavedanje po večji družbeni odgovornosti odločevalcev in onesnaževalcev bi moralo biti večje Ministrstvo, ARSO in ostali odločevalci ter onesnaževalci bi se morali zavedati tudi potrebe po družbeni odgovornosti. Evropska unija je 2011 objavila »A Renewed EU Strategy 2011-14 for Corporate Social Responsibility. European Commission«. Com(2011) 681 Final. Brussels, 25.10.2011." Družbena odgovornost koristi podjetjem, ljudem in celotni družbi ter odpira pot iz sedanje družbene in gospodarske krize. Prispeva tudi k uresničevanju trajnostnega razvoja in k bolj konkurenčnemu gospodarstvu. Rešitev iz krize je pač odvisna tudi od prenove vrednot. EU poziva, da se skrbi za družbene, okoljske, etične in človekove pravice v poslovanju in da naj se razvijejo inovativni izdelki, storitve in poslovni modeli, ki prispevajo k prijetnemu življenju ljudi v družbi, kar vodi k višji kakovosti in bolj produktivnim zaposlitvam. Koliko družbene odgovornosti premorejo naši onesnaževalci, presodite sami. Če se stanje smradu ne bo izboljšalo, se bo še Cankar začel v grobu obračati in bo klical materi: »mati, skodelico čistega zraka, prosim!«. Pred vrati je vroče poletje. Razmere na območju Vrtnarje in Zlatice na Vrhniki pa so že sedaj tako nevzdržne in katastrofalne, da krajani na tak način ne moremo več živeti. Ne samo, da so nam kratene ustavno zagotovljene pravice do zdravega življenjskega okolja, prav tako nam je močno znižana kakovost bivanja, krateno kakovostno spanje, zaradi prekomernih emisi s tem ogroženo naše zdravje in znižana vrednost stanovanj. Neznosen smrad lahko predstavlja tudi stres za ljudi in posledice se lahko kažejo v slabem počutju, večji obolevnosti, razdražlji-vosti in alergijah. Poziv pristojnemu ministrstvu in inšpekcijam naj ukrepajo Zaradi vsega navedenega smo predstavniki Civilne iniciative najbolj odgovorne na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje pozvali na dialog, da nemudoma in brez odlašanja začnejo resno in odgovorno urejati to perečo problematiko smradu na Vrhniki. Odgovorne je k ukrepanju pozvala tudi Varuhinja človekovih pravic, na katero smo se obrnili. Tretji delovni sestanek na ministrstvu je predviden konec aprila 2014. Če takrat ustreznih rešitev (še) ne bo na mizi, potem se nam očitno obeta poletje, kot ga še ni bilo. Koliko je še sploh prostora za naše potrpljenje? Civilna iniciativa Vrtnarija - Zlatica, iniciativa za trajno odpravo smradu na Vrhniki Združimo moči v boju proti smradu Civilna iniciativa Vrtnarja - Zlatica, iniciativa za trajno odpravo smradu na Vrhniki Facebook: Nočemo smradu na Vrhniki E-pošta: ci.vrtnarjazlatica@gmail.com Kje se nahajata pritožbeni knjigi? Na CRO Vrhnika so nam pojasnili, da imajo eno pritožbeno knjigo, v fizični obliki. Nahaja se pri njih, na naslovu Pot na Tojnice 40, pri tehtalcu v kontejnerju in je tudi vsem vidna. Direktor Marko Kocjančič nam je še sporočil, da je ta tudi na vpogled inšpekcijskim službam MKO ob vseh rednih in izrednih pregledih. »V 19. členu uredbe (knjiga pritožb) jasno VSE FOTOGRAFIJE SO SIMBOLNE piše, da mora imeti predelovalec odpadkov v kompostarni na vidnem mestu, ki je dostopno javnosti, knjigo pripomb, nikjer pa ne navaja knjigi (v dvojini).« Kompostarna Rosa je odprla pritožbeno knjigo 3. marca, in sicer kar na elektronskem naslovu rosa@roks-rec.si, za drugo knjigo (ki naj bi bila dostopna javnosti) za drugo knjigo pa si želi, da bi bila na občini. »Naše mnenje je, da bo striktno evidentiranje pritožb s konkretnimi imeni in naslovi, datumi in urami in naše takojšnje odgovarjanje nanje, podkrepljeno s podatki lastne meteorološke postaje, lahko dokončno razčistilo, kje je vir nastajanja smradu v okolju,« povedal Matajž Rus s Kompostarne Rosa. Kaj morate navesti v knjigi pritožb? 1. Ime, naslov in telefonsko številko pritožnika 2. Datum in uro prejetja pritožbe 3. Predmet pritožbe Predelovalec mora odgovoriti katera dela so bila izvajana v času pritožbe in pripraviti odgovor pritožniku. Zadnje čase naj bi ponovno bolj smrdelo. Vršijo kompostarne kaj posebnega? »Ne razumemo čedalje večjega števila pritožb občanov, saj ne delamo nič drugače, kot običajno - z upoštevanjem določil okolje-varstvenega dovoljenja in nove Uredbe. Ob rednem premeščanju materiala iz intenzivnega v naknadno zorenje pa se trudimo uskladiti proces z optimalnimi klimatskimi pogoji, tako da enostavno ne moremo prevzeti vso krivdo za vsak smrad, ki se pojavi na Vrhniki na svoja pleča. V kolikor nam bo s sprejetjem novih prostorskih načrtov omogočena gradnja, bomo zaprli (in odsesovali preko dodatnega biofiltra) še plato med objekti in potem bo celoten objekt pod podtlakom. S tem bodo morebitni izpusti ob odpiranju objekta in manipulacijah na platoju popolnoma onemogočeni. Pri tem pa močno upamo na razumno odločanje občinskih svetnikov pri sprejemanju OPPN Tojnice, kar bi omogočilo dokončno urbanistično ureditev tega prostora ter dokončno ureditev vseh vplivov centra za ravnanje z odpadki na okolje in na okolico,« nam je sporočil Kocjančič iz CRO Vrhnika. Matjaž Rus iz Kompostarne Rosa pa nam je odgovoril, da pri njih poteka vse v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem, kar je ugotovila tudi inšpektorica, ki se je 18. 3. nenapovedano zglasila in opravila pregled poslovanja. Sicer pa imajo tudi v tej kompostarni načrte za posodobitev proizvodnih obratov: »V decembru 2013 smo pripravili betonsko podlago in pokrili prostor za skladiščenje in pakiranje zrelega komposta in s tem ponovno prispevali k manjši obremenjenosti okolja. V letošnjem letu pa je v teku večja investicija - pokritje in zaprtje površin, kjer se dogaja prenos odpadkov in priprava zrelega komposta. Tudi ta investicija bo zmanjšala vplive na okolje, kar je dolgoročni cilj in vizija našega podjetja: predelati biološko razgradljive odpadke tako, da sledimo naravi in njenim naravnim ritmom in v čim manjši meri obremenimo okolje.« Zbral Gašper Tominc, foto: Deviantart 31. marec 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 5 Kaj bo s Starim malnom in kaščo v Verdu? Vrhnika, 25. februar - Natančnega odgovora verjetno nihče ne pozna, kajti vsakemu projektu tlakuje pot denar, za katerega se pa ve, da ga ni na pretek. A ideje in težnje vendarle obstajajo, tudi za projekta Star maln in kaščo v Verdu. Konec februarja jih je v Cankarjevem domu predstavilo Turistično društvo Blagajana. kruha v Cankarjevi spominski hiši. Na predstavitvi je bilo mogoče slišati tudi, da bi Muzejsko društvo Vrhnika v kašči postavilo stalno razstavo o zgodovini Verda, kar bi bilo po njihovem velik poklon kraju in dopolnitev lokalne turistične ponudbe. Vizijo razvoja Starega malna sta predstavila Uroš Jereb in Damjan Gašparič, prav tako iz omenjenega arhitekturnega biroja. Območje Starega malna so v biroju razdelili na tri točke: mlin, turistična koča in izvir Bele - Lintvern. Mlin se je leta 1918 dokončno sesedel sam vase, zato je od njega ostalo bore malo. Posledično izgradnja novega objekta ne bi mogla slediti natančni rekonstrukciji nekdanjega mlina, marveč bi bil objekt enostavnejši, prav tako naj ne bi bil celovit sistem mletja, marveč samo najnujnejši mlinski elementi. Turistično kočo, ki je v zadnjih letih doživela vrsto adaptacij, bi »očistili«, notranjost pa v celoti namenili gostom. Kuhinja oziroma »šank« bi bil v sosednjem modularnem objektu. Zgodba bi se zaključila pri izviru Bele, kjer bi postavili interaktivno razlago izvira, mogoče še kakšno otroško igralo, ki bi se vklapljalo v program in okolje ter revitalizirali sam izvir v simpatičnejšo obliko. Vse to so samo idejne rešitve, ki bodo mogoče - odvisno od razpoložljivih sredstev - realizirane v naslednjih letih. Osnovne smernice za razvoj območja Starega malna je že pred leti podal Odbor za Star maln, ki je, kot je bilo mogoče slišati na prireditvi, pričakoval nekoliko več poudarka pri navezavi območja Star maln na Planino nad Vrhniko. Sicer pa so vse to samo idejne rešitve, ki bodo mogoče - odvisno od razpoložljivih sredstev - realizirane v naslednjih letih. Profesor Borut Juvanec iz Fakultete za arhitekturo je na prireditvi ugotavljal, da ima vrhniški konec veliko tovrstnih objektov ljudske arhitekture, na ljudeh pa je, da to arhitekturo posvojijo in jo imajo za svojo, kajti le na ta način bo ta zaživela v vsem svojem sijaju in namenu. Gašper Tominc Idejna rešitev ureditve mlina na območju Starega malna, ki so jo pripravili v Delavnici. Člani ekipe iz arhitekturnega biroja Delavnica in skrajno desno prof. Juvanec. Oba projekta so po naročilu Blagajane in Zavoda Ivana Cankarja je vzela v roke ekipa iz vrhniškega arhitekturnega biroja Delavnica in Fakultete za arhitekturo, ki so upoštevali starožitnost objektov in jo nadgradili z današnjimi potrebami ter pričakovanji. Kot je pojasnil Maj Ju-vanec iz omenjenega biroja, je Miklčeva kašča v Verdu v zadnjem času doživela več prostorskih sprememb, zato bi jo ob morebitni obnovi morali rekonstruirati v avtentično obliko. Program, ki bi se odvijal v notranjosti, je seveda stvar dogovora, ena od možnih opci je »Od žita do kruha«, po katerem bi kaščo vsebinsko navezali na mlin v Starem malnu in kasneje še na peko Izkušnja bralke z redarstvom Beseda proti besedi Vrhnika - Bralka z Vrhnike nas je opozorila na njej neljubi dogodek, ki se je zgodil jeseni leta 2012, ko je parkirala na modri coni pri Mercatorju v središču mesta. Kot pravi, je nastavila uro, redarji pa so jo kljub temu oglobili. Globo je odnesla na sedež medobčinskega redarstva, kjer so ji na računalniku dali na vpogled fotografije njenega avtomobila, a kot pravi, se ura na nekaterih fotografijah zaradi kota fotografiranja ni videla, na drugih pa dokaj nerazločno. Njeno pripombo, da bi fotografijo povečali, kot pravi, nekako niso želeli slišati. Bralka domneva, da redarski uslužbenec ure verjetno sploh ni videl, ker je bila nameščena zgoraj levo v družbi vinjet (njej in možu se je do sedaj zgodilo že štirikrat, da so jo redarji spregledali, a jima je vedno uspelo še zadnji hip opozoriti redarje na to dejstvo). Zato se je pritožila in priložila še fotografijo doma slikanega avta z uro, kjer pa je zanalašč - da ne bi slučajno prihajalo do očitkov, da je ponaredila sliko - nastavila uro na povsem drug termin, kot je pred časom parkirala in dobila globo. Z omenjeno fotografijo naj bi jim dokazala, kje na vozilu se nahaja ura. A očitno je bil pregled dokumentacje na redar-stvu zelo hiter, kajti priloženo fotografijo so razumeli narobe in po njenih besedah naj bi ji odgovorili, da se tako ali tako vidi, da je ura nastavljena na napačen čas. Bralka je še enkrat vložila pritožbo, nakar je prejela poziv z vrhniškega sodišča za vpogled v dokumentacijo in podajo izjave. Kasneje ji je bilo na sodišču s strani redarstva, kot pravi bralka, rečeno, da četudi je imela uro, pa je parkirala nepravilno, saj je bilo vozilo zapeljano čez modro črto - zato naj bi ji globa ne ušla. Epilog: bralka je dobila 20 evrov globe in plačilo 40 evrov sodne takse. Kot še pravi bralka, se ne more znebiti občutka, da smo v takih primerih, ko je beseda proti besedi, občani manj vredni kot uradne osebe. Za komentar smo prosili tudi medobčinsko redarstvo, kjer so nam odgovorili sledeče: »Prekrškovni organ SU MIRED vsako zadevo prouči skladno z Zakonom o prekrških, ter ostalo področno zakonodajo in v primeru vložitve zahteve za sodno varstvo to odstopa na pristojna sodišča. Konkretnih primerov pre-krškovni organ ne komentira, lahko pa v navedeni zadevi pove, da je bila zadeva odstopljena v odločanje za to pristojnemu sodišču, ki je v danem primeru tudi odločilo in potrdilo odločitev prekrškovnega organa in jo je v sodbi prejel tudi kršitelj.« Gašper Tominc Zdravstveni dom Vrhnika želi obrniti trend Učencem pada telesna zmogljivost Vrhnika, 25. februar - Učenke občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer so pred 25 leti dosegale 90,3% telesno najzmogljivejših v Slovenji, sedaj pa samo 65,5%. Učenci so pred 25. leti dosegali 78,5% telesno najzmogljivejših, sedaj pa samo še 34,8%. Ugotavljajo tudi velike spremembe pri telesnem razvoju, predvsem pri telesni teži in podkožni zamaščenosti osnovnošolskih otrok. To so bili osnovni poudarki, ki jih je v sejni sobi predstavil strokovnjak Janko Strel, prof. šp. vzg., ki je po naročilu Zdravstvenega doma Vrhnika na podlagi športnih kartonov pripravil prerez stanja pri osnovnošolski mladini na omenjenem območju. Športnovzgojni karton je nacionalni sistem za spremljavo telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine (enajst testov), v katerega so vključene vse slovenske osnovne in srednje šole. Kot je dejal profesor Janko Strel, imajo otroci z nizkimi rezultati vsesplošne težave, saj je njihova zmogljivost skromna. Takih, ki imajo skupek rezultatov nižji od 40, je kar 11%, medtem ko jih je bilo konec osemdesetih in v začetku devetdesetih le 4,5%. Gibalno zmogljivejši imajo več energje, boljši učni uspeh, pa tudi samopodoba in socialna vključenost sta boljši. Dečki imajo veliko slabše rezultate kot dekleta. Vse te negativne trende, ki naj bi bili posledica virtualnega sveta računalnikov, je po mnenju profesorja Janka Strela mogoče obrniti, a je potrebno načrtno skupinsko delo. Ugotovitve so po mnenju direktorja zdravstvenega doma Tomaža Glažarja zaskrbljujoče, zato je po njegovem potrebno čimprej ukrepati. Zdravstveni dom je prevzel pobudo in v okviru projekta »Skupaj za zdravje« sklical sestanek vseh županov, ravnateljev in ravnateljic osnovnih šol, vrtcev in predstavnikov športnih zvez na omenjenem območju. Kot je dejal Glažar, bodo v zdravstvenem domu organizirali posebno Svetovalnico, ki bo v povezavi z zdravstvenim osebjem ZD Vrhnika, šolami, vrtci in športnimi organizacijami, v sodelovanju s strokovnjaki iz zdravstvenega in športnega področja pomagala posameznikom, da bodo s pomočjo ustreznih telesnih aktivnosti izboljšali svoje telesne zmožnosti in okrepili svoje zdravje. Ker pa imajo na zdravje otrok največji vpliv starši, bodo poskušali preko srečanj v vrtcih in šolah poskušali pomagati staršem, da jim bo to uspelo. »V okviru delavnic in individualnih svetovanj jim bomo pomagali usmeriti otroke v za njih ustrezne dejavnosti«. Predstavniki šol so bili na uvodnem sestanku načeloma za omenjeni projekt, vendar so opozarjali na administrativne ovire, zasičenost programov, pomanjkanje strokovnega kadra in slabo odzivnost staršev na predavanja. Ugotavljali so, da so starši otrok, ki obiskujejo vrtec, bolj zainteresirani za vabila na predavanja in delavnice ter posledično tudi dovzetnejši za nasvete glede vzgoje otrok. Program »Skupaj za zdravje« naj bi trajal več let oziroma sta trajanje in učinkovitost odvisna od denarnih sredstev. Te naj bi v začetni fazi zagotovil iz svojih rezerv vrhniški zdravstveni dom, kasneje pa upa na pomoč občin oziroma namerava kandidirati celo za sredstva Norveškega finančnega mehanizma. Projekt naj bi stekel še v tem šolskem letu. Kot je na sestanku dejal profesor Janko Strel, je vrhniški zdravstveni dom redka izjema, če ne celo edini v Slovenji, ki je pobudnik in gonilo tovrstnega projekta. Po mnenju Glažarja so poslanstvo zdravstvenega doma tudi dejavnosti na preventivnem področju in ne samo v kurativi. Gašper Tominc 6 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 31. marec 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Želeli bi več usklajenosti z Elektrom in Telekomom Vrhnika, 20. marec - Civilna zaščita je v občinski sejni sobi predstavila analizo delovanja ob februarskem žledu, na kateri je izpostavila timsko delo in izredno požrtvovalnost vpletenih v odpravo posledic žleda, a po drugi strani tudi pomisleke nad Elektrom in Telekomom, katerih načrti zaščite in reševanja niso usklajeni z občinskimi. operacij, »obiskali« kar 521 lokacij in opravili 7977 prostovoljnih delovnih ur. Poškodovani so bili 4 gasilci, na srečo samo lažje, kljub temu pa so na svoji opremi zabeležili za okoli 13 tisoč evrov škode. Oba - Razdrh in Sven-šek - sta izpostavila izredno složnost in enotnost tako znotraj štaba Civilne zaščite kot med gasilci ter se vsem sodelujočim zahvalila. Med glavnimi pomanjkljivosti so izpostavili komunikacijo oziroma usklajenost delovanja z Elektrom in Telekomom, katerih načrti zaščite in reševanja se ne skladajo z občinskimi. Ker sta obe državni firmi močno centralizirani, je župan Stojan Jakin predlagal Elzi Majcen, vodji ljubljanske območne izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje, naj povpraša še druge okoliške občine po izkušnjah z omenjenima firmama in nato družno predlagajo uskladitev načrtov. Rečeno je bilo tudi, da je Civilno zaščito nekoliko presenetilo dejstvo, da nekateri pomembni vrhniški javni zavodi, kot sta Zdravstveni dom in Dom upokojencev, ne razpolagajo z električnimi agregati. Tudi bencinski črpalki naj bi bili brez njih, zato so se morali gasilci v noči, ko je Vrhniko zajel električni mrk, oskrbeti z gorivom na bencinski črpalki na Barju. Nekaj pripomb je med drugim letelo še na obrazce Gasilske zveze Slovenje in Uprave RS za zaščito in reševanje, ki naj bi povzročali nepotrebno podvajanje del. Nekatere težave bo občina lahko rešila sama oziroma njeni zavodi, je dejal župan Jakin, in kot primer navedel načrtovani nakup agregata za zdravstveni dom, druge pa se bodo morale reševati višje - na nivoju države. Sicer pa so se vsi prisotni strinjali, da je šlo za eno največjih ujm v zadnjih desetletjih in da je bil zato vzpostavljeni štab Civilne zaščiten povsem opravičen ter da je zastavljeno nalogo dobro opravil. Gašper Tominc, foto: gt Vodja štaba Civilne zaščite Vrhnika Viktor Razdrh je dejal, da so se predhodne vaje izkazale za zelo dobrodošle, vsekakor pa vsega ni mogoče načrtovati in predvideti. Štab so vzpostavili prvega februarja. Po desetih dneh so ukinili interventni del štaba, štiri dni kasneje (14.) pa še operativni del. V tem času je bilo angažiranih 3164 gasilcev, pripadnikov sil zaščite in reševanja, javnih služb, društev in prostovoljcev. Na terenu je bilo 168 delovnih strojev, stroški intervenci pa se bodo najverjetneje gibali okoli 250 tisoč evrov (trenutno 219, od tega je večina (130) za stroške pogodbenih izvajalcev z gradbeno mehanizacijo). Osrednji steber so bili gasilci, ki so po besedah Benjamina Svenška, poveljnika GZ Vrhnika, ki je v štabu skrbel za interventni del GASILCI PGD VRHNIKA vas 5. 4. 2014 vabimo na DAN ODPRTIH VRAT Spoštovani občani in občanke! Vabimo vas, da se v soboto, 5. aprila 2014, med 9. in 17. uro, oglasite v našem Gasilskem domu na Vrhniki, Jelovškova ulica 3, kjer vam bomo z veseljem razkazali našo opremo in pripomočke ter odgovorili na vsa vaša vprašanja, povezana z gasilstvom in našim delom. Spoznali boste gasilce, gasilska vozila in tehniko. Lahko boste preizkusili različna orodja za gašenje, si ogledali prikaz pravilnega nudenja prve pomoči in še mnogo drugih uporabnih ter zanimivih stvari za vas in vaše najmlajše. Če rabite nov gasilni aparat ali pa želite starega pregledati vam ga bo podjetje Trček & Co. strokovno pregledalo, lahko pa boste kupili novega za vaš avto, stanovanje, podjetje... Vljudno vabljeni! Vaši gasilci PGD Vrhnika Zahvala gasilcem PGD Ligojna ob ledeni ujmi V noči na 2. februar ko je ledeni oklep postal preprosto pre-težak za naravo smo vsi vaš-čani Ligojne izgubili elektriko in nekatere cestne povezave. Vse te dobrine smo jemali za samoumevne vse dokler nam ni ledena ujma pokazala svoje moči. Pred tem si verjetno še nihče ni predstavljal koliko škode in kakšen kaos nam lahko ledeno vreme povzroči. A kljub nevarnostim ki so še vedno pretile v gozdovih so gasilci pričeli čistiti ceste že v nedeljo. Tvegali so svoja življenja in delali. Ko nam je zmanjkalo vode so očistili cesto do vodnega zavetja in nas oskrbeli z vodo že po 24 urah. Očistili so veliko cest, državnih in občinskih. Pomagali so tudi pri vzpostavitvi elektrike. Ker pa je vzpostavitev trajala po nekaterih delih vasi tudi cel teden so potrkali na vsaka vrata in ponudili agregat. Priklopili so ga, počakali da smo malce segreli Z vašo pomočjo smo izpeljali še eno prijetno druženje ob praznovanju (jregorjevega 20 i pjvala vsem za sodelovanje: Anže Stržinar, Modelarski klub Vrhnika, PGD Vrhnika, PGD Stara Vrhnika, KPV Vrhnika, Patricija Novak, Jurij in Jošt Cankar, Jaka Nadlišek. )v zic DRUŠTVO LJUBITELJEV NARAVE IN OBIČAJEV NOTRANJSKE DOM UPOKOJENCEV VRHNIKA DRUŠTVO KMEČKIH IN PODEŽELSKIH ŽENA VRHNIKA hišo in vodo, ohladili skrinjo in hladilnik nato pa so odšli naprej in razveselili še druge. Kar veliko dela so imeli. Pokazali so nam da v hudih trenutkih lahko računamo na njih. Prostovoljno so delali cele dneve, v glavi pa so imeli le en cilj: nesebično pomagati drugim. Za konec pa še misel: 'Resnično bogastvo človeka je dobro, ki ga stori drugemu!' Naj vam bodo gasilci zgled, tudi vi lahko storite nekaj dobrega in pomagate drugim. Najlepša hvala gasilcem PGD Ligojna da so nesebično pomagali! KS Ligojna Delavnice v Domu upokojencev Vrhnika so zgled medgeneracij-skega sodelovanja. Spust po potoku Bela Najboljših šest gregorčkov, ki so prepričali komis^o. Spuščanju gregorčkov ponovno prisostvovalo več sto ljudi Vrhnika, 15. marec - Obrežje potoka Bele na Vrhniki je spominjalo na mravljišče, kajti sedaj že tradicionalnega spuščanja gregorčkov - ladjic, ki preganjajo temo - se je udeležilo na stotine občanov. Nekateri so gregorčke izdelali doma, drugi pa v vrhniškem domu upokojencev, kjer so pred spustom potekale delavnice. Tam je posebna komisija tudi ocenjevala plovila - tista, ki so jih izdelali na delavnicah, in tista, ki so nastala na domovih. Prva ladjica je zaplula po gladini ob pol šestih zvečer, še pred tem pa je plovila blagoslovil dekan Blaž Gregorc. Vodostaj Bele tudi letos ni bil naklonjen podvigu, saj so se gregorčki le počasi prebijali proti cilju, ponekod so jim pomagali tudi gasilci, a vse to ni okrnilo otroške navdušenosti. Prireditev se je končala ob živi glasbi in podelitvi nagrad najbolje ocenjenim plovilom. Gašper Tominc, foto: GT in Blaž Uršič Brezplačno vodenje vsako 1. soboto v ARHEOLOŠKE ZNAMENITOSTI VRHNIKE ARHEOLOŠKE NAJDBE in spominki )v ZIC Vsi, ki vas zanima zgodovina Vrhnike imate tokrat posebno priložnost, da se podate po zanimivih zgodovinskih točkah z arheologinjo. Najprej se bomo ustavili ob reki Ljubljanici, kjer je bilo v rimskem času rečno pristanišče in trg, nadaljevali pot do Kočevarjevega vrta, kjer so bila skladišča za rečni tovor in po Stari cesti- nekdanji rimski prišli do pokopališča, kjer je stal poznorimski castrum. Med potjo se bomo pogovarjali o rimskih cestnih povezavah, kulturi, trgovini, bitkah. Za pot bomo potrebovali približno 3 ure. Dobimo se v soboto 5. aprila ob 10. uri pred TIC-em (Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika). ČAROBNI NAKIT ANTIKE V letu 2006 so ob glavni prometnici arheologi naleteli na nadvse zanimivo najdbo. Našli so dober cm velikega skarabeja, narejenega iz modre fajanse. Najverjetneje je bil v Navport prinesen kot spominek s potovanj ali ga je izgubil popotnik, ki ga je sam nosil kot amulet za )v ZIC V TIC-u na Vrhniki je naprodaj replika skarabeja v obliki prstana, obeska, uhanov in zapestnice. 31. marec 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina p3l| Vrhnika NAŠ ČASOPIS 7 Blizu. Zelena. Zanimiva. Prečudna. Vrhnika! Zavod Ivana Cankarja Vrhnika je pred nedavnim izdal drugo izdajo turistične brošure Blizu. Zelena. Zanimiva. Prečudna. Vrhnika! Gre za brezplačno publikacijo, ki na 40 straneh z bogatim slikovnim materialom in idejami vabi k odkrivanju Vrhnike in okolice. Lani je bila knjižica natisnjena v nakladi 1.000 slovenskih izvodov in po 500 izvodov v treh tujih jezikih, a je slovenskih že kmalu po izidu zmanjkalo, saj je po njej veliko povpraševanje. Tako se je ZIC povezal z lokalnimi gostinci in pravkar izdal brošuro v nakladi 4.000 izvodov. Drugo izdajo brošure so omogočili: Gostilna Bajc, Slaščičarna Berzo, Gostilna Bistra, Gostilna Cankarjev hram, Piz-zerija in mehiška restavracija Flamingo, Gostilna in pizzerija Papatek, Gostilna Jurca, Gostilna pri Kranjcu, Gostilna Rajski vrt Nada (ribiški dom), Hotel Mantova, Kavarna in slaščičarna Park, Izletniška kmetija Kuren in Zavetišče na Planini. Kmalu boste lahko kupili tudi digitalni katalog, ki z enako vsebino kot tiskana brošura, a v obliki turističnega spominka predstavlja Vrhniko v slovenskem, nemškem in italijanskem jeziku. Pojdimo na izlet Pred nedavnim pa je ZIC izdal tudi brošuro Pojdimo na izlet! v treh tujih jezikih. V letu 2011 je izdal publikacijo v slovenskem jeziku, zaradi povpraševanja pa je tokrat knjižica natisnjena tudi v angleščini, nemščini in italijanščini. Knjižica Ek rp Unione eurcpea ^^ B«pubbNca di Sbrarna »Fondo europeo agricOo per f o sviuppo rural e: /'Europa investe nette zone rural i« Facciamo una gita Il Ljubljansko barje occidentale e il suo entroterra montuoso tt © © ® O O 4 ponuja ideje za izlete po občinah Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Horjul, Log - Dragomer in Vrhnika. Knjižico so financirale omenjene občine s sofinanciranjem Las Barje z zaledjem. Vse navedene in številne druge publikacije, promocijsko gradivo ter spominke lahko dobite v TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, 051 661 063. Ali ste vedeli? Blagajev volčin v okviru zavarovanih rastlin Med vsemi predpisi, ki jih v Slovenji poznamo o varstvu narave, je najstarejši predpis o zavarovanju rastlin. Kot prvi državni akt lahko štejemo odredbo iz leta 1896 o zavarovanju planike na Goriškem. Dve leti pozneje, leta 1898, je Deželni zbor za Kranjsko na pobudo Slovenskega planinskega društva sprejel Zakon veljaven za vojvodino Kranjsko o varstvu planike in blagajevega volčina. Tedaj je blagajev volčin postal simbol naravovarstvenih prizadevanj. Odkritje blagajevega volčina 22. maja 1837 je neki kmet s Polhograjske gore prinesel cvetočo dišečo vejico graš-čaku Blagayu, ki je imel sloves botanika. Ker grof te rože ni poznal, jo je v pismu naslednji dan poslal prijatelju, kustosu ljubljanskega muzeja, Henriku Freyerju, ki je bil velik poznavalec rastlin in ga prosil za določitev vrste. Freyer je spoznal, da gre za nov, znanosti nepoznan volčin in ga poimenoval po najditelju Daphne Blagayana. Da gre za povsem novo vrsto otoku. Poznana so nahajališča na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni gori, Makedoniji, Albaniji, Grčiji, Bolgariji, Romuniji in predgorju Karnijskih Alp v Italiji. Prvič je bila odkrita že leta 1780 v Romuniji. Vendar jo niso prav določili. Poimenovali so jo Lerchenfeldov volčin. Šele leta 1884 so spoznali, da je to kranjska blagajana. Tudi v Sloveniji nismo ostali le pri enem nahajališču. Leta 1871 jo je Dežman odkril na Jeterbenku. Na širšem polhograj-skem hribovju so jo odkrili Paulin, Boršt-narjeva in Piskernikova. Voss in Piskerni-kova sta jo našla tudi v okolici Vrhnike, Kolatschek, Logar, Horvat in Petkovšek pa v okolici Zidanega mosta in Kozjega. Wra-ber jo je leta 1957 našel na Pašnici, pred leti pa je Mikuletič iz Tolmina našel rastišče na Trebuši, to je pri nas najzahodnejše nahajališče. Za večino naših nahajališč velja, da je blagajev volčin preživel že ledeno dobo, torej je pravi terciarni relikt. Zacveti zgodaj spomladi. Cvetovi so nameščeni na vrhu grmičastega poganjka v glavičastem socvetju in prijetno dišijo. Čašni listi so barviti in smetanovo rumene barve. Steblo je tanko, rjavkasto obarva- Lastnoročni Freyerjev opis Blagayevega volčina (vir: Proteus) volčina mu je potrdil tudi nemški botanik Reichenbach in ga obenem zaprosil za več cvetličnih vzorcev. Ko mu jih je Freyer poslal, jih je Reichenbach izdal v herbarijski zbirki Flora germanica eksiccata. To je bil za takratno Evropo pomemben botaničen dogodek in že naslednje leto si je te rože prišel ogledati saški kralj Friderik Avgust II, ki je bil izrazit ljubitelj rož. S Freyerjem sta se povzpela na sv. Lovrenc, kjer sta si ogledala rastišče. To pa je blagajevemu volčinu pripomoglo, da je dobil ime kraljeva roža. V spomin na kraljev obisk je dal grof Blagay ob vznožju Lovrenca postaviti velik kamniti spomenik, na katerem v latinščini napis sporoča potomcem: «da je prišel semkaj kralj iz ljubezni do botanike in da bi videl rojstni kraj igalke, ne da bi se ustrašil višine« Skoraj 30 let je blagajev volčin veljal za posebnost gore sv. Lovrenca, kasneje pa so jo začeli odkrivati tudi na Balkanskem pol- no, na njem so premenjalno nameščeni celorobi odebeljeni bleščečo zeleni listi, ki ostajajo skozi vse leto zeleni. Letno zraste približno 30 cm. Razmnožuje se predvsem vegetativno, so pa tudi primeri, da so zrasle lepe rastline iz semen. Najbolj pogosta nahajališča so v montan-skem in subalpinskem pasu do 1900 m nadmorske višine. Z ozirom na različna nahajališča je poznana pod več imeni kot so še: Igalka, blagajana, blagajka, kozlovec, kraljeva roža... Med botaniki velja blaga-jev volčin za eno najlepših rož - kraljevska roža slovenske cvetane. V Slovenji je znano več kot 3200 rastlinskih vrst. To je z ozirom na majhno površino Slovenje zavidljivo visoka številka. Vzrok taki raznolikosti rastlinstva je vpliv panonske nižine, Sredozemlja, Alp in Di- narskega gorstva. Po številu rastlinskih vrst na kvadratni kilometer spadamo v sam evropski vrh . Tudi endemičnih rastlin, ki rastejo pretežno samo v Slovenji je okoli 60. Te rastline dokazujejo posebnosti naše flore. Leta 1989 je bil v okviru Uprave RS za varstvo narave izdelan seznam ogroženih vrst v Slovenji. To so tiste rastline, katerih število z leti upada. Izmed 550 pregledanih rastlin so jih 342 spoznali za ogrožene. Na tako imenovani rdeči seznam je uvrščen tudi blagajev volčin. Ogrožen je predvsem zaradi trganja in ruvanja. Zaradi močno spreminjajočih življenjskih prostorov, bodisi zaradi človeških posegov ali naravnih sprememb, postajajo ogrožene vrste tudi nekatere rastline, ki rastejo na močvirskih travnikih, pa tudi rastline iz suhih negnojenih travnikov. V Slovenji je doslej izumrlo okoli 30 rastlinskih vrst, vendar nobena takšna, ki ne bi rastla še na drugih ozemljih. Globalno pa je izumiranje velik problem. Domneva se, da bo med cvetnicami in praprotnicami do leta 2050 izumrlo 60.000 rastlinskih vrst od skupno 250.000. Največji trend izumiranja je na otokih in v tropskem pasu. Da bi ohranili biotsko raznovrstnost na slovenskem, se moramo prizadevati prav vsi in ne le naravovarstveniki. Kajti vsaka rastlina ima svojo vlogo v ekosistemu, pri tem pa je lahko koristna tudi za človeka, četudi tega še nismo spoznali. Tudi v naši krajevni skupnosti Podlipa -Smrečje se nahaja več rastišč blagajevega volčina. Največje se razprostira po severovzhodni strani Čukovega gozda v bližini Samije. To je strnjeno rastišče na površini 2 ha /izmera v letu 2013/. V zadnjih letih so se v smeri jugozahoda pojavili povsem novi manjši strnjeni zasevki. Več posameznih rastišč pa je tudi na pobočju Trčkovega gozda. Če vas bo spomladi, ko že diši po preorani zemlji in se v brazde njiv polaga prvi krompir, pot zanesla v ta del naše občine, se sprehodite po svetlih bukovih in borovih gozdovih. Opojni vonj te prelepe kraljeve rože vas bo vodil vse do rastišča. Ko jo uzrete, jo ne utrgajte, le obstanite in občudujte to stvarstvo narave. Sonja Malovrh SEME\ Voden ogled Vrhnike v angleščini -Cankarjeva kava in izviri Ljubljanice 24. 4. 2014 Program vključuje: doživetje Cankarjeve skodelice kave, ogled Cankarjeve spominske hiše, (3-urni) sprehod ob izvirih Ljubljanice in Cankarjevo pojedino. Cena: 30,00€/os s prevozom (Lj-Vrh-Lj). 25,00 €/os brez prevoza. Minimalno število 10 oseb. )v ZIC Zavod Ivana Cankarja za kultura» Sport in turizem Vrhnika TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika Tel: 01 755 10 54 Mob: 051 651 053 E-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek-petek: od 8. do 18. ure. Sobota: od 8. do 14. ure. Julij/avgust Nedelja: od 9. do 17. ure. wwwzavod-cankarsi Vrhnika - Cankar's coffee and the springs of Ljubljanica river A guided tour in English: 24. 4. 2014 Visit Vrhnika and enjoy the mixture of coffee, culture, nature and local flavors of Cankar's time. The program includes : coffee event, the visit of Cankar's Memorial House, a walk along the springs of Ljubljanica river (3-hours) and lunch (the dish from Cankar's time). Package price : 30,00 € / pers. with the transport (Lj-Vrh-Lj). Without transport € 25,00 / day. Minimum number of 10 persons. Predavala bo predstavnica Semenarne Ljubljana, Barbara Lončar. Semena, ki ste jih skrbno pridelali v minulem letu, lahko izmenjate z učenci, učitelji naše šole in drugimi občani. Vabljeni na prijetno druženje! 8 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 31. marec 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pustovanje v Gostilni Bajc Krofi, maske, ples, Ansambel Naveza in obilica dobre volje. Da, berete o pustovanju v Gostilni Bajc v Sinji Gorici, ki je letošnje preganjanje zime popestrila še z izvrstno kulinarično ponudbo, izborom mask ter tako pod svojo streho zvabila številne obiskovalce, ki, verjemite, »niso šli žejni preko vode«. Tako je zima zdaj že skoraj zbežala; prvo mesto za masko so prejeli policistke in zaporniki, drugo sta zasedli maski jamskega človeka, tretje pa je v samostan odnesel menih. Za nagrade so prejeli parkirne ure, brisače ter bone za 50 evrov, ki jih bodo lahko unovčili v jedilnicah Gostilne Bajc ali bližnji Bistri, Ansambel Naveza pa je igral še dolgo v noč in zabaval zabave željne, ki pa jih je bilo, verjemite, veliko. Več naj povedo fotografije. Besedilo in foto: Blaž Uršič Valentinov stand up v Gostilni Bajc Valentinovo: dan ljubezni, zaljubljencev, darilc, srčkov, Kupi-dovih puščic in še marsičesa, kar je povezano z ljubeznijo in izkazovanjem tega lepega čustva, ki večino ljudi obogati za prijetne občutke, nasmeške, marsikomu pa po trebuhu takrat letajo kar drobni »metuljčki«. Tega se dobro zavedajo tudi v Gostilni Bajc v Sinji Gorici, kjer so prav v ta namen organizirali Valentinov Stand up in tako raztegnili smejalne mišice okoli štiridesetim gostom, ki so se ob prigrizkih in pivu Human Fish zabavali v družbi dveh stand up komikov iz Kolektiva Ceh za smeh. Gašper Bergant in Klemen Mauhler sta tokrat s svojim prihodom na oder povzročila pravo poslastico, saj sta se dotaknila tematik, ki ljudi po navadi ne zabavajo, ampak jih le zagrenijo. Vendar pravi mojstri znajo tudi iz nemogočega narediti mogoče in tako je bilo tudi tokrat, saj se je smeh razlegal po vsej gostilni, ki pa je imela tisti večer le eno »čokoladno napako« in še ta je prihajala iz kuhinje. Da, prav ste prebrali, »napako«; gre namreč za sladico iz čokoladnega mousseja, poimenovano »čokoladna napaka«, ki so jo postregli s prelivom iz gozdnih sadežev in tako poleg preostale kulinarične ponudbe potrdili pravilo, da gre ljubezen tudi skozi želodec. To je bil namreč že tretji stand up večer v Gostilni Bajc, kateremu pa bo v soboto prvega marca ob devetnajstih sledilo pustovanje, na katerem bodo izbrali tri najboljše pustne maske in jih tudi nagradili, instrumente pa prepustili Ansamblu Naveza! Besedilo in foto: Blaž Uršič Delovanje DGPMŽ Vrhnika v letu 2013 V letu 2013 je Društvo gojiteljev pasemskih malih živali (DGPMŽ) VRHNIKA delovalo aktivno in uspešno. Na vseh področjih smo se dobro izkazali in vedno dobili lepa priznanja. V času od 5. do 7. aprila smo bili povabljeni v Italijo v Gorico, kjer smo predstavili 38 kuncev v petnajstih pasmah od osmih gojiteljev. Uspešne ocene niso izostale. 20. aprila smo sodelovali s kunci, golobi in kokošmi v sklopu razstave rjavih krav v Tolminu. Za slovesnost smo tudi spustili golobje jato v pozdrav. V Komendi smo skupaj z Društvom Mengeš - Kamnik razstavili naše živali 42 kuncev v devetih pasmah od osmih gojiteljev, 14 kokoši v štirih pasmah od treh gojiteljev in 12 golobov ene pasme od enega gojitelja. Na razstavi ALPE-ADRIA V CELOVCU od 19. do 20. oktobra smo razstavili 45 kuncev v enajstih pasmah od šestih gojiteljev. Živali so bile ocenjene z dobro oceno 95,1 točke. Glavna pa je bila društvena razstava na Vrhniki v gasilskem domu od 22. do 24. novembra. Gostili smo tudi tekmovanje za pokal kunčjih samcev celotne R Slovenije. Tekmovalo je 122 kuncev v 29 pasmah od 27 gojiteljev. Uspešno smo dosegli dvajset pokalov. Na društveni razstavi je bilo razstavljenih 66 kuncev v dvajsetih pasmah od petnajstih gojiteljev, 24 živali perutnine v šestih pasmah petih gojiteljev in 63 golobov v sedmih pasmah treh gojiteljev. Rezultati so bili dobri; doseženih petnajst pokalov za kunce in osem za golobe. Od 13. do 15. decembra smo se udeležili Super pokala za kunce na Ravnah na Koroškem. Od sedemnajstih kolekci smo dosegli deveto mesto. Razstave v Ško^i Loki od 13. do 15. decembra se je udeležilo devet gojiteljev z 39 kunci v trinajstih pasmah, enajst kokoši v štirih pasmah in 24 golobov v treh pasmah. Živali so bile dobre ocenjene. Zahvaljujemo se PGD VRHNIKA za pomoč pri naši razstavi. DGPMŽ VRHNIKA želi povečati članstvo v svojih vrstah, zato vabimo gojitelje malih pasemskih živali, naj se nam pridružijo in pokažejo svoje delo z živalmi na naši razstavi in državni ter v tujini. Imena nagrajencev - prejemnikov pokalov in priznanj iz navedenih tekmovanj - si lahko preberete na spletni strani www. mojaobcina.si/vrhnika UO DGPMŽ Vrhnika Pralne plenice - vsekakor da Tudi vi ob omembi pralnih plenic najprej pomislite na bele kvadratne bombažne plenice, ki smo jih uporabljali še pred dvajsetimi leti? A pralne plenice so se do danes spremenile tako zelo, da z njimi nimajo skoraj nič več skupnega. No, razen tega, da jih še vedno lahko pere-mo in iste plenice uporabljamo od rojstva do kahlice za enega ali dva otroka. Oblika modernih pralnih plenic je podobna tistim za enkratno uporabo. Njihova uporaba je preprosta, zapirajo se z ježki ali pritiskači, ni jih potrebno likati ali dodatno zlagati, velikost pa se prilagaja z gumbi. O tem, ali pralne plenice manj ali bolj vplivajo na okolje od tistih za enkratno uporabo, je bilo napisanega že veliko. Zato strokovnjaki skušajo vplive na okolje oceniti preko analize življenjskega cikla obeh vrst plenic, a v tem primeru tudi analize ne dajo enoznačnega odgovora. Ugotavljajo namreč, da se pralne plenice bolje odreže-jo pri porabi surovin in odpadkih, medtem ko plenice za enkratno uporabo porabijo manj vode in električne energije. Britanska agencija za okolje v analizi življenjskega cikla plenic iz leta 2008 zaključuje, da so okoljski vplivi pralnih plenic lahko višji ali nižji od plenic za enkratno uporabo, kar je odvisno predvsem od načina pranja in sušenja. Starši lahko občutno znižajo vpliv na okolje, tako da plenice sušijo na zraku, kadarkoli je to mogoče; čim manjkrat uporabijo sušilec; ko menjajo naprave, izberejo energetsko učinkovitejše (A+); ne perejo plenic na temperaturi nad 60 °C; perejo plenice v polnem stroju (tudi skupaj z drugim tekstilom); uporabljajo plenice še pri drugem otroku (izmenjava ali prodaja); s skrbnim doziranjem pralnega praška, uporabo pralnih oreščkov ali pralnih krogel. Starši, ki se odločijo za plenice za enkratno uporabo, njihovega vpliva na okolje torej ne morejo spremeniti, medtem ko imajo starši, ki uporabljajo pralne plenice, na voljo vrsto možnosti, da te vplive bistveno znižajo. Na trgu najdemo biološko razgradljive plenice za enkratno uporabo, ki jih je možno kompostirati. Zadrega nastane pri ugotavljanju kakovosti tako pridobljenega komposta, saj po izkušnjah iz EU praviloma presega dovoljene vsebnosti cinka v kompostu za neomejeno uporabo. Proizvajalci v otroške kreme namreč dodajo cinkov oksid, ker preprečuje vnetne reakcije in občutljivost kože na zunanje vplive. Vse plenice za enkratno uporabo, torej tudi biološko razgradljive, vsebujejo natrijev poliakrilat, ki ga ni možno kompostirati. Natrijev poliakrilat daje občutek suhosti v plenicah, krivijo pa ga za nastanek pleničnega izpuščaja in uroinfekta. Sporna je tudi prisotnost dioksina, ki nastaja kot stranski produkt beljenja papirja za plenice za enkratno uporabo. V njih je sicer prisoten le v sledeh, a je dioksin nevaren pri izredno majhnih količinah in je na seznamu najbolj rakotvornih snovi. Starši, ki se odločajo za uporabo pralnih plenic, kot enega najpomembnejših navajajo zdravstveni vidik. Pri pralnih plenicah krem skorajda ni potrebno uporabljati, ker koža na dojenčkovi ritki ni vzdražena. Večina krem je namreč izdelanih na podlagi naftnih derivatov, z dodanimi dišavami in drugimi hormonskimi motilci. Na trgu je široka izbira pralnih plenic, narejenih iz naravnih, ekoloških materialov, kot so konoplja, bambus, ekološko pridelan bombaž ali volna. Pralne plenice iz bambusa so narejene iz vrste moso, s katero se pande ne prehranjujejo in izredno hitro raste, nekatere vrste tudi do enega metra na dan. Vsebuje snov bamboo kun, ki deluje protiglivično in protibakterijsko, torej škropljenje takšnega bambusa ni potrebno. Ekološko pridelan bombaž pa je pridelan na naravi prijazen način, brez uporabe kakršnihkoli škropiv in z gensko nespremenjenimi rastlinami. V prid pralnim plenicam brez dvoma govori ekonomičnost. Za starše je nakup pralnih plenic občutno cenejši od tistih za enkratno uporabo. Za slednje v dveh letih in pol odštejejo okvirno 1.400 evrov, medtem ko jih nakup kompleta pralnih plenic stane okrog 400 evrov. Stroški plenic za enkratno uporabo se porazdelijo preko dveh let in pol, medtem ko je nakup pralnih plenic enkraten strošek, zato starši pralne plenice pogosto dojemajo kot dražje. Če bi plenice prali posebej, bi to v dveh letih in pol stalo dodatnih 120-190 evrov. Večinoma pa se perejo skupaj z drugim perilom in je torej strošek nižji, zaradi pogostejšega pranja pa je potrebnih manj drugih otroških oblačil. Otrok do kahlice porabi okvirno 5.000 plenic za enkratno uporabo, kar letno predstavlja 874 kg odpadkov, ki večinoma končajo na odlagališčih, kjer razpadajo med 200 in 500 leti. Po statističnih podatkih se je v Slovenji leta 2012 rodilo 21.938 otrok, ki bodo plenice uporabljali 2,5 let. Tako lahko grobo ocenimo, da letno nastane preko 38.000 ton odpadnih plenic, njihovo odlaganje pa nas vsako leto stane več kot 3,8 mio evrov. Za odpadne plenice namreč ne velja podaljšana odgovornost proizvajalca, kar pomeni, da nakupna cena plenic ne vključuje stroškov ravnanja z njimi potem, ko postanejo odpadek. Ta strošek v celoti nosijo gospodinjstva. Plenice za enkratno uporabo predstavljajo 2-3 % odpadkov iz gospodinjstev. V krajih po Evropi, kjer ločeno zberejo preko 80 % odpadkov, ugotavljajo, da plenice predstavljajo 15 % mešanih ostankov. Odpadnih plenic za enkratno uporabo ni možno kompostirati ali reciklirati, saj so sestavljene iz različnih materialov: plastike, bombaža, ostankov krem in fekalij. Zato se jih lahko odlaga le v zabojnik z mešanimi odpadki, zaradi vonja in drugih tveganj je zato te zabojnike potrebno pogosteje prazniti. To pa dviguje ceno odvoza in odlaganja odpadkov. Zvišujejo delež odloženih biološko razgradljivih odpadkov na odlagališčih, kar je v nasprotju s cilji EU o zniževanju njihovega odlaganja. Otrok do kahlice povprečno porabi okvirno 5.000 plenic za enkratno uporabo. Številne občine in pokrajine po Evropi so se zaradi ekonomskih in okoljskih razlogov odločile, da na različne načine promo-virajo in podprejo uporabo pralnih plenic. Mnoge med njimi staršem subvencionirajo nakup, kot na primer Flamska regija v Belgiji ter številne občine v Italiji. V španski pokrajini Katalonija zaradi zniževanja stroškov uvajajo uporabo pralnih plenic v vrtcih, okoljskih vplivov in kot dodatna spodbuda staršem. V Veliki Britaniji 80 % občin podpira njihovo uporabo, poznajo tudi specializirane pralnice za pralne plenice. Te delujejo tako, da starši tedensko oddajo plenice v pralnico in obenem dobijo svežo zalogo, storitev pa zajema tudi možnost njihove oddaje in prevzema na domu. Tako se straši izognejo začetnemu nakupu pralnih plenic, saj jih skupaj s storitvijo pranja preprosto najamejo pri pralnici. Poleg manj odpadkov, bolj zdravih ritk in nižjih stroškov je uporaba pralnih plenic tudi spodbuda lokalnemu gospodarstvu. Pralne plenice namreč skoraj vedno izdelujejo mala ali srednje velika lokalna podjetja, ki jih imamo tudi v Slovenji. Namesto večanja dobička velikim multi-nacionalkam tako prispevamo k razvoju gospodarstva doma, kar je v kriznih časih še kako dobrodošlo. Erika Oblak, Ekologi brez meja 31. marec 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina p3l| Vrhnika NAŠ ČASOPIS 9 Turistično društvo JRfc mwc .9M7 a9i TURISTIČNO DRUŠTVO BLAGAJANA VRHNIKA VABI NA SEJEM VSE ZA VRT IN DOM V SOBOTO, 26. APRILA 2014, od 8. do 14. ure na trgu za sodiščem, kjer boste lahko kupili marsikaj za svoj vrt in dom. Med obiskovalce sejma bomo tudi letos brezplačno razdelili balkonske okrasne rastline in kompost. Medijska pokrovitelja: NAŠ ČASOPIS IN RADIO ORION Prijava Vse za vrt in dom sobota, 26. aprila 2014 Imeinpriimek:................................................................................................................................................. Naslov;................................................................................................................................................................................ Ponudba:......................................................................................................................................................................... Želim stojnico (obkrožite): DA NE Kontaktnaoseba;.......................................................................................................................................... Telefon: Proizvajalci biohrane, vrtnarji, drevesničarji, izdelovalci orodja za vrtičkarje, vrtnih klopi in lop, cvetličnih korit in drugih, času primernih artiklov prisrčno vabljeni, da se udeležite našega sejma. Svoje izdelke boste lahko prodajali ali pa pripravili samo promocijsko predstavitev. Sejem bo na Sodnijskem trgu na Vrhniki. SEJEMSKA PRISTOJBINA: 12,00 € ALI 15,00 € (odvisno od prostora, ki ga boste zavzeli). SEJEMSKI POGOJI: obratovalni čas sejma: od 8. do 14. ure na trgu za sodiščem. Pričakujemo, da boste svoje izdelke na tem sejmu ponudili po proizvodnih cenah. Pristojbine boste plačali pooblaščeni osebi na sejmu. Prijave pošljite na naš naslov (TD Blagajana, Cankarjev trg 4, Vrhnika) do 16. 4. 2014! Skupno dovoljenje za vse prodajalce sejma Vse za vrt in dom bo pridobilo Turistično društvo Blagajna. Zato vas prosimo, da ob prijavi predložite vsa potrebna dovoljenja za opravljanje dejavnosti. Prosimo, da našo zahtevo upoštevate, da bi se izognili morebitnim neljubim zapletom s strani inšpekcijskih služb. Hvala in lep pozdrav! TD Blagajana Vrhnika TD Blagajana, tel. Fax.: 01/ 7551 341, Davčna št.:SI 62766520, TRR 02027-0254167166 E-mail: drustvo.blagajana@kabelnet.net. 126. občni zbor TD Vrhnika Delovanje presega amaterizem Po vsej verjetnosti je Turistično društvo Blagajana Vrhnika eno najstarejših društev v občini, ki je naslednik Oglaševalskega društva, saj so lani praznovali 125. obletnico aktivnega delovanja. Tako so se letos člani zbrali že 126-ič zaporedoma, kar pomeni resnično lepo delovno in predvsem aktivno obdobje. Redni občni zbor je bil v sredo, 12. marca, v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki, kjer so se zbrali najbolj delavni in aktivni člani društva. Delovno predsedstvo občnega zbora in predsednica društva Mirjam Suhadolnik prvi del zbora je bil namenjen kulturi. Nastopili so učenci Glasbene šole Vrhnika, in sicer kvartet flavt: Ema Purhat, Ema Mrzelj, Lucija Kosednar in Mirjam Kodba pod mentorstvom prof. Tanje Repe ter duet violin Lea Kumar in Regina Laznik z mentorico prof. Nežo Filipič. Nato so se predstavile učenke Osnovne šole A. M. Slomška, ki obiskujejo turistični krožek. Predstavile so nalogo Turizmu pomaga lastna glava, ki jo je razpisala Turistična zveza Slovenje z delovnim naslovom Z glavo v naravo. Učenke Sara Bradeško, Marija Klun in Sandra Petrovič z mentoricama Katjo Gojkovič in Tanjo Vojska so s to nalogo zasedle drugo mesto in od vseh prisotnih prejele velik aplavz. V uvodnem delu je zbrane prva nagovorila predsednica društva Mirjam Suhadolnik, ki je podala tudi poročila o delu in aktivnostih društva v minulem letu. Med drugim je še posebej povedala: »Žal smo se v preteklem letu od prvega do zadnjega dne ukvarjali, lahko rečemo celo borili za prevzem Starega malna nazaj v posest. Da smo to dosegli, gre zahvala tudi županu Stojanu Jakinu, ki nam je pomagal, da smo z najemnikom podpisali dogovor o sporazumni prekinitvi najemne pogodbe in vse do izročitve ključev. S tem smo prekinili naraščanje pravdnih stroškov in povzročanje škode v objektu, odpisati pa smo morali celoten dolg za najemnino. Kot ste lahko zasledili, je že objavljen razpis za oddajo Starega malna v najem, v februarju smo skupaj z Muzejskim društvom, ZIC-em in Delavnico pripravili predstavitev Strategie in Elaborata ter Idejnega projekta kašče v Verdu z naslovom od Zrna do žita z namenom, da je javnost seznanjena z idejami, načrti ali podlago za pripravo ponudb potencialnih najemnikov Starega malna. Sodelovali smo v pustnem sprevodu na Vrhniki, bili Predstavitev naloge Z glavo v naravo: Sara Bradeško, Marija Klun in Sandra Petrovič soorganizatorji gregorjevih lučk v vodo, prevzeli smo delavnico, ki je potekala v Domu starejših občanov in se veselili med-generacijskega druženja. Pridobili smo tudi nov prapor našega društva, ki ga ponovno nosi edina praporščakinja v občini, Sonja Malovrh. Sodelovali smo na Argonavtskih dnevih, pri projektu Festivala hrane, izvedli že tradicionalno prireditev srečanje priseljenih občanov z domačini Tu smo doma na Sv. Trojici, na sejmu Vse za vrt in dom podelili balkonske cvetlice in barvali cvetlične lončke. Zopet smo izdali koledar za leto 2014 z najboljšimi fotografijami iz domačega kraja. Obseg dela in prizadevanj Turističnega društva je v preteklosti večkrat presegel okvire prostovoljne, predvsem ljubiteljske dejavnosti. Kar nekaj članov in družin živi z društvom. Ukvarjamo se z administracijo, financami in vedno novimi predpisi in zahtevami države, ki obremenjujejo društva, strokovna pomoč pa je ovrednotena. Zbrani smo zato, da bi skrbeli za lep videz kraja, pripomogli k razvoju turizma in pri tem uživali. Zato, ker radi to delamo.« Nato so bila podana še druga poročila o delu društva ter načrti za letos. Člani so vse soglasno sprejeli ter nagradili tudi z aplavzom. Resnično to pomeni, da so z delom upravnega odbora in vodstvom zadovoljni, čeprav je bilo nakazano kar veliko težav, tako od Močilnika pa do Starega malna. Letos bo potrebno še veliko aktivnosti in strpnosti, saj je turizem na Vrhniki potreben in zaželen. Tudi letošnja katastrofa, žled, je naredil veliko škode v Močilniku, Starem malnu in na Sv. Trojici. Obnova in čiščenje sta se že začela. Dela bo veliko, kar člani društva čutijo in v veliki meri pomagajo. Kot pravijo, v slogi je moč. Simon Seljak Komisija za lepše okolje ne počiva Člani Komisije za lepše okolje smo v mesecu marcu podali naše poročilo za preteklo leto na občnem zboru TD Blagajana. Kot vedno smo si tudi za letošnje leto začrtali nove cilje. Zavedamo se, da bo naše delo povezano tudi s kakšno akcijo čiščenja po žledolomu, ki je prizadel naše kraje. Tako kot vsako leto se bomo odpravili na teren in opazovali urejenost okolice vaših hiš. Naše delo se bo pričelo s sejmom Vse za dom in vrt, ki se bo odvijal 26. aprila na vrhniškem sejmišču. Prijazno vabljeni. Prav je, da zapišemo kaj vse bomo ocenjevali na terenu. Iščemo: najlepšo urejeno hišo z okolico, najlepši kotiček (vrtna lopa, skalnjak, bujno cvetoča gredica,. .)-sem spada vse kar vas osrečuje, na kar ste še posebej ponosni in bi z veseljem delili z nami, iščemo tudi najbolj urejeno krajevno skupnost in najlepši javni objekt. Na teren se bomo podali glede na vremensko situacijo. Vsako leto nas kaj preseneti zato bomo poizkušali poiskati najustreznejši termin obiska in slikanja. Prosimo vas, da nam tudi sami, preko spletne pošte, pošljete slike s terena in tako skupaj lažje prikažemo upravnemu odboru pravo podobo. Tudi najlepši kotiček ujemite v pravem času, saj se nam zgodi, da smo včasih na terenu po cvetenju. Seveda se lahko v naš izbor prijavite tudi sami. Z veseljem vas bomo obiskali. Tako kot lansko leto tudi letos iščemo najlepši javni objekt. Žalosti nas, da si nekateri posamezniki jemljejo pravico in uničujejo zunanjo podobo naše občine z grafiti, predvsem pa z barvo, ki zahteva večji poseg v pročelje stavb. Seveda je vse povezano s stroški, žalostno je tudi dejstvo, da vse to kazi zunanji videz kraja. Zapišemo lahko le to, da obstajajo tudi mediji preko katerih lahko izražamo svoje mnenje, imamo tudi pravico javnih shodov, demonstra-ci, ni pa potrebno, da uničujemo javne in zasebne objekte. Vsako leto pregledujemo tudi krajevne skupnosti zato smo se letos odločili, da bomo tisto, ki nas bo najbolj navdušila z urejenostjo in prijaznostjo nagradili s priznanjem Blagajana. Prosimo tudi krajane vrhniških krajevnih skupnosti, da korajžno predlagate sebe ali soseda za katero izmed kategorij ocenjevanja. Prijave zbiramo do 1. 7. 2014. Obvestite nas lahko z izpolnjenim glasovalnim lističem ali po elektronski pošti na naslov drustvo.blagajana@kabelnet. net. Na elektronski naslov nam lahko pošljete tudi fotografije objekta za katerega menite, da si zasluži priznanje. Seveda pa se lahko osebno oglasite v pisarni TD Blagajana v času uradnih ur (ob torkih in četrtkih od 18.30 do 19.30 ure). Že v naprej se vam zahvaljujemo za sodelovanje in pozdravljamo vse ljubitelje lepega in prijaznega okolja. Anita Čretnik Izbor za najlepšo urejeno hišo z okolico, najlepši kotiček (vrtna lopa, skalnjak, bujno cvetoča gredica,...), najbolj urejeno krajevno skupnost in najlepši javni objekt GLASOVALNI LISTIČ STANOVANJSKA HIŠA (vpišete naslov) NAJLEPŠI KOTIČEK (vpišete naslov) NAJBOLJ UREJENA KRAJEVNA SKUPNOST JAVNI OBJEKT V OBČINI (vpišete naslov in ime objekta) MOJ NASLOV Glasovnico do 1. julia 2014 pošljite na naslov: Turistično društvo Blagajana, Cankarjev trg 4, 1360 Vrhnika. Glasovnica se nahaja tudi na internetni strani TD Blagajna /www.blagajana.s//, lahko jo pošljete tudi po e-pošti na naslov: drustvo.blagajana@kabelnet.net. IZJAVA: Turistično društvo Blagajana izjavlja, da bo podatke, zbrane na obrazcu, uporabljalo izključno za potrebe organizacije in izvedbe akcije Blagajana. NAŠ ČASOPIS 31. marec 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vrhnika bo v maju oranžna! Skavti letos obeležujemo 15. obletnico delovanja na Vrhniki. Ena večjih prepoznavnosti so naši oranžni kroji. Višek praznovanja bo svečana proslava »Vedno pripravljeni«, ki bo 30. maja ob 19. uri v Veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Vsi vljudno vabljeni, da nas še bolje spoznate! Osnovni namen skavtov je prispevati k polnemu telesnemu, duševnemu, duhovnemu in družbenemu razvoju otrok in mladih, da bodo lahko postali trdne osebnosti, odgovorni državljani ter člani krajevnih, narodnih in mednarodnih skupnosti. Neformalne vzgojno-izobraževalne dejavnosti izvajamo s pomočjo skavt-ske metode, ki je v svetu priznana kot ena najučinkovitejših neformalnih vzgojnih metod za vzgojo samostojnih ljudi in okoljsko vzgojo. Veseli smo, da smo v vseh teh letih postali prepoznavno in dejavno društvo na celotnem vrhniškem območju. Poleg proslave, ki bo 30. maja ob 19. uri, pripravljamo še druge dogodke, ki upamo, da vam bodo polepšali maj. Bodite pripravljeni! Argonavti - vrhniški skavti V mesecih januarju, februarju in marcu so praznovali visoke jubileje članice in člani Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika: Miloš Čica, Stara Vrhnika, 1921; Viktor Kirn, Vrhnika, 1921; Stanko Peric, Vrhnika, 1921; Marija Petkovšek, Stara Vrhnika, 1923; Tine Bradeško, Vrhnika, 1923; Anton Jesenovec, Vrhnika, 1923; Frančiška Vrhovec, Blatna Brezovica, 1924; Nada Jaramaz, Vrhnika, 1929; Albina Poglajen, Verd, 1929; Marija Kavčnik, Log, 1934; Natalija Strajnar, Vrhnika, 1939. Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visok jubilej, želimo zdravja in dobrega počutja. Čestitke veljajo tudi vsem drugim, ki so v tem času praznovali rojstni dan. Uradne ure pisarne združenja so vsako sredo popoldne od 16.00 do 18.00 ure. Dobite nas na tel.št. 755-20-01, lahko pa nam pišete tudi na e-naslov: zbnob.vrhnika@gmail.com. Ob izrednih primerih zunaj uradnih ur smo dosegljivi tudi na mobilni številki 030 696-818, kjer se vam bo oglasila podpredsednica ZB NOB Vrhnika. Člane združenja in občane Vrhnike tudi obveščamo, da je pred glavnim vhodom v pisarno združenja nameščena oglasna omarica, kjer so objavljene vse naše aktivnosti in druga sporočila. Predsednik združenja Janez Kikelj in delovno predsedstvo Skupščina vrhniških borcev Pritegnili mlade člane V mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki je v ponedeljek 24. 3. 2014 potekala skupščina Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika. Tako so člani združenja ocenili delo in aktivnosti za prejšnje leto ter sprejeli program dela in finančni načrt za letošnje leto. Na sami skupščini se je zbralo okoli 60 članov in še nekaj gostov, kar je naj bi bilo do sedaj največja udeležba. Vrhniško združenje borcev za vrednote NOB združuje člane iz dveh občin, Vrhnike in Log-Dragomerja. Ob koncu leta je bilo 214 članov, 10 je bilo novo sprejetih, umrlo pa jih je 17. To pa pomeni, da se članstvo z leti tudi stara in naravno zmanjšuje. Zato je bilo večkrat slišati, da je potrebno v druženje privabiti predvsem mlajše člane, ki simpa-tizirajo z idejami in programom. Zbrane so prvi nagovorili gostje skupščine, med njimi župana Log - Dragomerja in Vrhnike, predstavnica združenja iz Logatca, predstavnik veteranov Vrhnike in Borovnice ter predstavnik policijskih veteranov. Vsi so obsodili sedanje stanje v družbi in tudi omaloževanje in potvarjanje zgodovinskih dejstev o delovanju partizanov za svobodno in samostojno Slovenijo. Obsodili so tudi postavljanje domobranskih spomenikov v Rovtah in v zadnjem času v Grahovem. Pohvalili pa so delovanje in sodelovanje z vrhniškim združenjem, ki je zelo aktivno. Prvi pa je nato zbrane nagovoril predsednik združenja Jani Ki-kelj, ki je podal tudi poročilo o delu v lanskem letu. Med ostalim je poudaril: »Kot predsednik sem se udeleževal raznih spominskih in članskih srečanj, ki so jih organizirala društva in organizacije v naših in sosednjih občinah, prav tako praporščak. Spomniti moram tudi na delo socialne komisije in skupine za urejanje pomnikov; socialna komisija je v božičnem času z obiski naših starejših članov le tem pripravila kar nekaj veselja, saj vedno do-brovoljno sprejemajo obiske članov ZB. Skupina za urejanje pomnikov je opravila veliko delo s pripravo predloga za razglasitev pomnikov nepremične kulturne dediščine. Uredili so tudi spomenik Tankovski brigadi in okolici, postavila 2 nadomestni spominski plošči (ki sta bili tekom let nasilno odstranjeni), uredila je Preko 60 udeležencev skupščine Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika spomenik na Štampetovem mostu in mostu v Ligojni.« Soglasno so nato prisotni člani sprejeli vsa poročila ter tudi programe aktivnosti in delovanja v letošnjem letu. Od programa naj navedem samo nekaj najbolj pomembnih, saj bodo o ostalih obveščali v Našem časopisu: 5. - 27. 4. urejanje TV17 12. 4. sprejem pohodnikov železničarjev na TV17 27. 4. sprejem pohodnikov po vrhniški planinski poti in tovari- ško srečanje na TV17 6. 5. proslava ob Dnevu osvoboditve Vrhnike 10. 5. pohod po poteh okupirane Ljubljane 11. - 12. 7. vzpon na Triglav in osrednja proslava v počastitev spomina na partizanske patrulje, ki so se leta 1944 povzpele na vrh Triglava - Rudno polje 14. 9. udeležba na proslavi priključitve Primorske in obisk Go-narsa 17. 10. spominski večer pisatelja Karla Grabeljška V decembru obisk članov združenja v Domu upokojencev na Vrhniki in v domovih. Po uradnem delu pa je sledilo v predverju doma še tovariško srečanje, ki tako poglablja še večje prijateljske medsebojne odnose. Simon Seljak V spomin V četrtek 6. marca smo se poslovili od naše tovarišice Anice Kirn in jo pospremili v poslednji dom. Gospa govornica je lepo opisala njeno življenjsko pot in njeno ljubečo nrav, ki jo je izkazovala družini in okolici. Čutim dolžnost, da Vrhničanom povem, da je bila taka tudi na delavnem mestu. Ko je prišla na Vrhniko, je začela z delom na občini na oddelku za borce in invalide. Vse, ki so potrebovali njeno pomoč, je pozorno poslušala, se z njimi o težavah pogovorila in storila vse, kar je bilo potrebno, da se jim je stanje izboljšalo. Pri delu ni bila samo vestna delavka, bila je tudi delavka s srcem. Ko se je upokojila, je še vedno delala v socialno-zdravstveni komisiji pri občinskem odboru ZZB NOB Vrhnika. Več mandatov je bila tudi vrhniška delegatka v republiški skupščini ZZB NOB Slovenje. Povsod je bila pri delu dosledna in vedno je želela storiti kar največ dobrega ljudem. Anica, hvala ti! Članica vrhniške ZB NOB Alternativni vladni program SDS Za gospodarsko rast, pravičnost in delovna mesta Slovenska demokratska stranka je 15. 3. 2014 predstavila alternativni vladni program, ki ga je pripravil Strokovni svet SDS. Predsednik SDS Janez Janša je ob tem dejal, da ta program ne pomeni kritike vlade Alenke Bratušek, da pa je ta vlada prva v samostojni državi, ki ima na voljo vse instrumente za spopad s krizo. »Glede na to, da živimo v državi in okolju, kjer tranzicija ni končana, ponekod pa sploh ni uspela, je treba pred predstavitvijo programa razložiti nekatere pojme, za katere v normalnih okoljih vedo, kaj pomenijo,« je v uvodu dejal predsednik SDS Janez Janša. Predsednik SDS je dejal, da so ključne besede programa gospodarska rast, pravičnost in nova delovna mesta, pri čemer so mišljena nova delovna mesta v gospodarstvu. »Izhajamo iz potrjenega dejstva, da je lahko trajna blaginja utemeljena samo na gospodarski rasti. Tudi v razvitem svetu se je neštetokrat potrdilo, da je najboljša socialna politika, politika ustvarjanja novih delovnih mest v gospodarstvu,« je ob tem dejal Janez Janša. Poudaril je, da »izhajamo iz prepričanja, da je pravičnost ena od osnovnih vrednot za normalno bivanje. Prostor, kjer domuje pravičnost, imamo ljudje za svoj dom. Skupnost, kjer smo vsi enaki pred zakonom, pa imamo za svojo domovino. Pravičnost pa je eden temeljnih postulatov, na podlagi katerega se lahko gradi normalen, uspešen program gospodarskega razvoja,« je povedal predsednik SDS Janez Janša. »Da nastajajo nova delovna mesta, je treba ohranjati, ustvarjati okolje, kjer je dobro delo nagrajeno, kjer se dobro nagrajuje, slabo pa zavrača, okolje, kjer se samoiniciativnost, inovativnost in dobro gospodarjenje splačajo in so nagrajeni,« je povedal predsednik SDS Janez Janša. Dodal je, da so to tudi avtomatični generator novih dodanih vrednosti, na podlagi katerih je država lahko zaščitena pred šoki krize. Predsednik SDS Janez Janša je dejal, da alternativni vladni program temelji na političnem programu, ki je bil sprejet na zadnjem kongresu SDS, na akcijskem programu Evropske ljudske stranke, ki je bil sprejet na kongresu v Dublinu za obdobje 20142019 in na oceni stanja, ki jo je na nekaj zadnjih sejah sprejemal strokovni svet SDS. Poudaril je še, da današnja predstavitev ni namenjena kritiki vlade, niti oceni stanja, ki jo je sprejel Strokovni svet, temveč da je glavno sporočilo v povezavi s sedanjem stanjem to, da »imamo od maja lanskega leta prvič v zgodovini samostojne Slovenje vlado, ki ima vse instrumente za spopad s krizo. Maja lansko leto je tudi s podporo poslancev SDS Državni zbor spremenil ustavo, v katero je zapisano zlato fiskalno pravilo, ki vladi nalaga odgovornost za takojšen pričetek uravnoteženja vseh proračunov in vseh javnih blagajn.« »Po drugi strani je Državni zbor sprejel tudi spremembo ustave, ki onemogoča referendumsko blokado ukrepov fiskalne narave, ki so nujno potrebni za spopad s krizo. Tega instrumenta nobena vlada, niti naša v preteklem mandatu, niti Pa-horjeva vlada, ni imela,« je povedal predsednik SDS Janez Janša. Ob tem je spomnil na blokade v letu 2012 z ogrožanjem vseh protikriznih ukrepov, ki jih je takrat sprejemala vladna koalicija pod vodstvom SDS. »Od maja lani teh težav ni več. Sami pa lahko ugotovite, koliko je te instrumente vlada dejansko uporabila,« je še povedal predsednik SDS Janez Janša. V nadaljevanju so predsedniki odborov Strokovnega sveta SDS predstavili alternativni program po področjih. Predsednik SDS Janez Janša je po predstavitvi programa povedal, da »za temi kratkimi povzetki stoji kompleksen program, jasen načrt s prilogami in akcijski načrt za uresničevanje dela programa, pripravljen pa je tudi obsežen korpus zakonodaje.« Ob tem se je predsednik SDS zahvalil vsem, ki delujejo v odborih in komisijah Strokovnega sveta. »Več 100 članov in nečlanov SDS deluje v teh odborih in komisijah, Strokovni svet je odprt, v njem lahko sodeluje vsak. Veseli smo, da v Strokovnem svetu deluje tudi veliko nečlanov in veseli smo, da v njem delujejo tudi kolegice in kolegi izven meja naše domovine, ki živijo bodisi v zamejstvu ali Slovenci po svetu,« je povedal predsednik SDS Janez Janša. Na vprašanje, zakaj ta program predstavljamo ravno sedaj, je predsednik SDS dejal, da Strokovni svet v tej sestavi resno deluje od začetka minulega leta in da je bil namen ta program predstaviti v začetku tega leta, ko bi bilo stanje bolj jasno in ko je pošteno, da se volivkam in volivcem ponudi resna alternativa. »Potem smo bili nekoliko v zadregi, ker je bila najavljena koalicijska pogodba, ki je dolgo časa ni bilo in se nam je zdelo težko narediti alternativo nečemu, česar ni,« je pojasnil. Povedal je tudi, da bo Strokovni svet SDS program in akcijski načrt po potrebi dopolnjeval. »Glede na to, kar je bilo povedano in predstavljeno, je jasno, da od sedaj naprej obstaja jasna alternativa temu, kar ponuja vladna koalicija. Volivke in volivci imajo od danes naprej tudi možnosti izbire za alternativi vladni program in na volivcih je, da izberejo to možnost, pri čemer je naše mnenje da bi bilo dobro, da se volitve izpeljejo čim prej,« je še povedal predsednik SDS Janez Janša. Obenem se vsem lepo zahvaljujemo za oddani glas PROTI zaprtju arhivov UDBE. OO SDS Vrhnika 31. marec 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina f*^ Vrhnika NAŠ ČASOPIS ii Zgodba o prijateljih Vrhnika, 14. marec - Tako se je imenovala dobrodelna prireditev, ki so jo v osrednjem kulturnem hramu pripravili animatorji vrhniškega oratorija v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika. Dobro uro dolg program so glasbeno - pevsko oblikovali Majcen Anamarija, Ansambel Janče, Miranda Grdadolnik, Treven Ida, Miha Čelešnik, družina Rus, Neža Knapič, Jurij Cankar, Lara Beden, Aljoša Marinko, Urša Zupec, župnijski otroški zborček, Vid Rode, Neža Grdadolnik in Jošt Cankar. Zbrani denar od prostovoljnih prispevkov bodo namenili za oratorij, ki navadno poteka ob koncu šolskih počitnic, in za socialno šibke družine. (gt, foto: gt) Pustovanje na Drenovem Griču Juhuhu, pomlad je tu - šeme so odgnale zimo! Očitno so letos maškare odlično opravile svoje delo - uspelo jim je odpoditi zimo. Od pustnega torka naprej se je namreč vreme samo še izboljševalo in tudi vnaprej se nam obeta lepo pomladno vreme. Pustno rajanje se je začelo ob pol petih in okoli petih je bila dvorana že polna velikih in malih šem v pisanih kostumih. Letos so bile najštevilčnejše čarovnice. Mogoče so pa ravno njihove čarovnije tako uspešno priklicale pomlad, kdo bi vedel ... Ali pa je tako preprosto zato, ker se nas je zbralo tako veliko. Kar poglejte skupinsko fotografijo! Pa še več bi jih bilo, če se ne bi kar nekaj sramežljivih šem skrivalo pred fotoaparati. Nekatere male šeme so bile sprva malo zadržane, a ni trajalo dolgo, ko so ob veseli glasbi - hvala kavboju Frenkyju Mrzli(kar)ju za didže-janje - našle pravo zabavo zase. Eni so se pridružili igram, ki jih je vodil indijanski poglavar Rjavi Medved (Jure Petrač) ob pomoči Sonca (Jure Planina), drugi so se igrali po svoje v manjših skupinicah, tretji so posedali ob robovih dvorane in odra in opazovali direndaj okrog sebe. Tako intenzivno odganjanje zime je naporno delo, ki potroši veliko energije, zato so člani KUD Drenov Grič - Lesno Brdo, ki je prireditev organiziralo, v preddverju dvorane pripravili sokove, sladke in slane prigrizke ter sočno sadje - hvala podjetju DG69 za obilo pomaranč in mandarin -, da so se šeme lahko okrepčale. Hvala ciganki Meti, metuljčici Nevenki in gasilcu Jožetu, da so poskrbeli za vse to in že prej za okrasitev ter pripravo dvorane. Otroško pustno rajanje je vsako leto tudi priložnost za starše, da se medtem, ko se otroci zaba- vajo po svoje, pomenijo o tem in onem. Lepo je bilo videti toliko veselja na kupu. Naj ga vidimo še velikokrat med letom, tudi ko ne bomo maškare. Naslednje leto, ko bo spet treba priklicati pomlad, pa se vidimo znova. Mateja Bartol TT i • vi «i v i •• v »t v • • Vrhniški košarkarji počasi končujejo tekmovalno sezono 2013/14 Vrhniški košarkarji v spomladanskem delu počasi končujejo svojo tekmovalno sezono 2013/14. Pod vodstvom trenerja Matica Habata so igralci letnika 2003 in mlajši v soboto, 8. marca 2014, uspešno zaključili sezono, ki je bila polna vzponov in padcev. Vendar pa se ob koncu sezone lahko le nasmehnemo fantom, ki so tekom sezone postali prava homogena ekipa, ki si jo želi trenirati vsak trener. Postali so ekipa, ki bo tudi v prihod nje s ponosom zastopala vrhniške barve! Fantje so sezono zaključili v Luciji, kjer se je odvijal zaključni turnir lige za najmlajše pionirje (U-10 letnika 2003 in mlajše). Na turnirju so sodelovali odlični vodja in kapetan ekipe Vid Koprivec, Nejc Karba, Aljaž Lovrin, Jaka Vidmar, Aleks Ribič, Kris Samec Maksimo-vic, Matic Mikuš, Izak Kova-čič, Gašper Rojec, Rok Rigler, Luka Novak ter Nik Rajh. Zahvala ter zasluga pa gre seveda tudi ostalim fantom, ki niso bili prisotni na tem turnirju, vendar pa vseeno pridno trenirajo ter so pomemben del ekipe in brez katerih ta ekipe nikoli ne bi bila tako uspešna ter tako simpatična. To so: Krašna Matic, Mivšek Matej, Jazbinšek Erazem, Osredkar Nejc, Glavina Klampfer Mark, Drašler Svit, Leskovec Brin, Dormiš Nick, Gojčič Enej, Vukičevic Stefan in Luka Vidmar. Vrhniški fantje so na turnirju nastopili zelo uspešno, saj so dobili obe tekmi. Prikazali so veliko mero borbenosti in zavidljiv športni duh. Fantje so prvo tekmo proti KOŠ Kopru dobili kar s 103 : 9. Tudi na drugi tekmi proti KK Plami Pur svojemu nasprotniku niso pustili »dihati«, saj so s trdo obrambo in uspešnimi napadalnimi akcijami tekmo dobili s 24 : 57. Tako so fantje sezono zaključili z dvema prepričljivima zmagama, hkrati pa smo dobili potrdilo, da se nam ni treba bati za prihodnost vrhniške košarke. Da pa se vrhniška košarka počasi in vztrajno dviguje, so dokazali tudi igralci kadetske ekipe, ki so že tretje leto zapored sklenili svoje tekmovanje v 1. SKL. Tekmovanje so zaključili v gosteh pri košarkarjih Stražišče Kranj. Ekipa pod vodstvom trenerja Vlada Beka, ki so jo sestavljali igralci Žiga Habat, Matej Kra-marič, Nejc Kos, Anže Ma-hovlič, Aladin Cehic, Jernej Leskovec, Žan Čamernik, Tadej Zakrajšek, Klemen Kavčič, Rok Savič, Nikolas Šuša, Nik Zobec, Jan Peteh in Jan Zobec, je v celotnem tekmovanju prikazala nekaj zelo dobrih košarkarskih predstav in se tako uvrstila med najboljših 18 ekip v Slovenji. Skozi celo sezono so imeli kar precej smole s poškodbami in boleznimi najboljših igralcev. Brez tega bi ekipa dosegla bistveno več zmag. S svojo igro so dokazali, da so upravičeno med najboljšimi klubi v Slovenji, saj so se dobro upirali tudi ekipam, ki se potegujejo za zaključni turnir četverice. Predvsem pa je zelo pomembno, da so v ekipi veliko igrali mlajši igralci, ki bodo nosilci igre v tej kategoriji tudi naslednje leto. Najboljše igre je nedvomno prikazoval Žiga Habat, ki je tudi eden od vodilnih strelcev v ligi, prvi podajalec ekipe, dober skakalec, najboljši obrambni igralec, skratka pravi kapetan ekipe. Dobro košarko nam je pokazal tudi Matej Kramarič, od letnikov 1998 pa sta se najbolj izkazala Rok Savič ter Žan Čamernik. Še najbolj pa veseli, da sta v kadetski ekipi zelo vidno vlogo igrala tudi košarkarja letnika 1999 Nikolas Suša in Nik Zobec. Vse čestitke in pohvale celotni kadetski ekipi ter trenerju za skupni uspeh, pri- man in Urban Trček. Logat-čani so tekmo odprli z delnim izidom 8 : 2, toda domača ekipa je svojo igro hitro popravila in tako prvo četrtino zaključila z izenačenim rezultatom 12 : 12. Kot kaže, jih je izenačenje močno motiviralo, kajti v naslednji četrtini so si z odlično igro v obrambi prislužili visoko prednost 15 točk (33 : 18). Tretja četrtina se je prav tako končala v korist Vrhničanov z doseženim rezultatom 50 : 44. Kljub temu da so skozi celotno igro zadeli le 11 od 23 prostih metov, je vrhniška ekipa tekmo uspešno končala s končnim izidom 63 : 52 in požela bučen aplavz in pohvale vseh prisotnih. Zlasti sta izstopala Urban Drašler in Žiga Habat, najboljša strelca domače ekipe. Prvi je klubu priigral 16, drugi pa 15 točk. Trener vrhniškega kluba, Matic Vidic, je po tekmi dejal: »Zelo dobro smo igrali v obrambi in se držali vseh dogovorov, z izjemo tretje četrtine, v kateri smo preprosto storili preveč napak. V napadu smo bili bolj okorni - verjetno zaradi tega, ker je bil to le derbi z Logat- zadevno delo in velik individualni napredek posameznih igralcev. Največji vrhniški košarkarski dogodek pa se je zgodil na prvo in obenem pustno soboto, 1. marca 2014, v OŠ Ivana Cankarja, kjer smo si ogledali edinstven derbi članskih ekip, starih košarkarskih rivalov KK Vrhnika in KK Logatec. Pred 250 razgretimi navijači se je v sklopu 3. kola četrte SKL odvila prava košarkarska borba. Pod vodstvom trenerja Matica Vidica so za Vrhniko igrali Urban Drašler, Žiga Ha-bat, Rok Gostiša, Jaka Novak, Jan Kos, Jaka Kos, Damjan Bojovič, Primož Jurca, Domen Brglez, Luka Oblak, Simon Kovačič in Matevž Homovec. Tekmo sta sodila Mitja Deč- cem, pa tudi zato ker je bilo na tekmi res ogromno ljudi. Igralci so se prvič srečali s takšno situacijo. Toda vseeno so na koncu zelo solidno odigrali in se tudi sprostili v napadu ter tekmo zanesljivo dobili.« Kljub temu si pohvalo zaslužjo vsi igralci obeh klubov, saj so z odlično igro in športnim duhom poskrbeli za napeto tekmo, dobro vzdušje v dvorani in sijajen dogodek za vse ljubitelje košarke. Naj bo tako tudi na zadnji članski tekmi v sezoni, ki bo v soboto, 5. aprila, ob 19.00 v OŠ Ivana Cankarja proti ekipi Gorenje vasi. Pridite in si oglejte še zadnjo sijajno predstavo vrhniških košarkarjev v sezoni 2013/14. KK Vrhnika 12 NAŠ ČASOPIS Občina [31 Vrhnika 31. marec 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si OŠ Ivana Cankarja Vrhnika Zimska šola v naravi Učenci 6. razreda smo se v ponedeljek, 27. 1. 2014, odpravili v šolo v naravi na Areh na Pohorju. Tam smo bili pet dni. Opisala bom, kako je potekal naš dan. Ko smo se zbudili, smo odšli na zajtrk, po zajtrku smo šli smučat, smučali smo do kosila. Med smučanjem smo imeli kratko malico. Po kosilu smo imeli malo počitka, nato pa različne dejavnosti. Prvi dan, torej v ponedeljek, smo šli na pohod po Pohorju. Po poti nam je vodnik povedal še kakšno zanimivost. Po pohodu smo imeli večerjo, po večerji pa predavanje o smučarskih pravilih FIS (mednarodna smučarska zveza). V torek je dan potekal normalno, zvečer pa smo imeli predavanje o Pohorju. Izvedeli smo veliko novega in veliko zanimivih zgodb. V sredo smo imeli zabavne dejavnosti, npr. kviz, igre na snegu ... V četrtek pa smo imeli zaključni ples. V petek smo imeli veliko smolo, saj je deževalo, zato nismo smučali. A zato smo imeli še en ples. Po kosilu pa smo pakirali in odšli domov. Vsi smo bili veseli, da smo videli domače. Zelo sem uživala in se imela lepo. Anja Prijatelj, 6. c Zimska šola v naravi - dejavnosti v šoli Učenci 6. razredov, ki smo letošnjo zimsko šolo v naravi ostali v šoli, smo dneve preživljali zelo aktivno. Za to so se potrudile učiteljice gospa Sluga, gospa Kovač, gospa. Rihar, gospa ravnateljica ter učitelja gospod Bunderla in gospod Trček. Prvi dan smo ob raznih igrah (badminton, odbojka, ameriški nogomet) svojo energijo sprostili v šolski telovadnici. Drugi dan smo se odpravili na plavanje v Kamnik v Terme Snovik. Ker smo lani leto vsi postali plavalci, smo se užitkom v vodi predali brez skrbi in uživali. Le pot domov je zaradi snega trajala malo dlje. Sredi tedna smo se podali na pohod do Štampetove-ga mostu. Po celemu snegu smo gazili po poti in na cilj prišli utrujeni in mokri. Četrti dan smo se potili v športnem centru ŠPORTSITI, kjer smo se zabavali na mini fitnesu, virtualni atletiki, plezanju. Zadnji dan, v petek, pa smo na Dobravi pokazali še svoje spretnosti v drsanju. Zaradi utrujenosti nas noge niso več tako ubogale in sam sem nekajkrat zgrmel na tla. Teden je hitro minil, še prehitro, in kmalu smo se vrnili nazaj v šolske klopi. Tevž Sajovic, 6. c _ v v OS AMS: Male sive celice - osmina finala V sredo, 12. 3. 2014, smo ponovno navijali za naše letošnje najboljše tri tekmovalce: Andreja, Gregorja in Klaro v kvizu Male sive celice na RTV Slovenja. Kljub jutranji uri in manjši tremi so bili vsi trije zelo dobro pripravljeni. Napeto igro so tekmovalci ustvarjali vse do konca kviza, ko so na koncu pri zadnjem vprašanju v zadnji igri točko več pridobili učenci OŠ Ivana Groharja iz Ško^a Loke. Vendar lahko s ponosom rečemo, da smo med šestnajstimi najboljšimi ekipami letošnjega televizijskega kviza Male sive celice. Bravo, naši trije tekmovalci! OS Antona Martina Slomška Vrhnika rni, a prijetni in zabavni predstavitvi osvojili odlično srebrno priznanje. Učenci turističnega krožka smo naslednji dan, 12. 3. 2014, predstavili svojo nalogo še na Občnem zboru turističnega društva Blagajana. V Mali dvorani v Cankarjevem domu smo s svojimi izdelki in nalogo zelo navdušili navzoče, hkrati pa jih tudi povabili na ogled in pomoč pri opravilih v šolski okolici. Učenci turističnega krožka OS Antona Martina Slomška Vrhnika Pokukali smo v stare čase Prvi dan po zimskih počitnicah smo drugošolci obiskali Mestni muzej v Ljubljani. Želeli smo spoznati čim več zanimivosti iz preteklosti. Gospodinja Magdalena nas je seznanila z opravili, ki jih je bilo od nekdaj na pretek v vsakem domu. Včasih so bili gospodinjski pripomočki drugačni, kot smo jih vajeni dandanes. Kako so nekoč likali, prali, čistili, mleli, pekli? To smo spoznali ob starih pripomočkih, ki so jih uporabljale naše prababice. Magdaleni smo z veseljem priskočili na pomoč. Jezerska Roža pa nas je popeljala v čase, ko so na Ljubljanskem barju živeli koliščarji. Sestavili smo prazgodovinsko kolo in se preizkusili v drugih koliščarskih spretnostih: streljanju z lokom, tkanju na statvah, mletju žita, izdelovanju sekire in netenju ognja. Vsi smo bili navdušeni in kar težko smo se vrnili nazaj v sedanjost. Učenci in učitelji 2. razredov OS Antona Martina Slomška Vrhnika Na zabavo v naravo ... z glavo v naravo V torek, 11. 3. 2014, smo se učenci turističnega krožka odpravili v Mercator center Šiška, kjer smo na turistični tržnici predstavili svoje delo. Letos smo napisali seminarsko nalogo z naslovom NA ZABAVO V NARAVO ... Z GLAVO V NARAVO. Osnovna ideja naloge je bila predstaviti širši okolici naše šolske vrtove in arboretum. Domislili smo se dvodnevnega tabora za vedoželj-ne, na katerem bi ponudili več različnih ustvarjalnih delavnic (izdelava čajev, ognjičeve kreme, balzam za ustnice, kuhanje hrane, spoznavanje tujerodnih drevesnih vrst s pomočjo interaktivnega ključa in še več). Na letošnjem festivalu Turizmu pomaga lastna glava je v naši regiji sodelovalo štirinajst šol. Strinjali smo se, da smo bili vsi zelo inovativni in polni zamisli, kako v svoj kraj privabiti turiste. Z veliko truda smo po napo- Župnijski vrtec: Pika Nogavička Igralnica Mavric se je konec januarja spremenila v Vilo Čira čara in vse kar se je dogajalo v igralnici je spominjalo na pravo vilo iz pravljice o navihani rdečelaski. Vsi otroci, deklice in dečki, so se brez težav poistovetili s knjižno junakinjo in prav tako kot ona raziskovali, šli na čajanko, jedli torto brez žlice, spali tako kot Pika, pekli in seveda jedli palačinke in še in še. Idej za prikupne Pikine vragolije nam ni in ni zmanjkalo. Samo nekaj utrinkov si lahko ogledate na fotografijah. Veronika Novak Razgiban in razigran februar V mesecu februarju je bilo v našem vrtcu zelo pestro, dogajalo se je veliko zanimivih aktivnosti tako za otroke kot tudi za starše. Praznovali smo kulturni praznik, Prešernov dan. V Beli dvorani so se zbrale vse skupine otrok, kjer smo pripravili prireditev slovesnosti ob kulturnem prazniku. V ta namen so se vsi otroci vrtca naučili Zdravljico, ki smo jo peli ob dvigu zastave. Starejše skupine so se pripravile in nastopale na slovesnosti. Nekateri otroci so recitirali in prepevali pesmi, drugi nam zaigrali dramsko predstavo, ostali pa so nam še zaplesali v ritmu Golice. Z zanimanjem jih je bilo opazovati. S svojo prisotnostjo nas je počastil tudi sam župan Stojan Jaklin. Sočasno je potekala tudi razstava otroških izdelkov. Slovesnost je potekala v prijetnem vzdušju. Na koncu pa smo se za nagrado posladkali še s piškoti. Da bi bolje spoznali naš vrtec in dogajanje v njem, smo pripravili tudi Dan odprtih vrat. Obiskalo nas je nepričakovano veliko število staršev in otrok, bili smo prijetno presenečeni nad obiskom. Za uvod smo si ogledali predstavo Bobek in barčica, ki so jo pripravile vzgojiteljice; kasneje pa smo še ustvarjali v devetih različnih delavnicah. Delavnice so bile tematsko zelo različne, od eksperimentov z vodo do katehez (dejavnosti z versko vsebino), zato je lahko vsak izvajal dejavnosti, ki so ga pritegnile, nihče se ni dolgočasil. Dejavnosti so potekale v prijetnem, družabnem vzdušju. Upamo, da nas bi vsako leto obiskalo še več staršev in otrok in s tem spoznali, da smo edinstven vrtec, ki otrokom nudi razgibano učno okolje, prepleteno z vrednotami, ki so pomembne za nadaljnjo življenje. Konec februarja se je nekaj skupin posvetilo olimpijskim igram. Spoznavali smo zimske športe in se v nekaterih tudi pomerili. Srečevali smo se v Beli dvorani, kjer smo vsak dan dvignili zastavo in zapeli slovensko himno. Otroci so uživali ob skakanju, drsanju, smučanju, igranju hokeja... Olimpijado smo zaključili s skupno malico, ki je bila za otroke malo drugačna, kot so jo vajeni v zimskih dneh. Posladkali smo se s sladoledom. Obiskala nas je tudi medicinska sestra, ki nam je s pomočjo slikanice predstavila, kaj se zgodi, če ne skrbimo za higieno in si ne umivamo rok. Kasneje je postopek pravilnega umivanja predstavila v kopalnici in otroci so jo z zanimanjem poslušali in ponavljali za njo. Čeprav je bil mesec februar zelo kratek, se je v njem zgodilo polno prijetnih dogodivščin, ki so poskrbele, da nam ni bilo dolgčas. Jolanda Plestenjak in Anja Treven Vpis v Župnijski vrtec Vrhnika Župnijski vrtec ima z dolgo tradicijo in delavci se vsako leto pripravljamo na novo šolsko leto. Veliko vlogo imajo pri nas otroci, saj bi bilo brez njih naše delo brez vrednosti. Vizija Z ljubeznijo, strpnostjo in razumevanjem spletamo dom veselja in vrednot, nam je vodilo za naše delo v vrtcu in oddelku. Vabimo vas, v mesecu marcu in aprilu 2014, k vpisu vaših otrok, (za novo šolsko leto 2014/15); otrok, ki bi želeli z nami bivati, se igrati in z nami delite svojo žalost in veselje. Starši omogočite svojim otrokom pestro in prijazno okolje. Poiščite nas na spletni strani in se nam pridružite. Vaše prispelo pošto bomo pregledali in odgovore lahko pričakujete do konca meseca aprila. Martina Trpin 31. marec 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 13 Obvestilo Društva invalidov Vrhnika Društvo invalidov Vrhnika obvešča vse, ki bi za ugodno ceno hoteli letovati na morju in v termah, da imamo v naših kapacitetah nekaj prostih terminov, ki jih ponujamo tudi drugim zainteresiranim. V hišici, ki se nahaja v kampu Lanterna pri Poreču in ima prostora za šest oseb, so prosti naslednji datumi: 1. 5.-11. 5. 100 EUR 31. 5.-10. 6. 250 EUR 29. 8.-8. 9. 350 EUR 11. 5.-21. 5. 100 EUR 10.6.-20. 6. 250 EUR 8. 9.-18. 9. 200 EUR 21. 5.-31. 5. 100 EUR 18. 9.-28. 9. 100 EUR Hišica stoji v borovem gozdičku. Od obale je oddaljena približno 300 m. Ima opremljeno kuhinjo za lastno gospodinjstvo. Potrebujete pa svojo posteljnino. Kamp je sodoben in vrhunsko opremljen z vso potrebno infrastrukturo. V hišici za pet oseb v Termah Čatež pa ponujamo naslednje desetdnevne termine: 12. 4.-22. 4. 8. 11.-18. 11. 8. 12.-18. 12. 28. 12.-7. 1. (2015) Cena za bivanje je enotna za vse termine, in sicer 310 EUR, vendar je v to ceno vštetih tudi 5 kopalnih kart za vstop v notranje ali zunanje bazene, ki veljajo ves čas bivanja. Če računate, da ena dnevna kopalna karta stane 13 EUR, je cena bivanja vendarle ugodna. Tudi ta hišica ima kuhinjo za lastno gospodinjstvo, posteljnino pa prinesete s seboj. Društvo invalidov Vrhnika Za prijave in več informacij se javite na 01-750 21 92. Uradne ure imamo: ponedeljek od 9-12, sreda od 9-16. Lahko pa se osebno oglasite na: Društvo invalidov Vrhnika, Poštna ulica 7b. Obvestilo Društvo invalidov Vrhnika organizira za svoje člane letovanje na morju. Letos se bomo odpeljali na otok Pag, kjer bomo bivali v hotelu PAGUS v mestu Pag od 4. do 11. septembra. Cena letovanja je 350 EUR in vključuje: avtobusni prevoz, 7 x polpenzion - samopostrežni zajtrk in večerja, nastanitev v dvoposteljnih sobah z WC-jem in tušem, koriščenje notranjega in zunanjega bazena, turistično takso, DDV, organizacijo in turistično zavarovanje. Doplačilo za enoposteljno sobo je 35 EUR za vse dni bivanja. Vabimo pa tudi druge, ki se zanimajo za letovanje na Pagu, da se nam pridružijo. Prijave sprejemamo v društveni pisarni po telefonu ali osebno ob uradnih urah. Vrhniški invalidi zborovali: Potreba po novem kombiju Že po tradiciji je tudi letos Društvo invalidov Vrhnika imelo svoj redni letni občni zbor v Gostišču Bajc v Sinji Gorici. Zbralo se je okoli dvesto članov in gostov iz pobratenih in sosednjih invalidskih društev. Med gosti je bil tudi predstavnik Zveze delovnih invalidov Slovenje, Janez Sedušak. Za uvod v občni zbor je domači mešani pevski zbor zapel tri pesmi in tako napovedal dobro razpoloženje vseh prisotnih. Le-te je prvi pozdravil predsednik društva Ciril Podbregar. Nato je nadaljnje delo vodilo delovno predsedstvo zbora. Ob tem moram poudariti, da invalidsko društvo Vrhnika zajema delovne invalide iz občin Vrhnika, Borovni- »Marche« na obisku v skupini Mavrice V zadnjih dneh februarja nas tudi lep sonček ni premamil, da bi šli ven, kajti trije sodelavci iz podjetja Marche so poskrbeli, da je bil to poseben dan, saj so se presenečenja kar vrstila. Da je bil ta dan za otroke zavit v tančico skrivnosti, sta poskrbeli vzgojiteljici Mojca in Veronika že s tem, ker nista podrobneje razlagali kaj se bo dogajalo in so otroci večino stvari izvedeli sproti. S presenečenji pa niso skoparili niti gostje. Otroci so najprej dobili vsak svoje pokrivalo in slinček - predpasnik, potem pa se razdelili v dve skupini. V eni so opazovali stiskanje naravnega soka iz pomaranč, limon, grenivk, vse so sproti poizkušali ter primerjali barvo in okuse. Druga skupina pa je pomagala pri pripravi čokoladnih in borovničevih mafinov. Sami so namazali z maslom pekače, jih potresli še z drobtinami in modelčke napolnili s testom. Vsak otrok je imel priložnost sodelovati v obeh dejavnostih. Medtem, ko so se mafini pekli pa nas je obiskala še maskota podjetja Marche - izredno prikupen velikanski galeb Piky, nad katerim so bili otroci navdušeni. navdušenje se je kasneje še stopnjevalo, saj je Piky vsakemu otroku poklonil še darilce. »Marche«, hvala za čudovito dopoldne! Mafini pa so nam tudi šli v slast. Bilo pa jih je toliko, da smo z njimi lahko pogostili tudi starše, ki smo jim v popoldanskem času povabili na srečanje. Prisotni člani društva na občnem zboru taboru v Šentvidu. Preko celega leta so imeli preko 30 nastopov v domovih starejših občanov, proslavah. Leto pa so zaključili s samostojnim koncertom, ki je bil že sedemnajsti po vrsti in posvečen mednarodnemu dnevu invalidov. Vsekakor je bistvo in velik poudarek delovanja društva na osmih posebnih socialnih programih ZDIS-a, kateri so s strani zveze tudi finančno podprti, ne pa tudi v celoti pokriti. S finančnimi sredstvi, ki jih društvo pridobi na osnovi javnih razpisov občin Vrhnika, Borovnica in Log-Dragomer uspešno dopolnjuje zastavljene naloge in cilje.« Seznanili smo se še z drugimi poročili in seveda načrtom aktivnosti za letos. Vse so prisotni člani soglasno sprejeli in tako dokazali, da zaupajo vodstvu društva. Tudi vsi gostje so poudarili Predsednik društva Ciril Podbregar in delovno predsedstvo, ki je vodilo občni zbor. ca in Log - Dragomer. V društvu je sedaj včlanjenih 521 rednih in 230 članov neinvalidov. Od rednih članov jih je 412 z Vrhnike, 72 iz Borovnice in 37 iz Občine Log - Dragomer. Na novo se je že letos včlanilo štirinajst rednih članov, kar dokazuje uspešnost dela društva. Poročilo o delu društva za leto 2013 je prebral predsednik, ki je med drugim poudaril: »V preteklem letu so bili uspešni tudi naši športniki. Sodelovali so na območnih tekmovanjih po koledarju ZDIS v streljanju, kegljanju, ribolovu, balinanju in pikadu. Med vsemi tekmovalci je bila ponovno najbolj uspešna naša strelka Mojca Rus, ki je na državnem prvenstvu dosegla viden uspeh tako v streljanju s serijsko kot tudi s standardno puško. Na državnem prvenstvu so v Litji sodelovali tudi naši igralci pikada. Zelo aktivna je bila tudi komisija za zdravstvene in socialne zadeve. Pripravila je izlet za težke invalide in to drugi četrtek v juniju. Letos smo z dvema avtobusoma - 92 invalidov, obiskali Planico. V decembru pa povabila vse starejše od 70 let in tiste težke invalide, ki se niso mogli udeležiti izleta. Odziv je bil velik - 76 invalidov. Opravila je obiske na domu in Domu upokojencev - 68 invalidov. Vse obiskane smo skromno obdarili. Prizadevni in uspešni so bili tudi naši pevci. Sodelovali so na reviji pevskih zborov občine Vrhnika, Reviji pevskih zborov v organizaciji naše zveze in pevskem Za zabavni del je poskrbel Ansambel Detelca. in pohvalili delavnost in veliko aktivnost društva, saj so vrhniški invalidi za vzgled marsikateremu društvu v Slovenji, pa čeprav so vsako leto manjša finančna sredstva. V društvu so se tudi odločili, da bodo zbirali sredstva za nakup novega kombija, ki ga nujno potrebujejo za svoje delovanje - uporabljajo ga za prevoze težkih invalidov ter za udeležbe na raznih tekmovanjih in srečanjih. Po uradnem delu je sledilo še družabno srečanje, kjer je za plesno glasbo poskrbel kar njihov Ansambel Detelca. Simon Seljak Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček Spoštovane upokojenke in cenjeni upokojenci! Upam, da ste bili na našem zboru članic in članov društva in da ste se seznanili z načrtovanim programom za leto 2014. Sicer pa imate mnogo dejavnosti datumsko opredeljenih tudi v koledarčku, ki ga dobite, ko plačate članarino. Vljudno vas prosimo, da to storite čim prej, ker nam s tem olajšate delo. V aprilu ne bo več popoldanskih uradnih ur. Kaj napovedujemo? Članarino je mogoče plačati ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure. Naslednji kopalni izlet bo 28. aprila v Šmarješke Toplice. Zanimiv izlet z ogledom protokolarnih gradov Brdo pri Kranju in Strmol ter Kranja bo že 10. aprila. Pravočasno si zagotovite sedež v avtobusu. Prijazno vas vabimo, da si ogledate razstavo ročnih del naših marljivih udeleženk večletne delavnice in klekljaric, ki so lani začele iz nič. Odprtje razstave bo v sredo, 23. aprila, ob 10. uri v društvenih prostorih. Razstavo si boste lahko ogledali do 30. aprila 2014. Podrobnosti so na oglasnih deskah in na »info se-niorji«. Pa da se še malo pohvalimo s to našo spletno stranjo. Večkrat dobivamo pohvale po telefonu, na društvo pa je po elektronski pošti prispelo tudi naslednje: »Spoštovani, redno pregledujem vašo vzorno urejeno spletno stran, samo želela bi si, da bi bilo tudi v mojem društvu vsaj od daleč vse tako urejeno, kot je pri vas. Še enkrat čestitke za spletno stran, izvrstne fotografije z izletov, zanimive opise pohodov, predvsem pa ODLIČNO za slovenščino brez napak. Redko naletim na tako natančnost. Kdor stoji za njo, klobuk dol!« To je zapisala ugledna novinarka Lada Zei. Zato kdaj poprosite vnuke, da vam to pokažejo na računalniku, ali pa sami obiskujte našo stran, kjer boste vedno dobro obveščeni! V maju napovedujemo dva izleta, in sicer: Brkini z vsemi znamenitostmi že 8. maja, Svizci pa se odpravljajo na Kozjansko tudi 8. maja. Lahko se jim pridružite, če vas zanima Rogaška, pa Šmarje pri Jelšah, največja orglarska delavnica in še kaj. Otvoritveni turnir v balinanju pripravljajo balinarke v okviru občinskega praznika 10. maja. Tisti, ki imate radi ples, ste vabljeni na družabno srečanje 22. maja h Kranjc. V okviru majskih praznikov komisija za kulturno dejavnost vabi na predavanje z naslovom Cankarjeve muze. Poiščite kaj zase in se družite, nasmejte se in uživajte. Pridite v pisarno in podrobneje vas bomo seznanili z vsem, kar počnemo. Za UO: Elica Brelih Marca 2014 so praznovali naši člani okrogle jubileje: Marija Petkovšek, Stara Vrhnika (1923) Justina Merlak, Verd, Vrhnika (1923) Jožefa Gomboc, Dom starejših Vrhnika (1924) Marija Golob, Sivkina ul., Vrhnika (1924) Jožefa Suhadolnik, Ob potoku, Vrhnika (1929) Matilda Lenarčič, Na Klisu, Vrhnika (1929) Fatima Alija, Velika Ligojna, Vrhnika (1929) Ivica Vodopivec, Ljubljanska, Vrhnika (1929) Milena Zrinski, Verd, Vrhnika (1929) Vida Ogrin, Verd, Vrhnika (1934) Tilka Majer, Stara cesta, Vrhnika (1934) Ignac Nagode, Verd, Vrhnika (1934) Marija Reven, Verd, Vrhnika (1934) Pavla Nared, Ribiška pot, Vrhnika (1934) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so marca praznovali rojstni dan. 14 NAŠ ČASOPIS A7 U *1 31.marec2014 UDCina f VrnniKa elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Preprečevanje poškodb pri starejših - predavanje V okviru zdravstvene komisije pri DU Vrhnika smo v četrtek, 13. 4. 2o14, v prostorih DU izvedli predavanje na temo Preprečevanje poškodb pri starejših. Predaval je g. Klemen Jerinc, diplomirani socialni delavec. Kljub lepemu vremenu in že zunanjim opravkon se je predavanja udeležilo precej upokojencev. Največ poškodb nastane v okviru našega doma oziroma stanovanja Čeprav nam je doma vse znano, smo zaradi naglice in raztresenosti premalo previdni. Usodna je lahko že najmanjša ovira, na primer prag pri vstopu v stanovanje, rob preproge, odložen predmet na neprimernem mestu itn. Poskrbeti bi morali za oprijemala pri kopalni kadi ali hoji po stopnicah. Ob nakupih bi morali poskrbeti za razbremenitev rok od prtljage, zato je zelo priporočljivo uporabljati nahrbtnik. Pri pospravljanju stvari v omare ali predale je treba le-te redno zapirati, saj so tovrstni udarci pri odprtih vratcih zelo pogosti. Na koncu smo izvajali še praktične vaje iz ravnotežja, kar bomo lahko redno počeli doma. S predavanjem smo bili vsi zelo zadovoljni, saj smo izvedeli veliko novega, kar pa smo že vedeli, smo zopet obnovili. Karli Mesarič S pesmimi v novo pomlad Na gregorjevo, 12. marca, smo kulturniki DU Vrhnika pripravili splet pesmi, ki so jih napisali ljubitelji vezane besede iz borovniške in vrhniške občine. Upokojena vzgojiteljica IVANKA PETELIN je že od mladih nog rada dodala kakšno kitico znanim pesmim, ki so ji bile na paši prekratke. Samostojne pesmi je začela pisati kot vzgojiteljica, saj je vedno primanjkovalo otroških pesmi za razne prireditve. Ena takih je Sonce in sončnica Sonce kuka skozi veje in se lepi cvetki smeje, ki v gredici se baha ... Zdaj v svojih pesmih izraža ljubezen do narave in voljo do življenja. Recitatorki Zalka in Milena sta predstavili še Ne cvetov in Jesenska idila. Upokojena učiteljica Rozalija Dretnik ima bogato zbirko pesmi, ki pa jih doslej ni objavljala. Na osnovni šoli v Borovnici je dolga leta vodila literarni krožek, kjer je pod njenim mentorstvom nastalo veliko različnih pesmi in črtic. V svojih pesmih slika pojave in spremembe v naravi, predvsem pa so občuteno prikazani intimni odnosi med moškim in žensko. Naslednji odlomek je iz pesmi Drug mimo drugega, ki ga je doživeto predstavila recita-torka Marija. Razmišljam, kaj veš o meni ti, ki s teboj delim dom, vrt, dvorišče, mizo in posteljo . Recitatorki Darinka in Stanka sta Rozalijin pesniški izraz prikazali v pesmih Hladna pomlad in Zdaj sem reka. Tretja avtorica tokratnega literarnega srečanja, Maria Malovrh, iz Podlipe se je sama predstavila s pesmijo To sem jaz. Ko te čutim, glasno pojem, ko sem nemočna, zakričim. Ko čutim bolečino, solzne so oči ... Tudi Marija piše šele zadnje desetletje, predvsem različna besedila za krajevne prireditve, pesmi pa so začele nastajati ob izgubi življenjskega sopotnika. Niso samo žalostne, kažejo tudi veselje do življenja. Taki sta Nov začetek in Sanje, ki sta jih recitirali Zalka in Milena. Kot zadnji se je predstavil Vrhničan Smiljan Ogorelec, vsestranski kulturni delavec. Zaupal je, da pri ustvarjanju pesmi najprej občuti melodijo, šele nato ji doda ustrezno besedilo. Njegove redke pesmi nastajajo kot biseri, rojeni iz bolečine. Pesem Za Magdo je čudovito odpel Klemen Šiberl, Večer ob morju, v kateri nostalgično opisuje spomine na dogodke minulih let, pa je z občutkom zapela Marta Rijavec. Smiljan rad zapiše tudi pesmice s humorno vsebino. Ena takih je Dedek, v kateri se ponorčuje iz ostarelih »fantov«. Povedala jo je Darinka. Ti, dedek, me osvajaš, češ, da imaš me rad. Z darilci me razvajaš, še, da si dokaj mlad ... Predsednica DU Vrhnika Elica Brelih se je avtorjem zahvalila za nastop, vsem obiskovalcem, ki jih ni bilo malo, pa za prisotnost. Zapisala Stanka Grbec, foto: Leon Novak Dan žensk v letu 2014 smo v DU Vrhnika začele s prvim mestom (1) v pikadu na prijateljskem srečanju v Logatcu. Sodelovalo je 11 ženskih ekip. Med vsemi tekmicami pa je s 112 zadetkov osvojila tretje mesto naša Julka Turk. (MP) Barjani v Dolomitih Niti slučajno ne v širnemu svetu bolj znanih, temveč v naših bližnjih Polhograjskih. Zdaj je bolj uveljavljeno ime Polhograj-sko hribovje, včasih pa so rekli Polhograjski Dolomiti ali Polho-grajci ali celo Pograjci. Grmada je verjetno najbolj markantna in razgledna v otočju polhograjskih hribov in gora in tudi najbolj obiskana. Grmado je opisal že Badjura; da njen čudno roglja-ti greben z navpično odsekano glavo včasih v posebni sončni svetlobi dobi obraz moža z močno brado in dolgim povešenim nosom. Francoze je za časa Ilirskih provinc ta fantomski profil spominjal na njihovega sončnega kralja Ludvika XIV., zato so Grmado imenovali tudi Louis Quatorze. V torek zjutraj smo z avtobusom krenili proti Polhovemu Gradcu do gostilne Pri Pratkarju, kjer je eno od številnih izhodišč za vzpon na Grmado. Zagrizli smo po cesti v strm breg, ki je bil po nedavnem žledu že počiščen, tako da ni bilo večjih težav. Krajši počitek smo si privoščili pri planinski koči, kjer sta nas Irena in Maria ob rojstnem dnevu počastili z dobrotami. Na vrhu smo uživali v čudovitem razgledu na širno barjansko ravnico, nežno gričevje vse do hribovja in panorame Julijskih Alp s Triglavom, Karavank s Stolom in Kamniško-Savinjskih z Grintovcem. Kar z roko bi lahko objeli bližnjo Polhograjsko goro - Sv. Lovrenc, znano po ■ 1 I Barjani na Polhograjski Grmadi Blagajevem volčinu, ki so ga odkrili leta 1837 na njenih pobočjih. Severni sosed Tošč, ki je malo višji, pa zaradi nerazglednosti ni tako priljubljen. Malo daljši počitek smo si privoščili v kmečkem turizmu na Gontah, sedlu med Grmado in Toščem ter dolinama Mačkov graben in Ločnica. Po prijetnem kramljanju smo se spustili do vasi Topol, kjer smo posedli v avtobus in se polni čudovitih vtisov odpeljali proti domu. Besedilo: Helena Petrič, foto: Sonja Zalar Bizjak Barjani na Bizeljsko V četrtek, 27. 2. 2014, smo Barjani pobegnili pred dežjem z Vrhnike na Bizeljsko. Avtobus nas je pripeljal do poznanega slovenskega vinarja Isteniča, od koder smo nadaljevali peš. Imeli smo krasno sončno vreme in že na samem začetku pešačenja smo odlagali odvečna oblačila v nahrbtnik. Na poti do Najgerjeve repnice in cerkve sv. Vida smo pozorno poslušali naša vodiča Elico in Milana. Pot smo nadaljevali mimo raznih spomladanskih cvetlic in ker smo bili na obrobju Panonske nižine med Pišecami in Grabnom, smo naleteli na debele plasti kremenčevega peska. To je drobno zrnata kamnina, ki je ponekod močno sprijeta. Del, ki je manj sprijet, izkoriščajo v peskokopih in ga uporabljajo za zasip kablov, peski pri Stari vasi in Brezovici pa so bolj sprijeti in so v njih izkopali repnice, ki so posebnost Bizeljskega. Prišli smo do repnice Najger, kjer nas je sprejela vesela gospa Jožica in nas povabila skozi sončna vrata v notranjost. Gospa Jožica nam je zaupala, da so repnico kopali 30 let in »znucali« kar 6 krampov za 600 m2 površine. Imajo tudi 15.000 trt in na degustaciji njihovih vin okusimo beli in rdeči bizeljčan, modro frankinjo, muškat in traminec ter se nalezemo mnogo dobre volje, ki jo izžareva Jožica. Prijetno razpoloženi in s težkimi nogami smo nadaljevali pot proti cerkvici sv. Vid. Znak za Bizeljsko so griči z vinogradi in zidanicami, pa tudi sončna vrata. Ob poti jih opazimo kar nekaj. V kraju Bošt pa smo videli najmanjšo zidanico na Slovenskem in se povzpeli na našo najvišjo točko, sv. Vid. Ker so se nam približevali deževni oblaki, smo pohiteli samo še navzdol do gostilne Šekoranja, kjer so nam postregli s telečjo obaro in domačim kruhom. Veseli in polni lepih vtisov smo poiskali avtobus in naš šofer Boris nas je zapeljal proti domu. Marko in Milena Nagode, foto: Andreja Mole Zimzeleni po Rokovnjaški poti Odpeljali smo se do naselja Hrastnik pod Limbarsko goro, kjer smo začeli štiriurno pešačenje po tako imenovani Rokovnjaški planinski poti (delno poteka po E6). Z grebena je bi lep pogled na Črni graben (ime izhaja iz črne kamnine). Po ozki dolini že stoletja poteka pot iz vzhoda na zahod. Rokovnjači so tu delovali v 18. in 19. stoletju v trojkah in imeli tudi svojo govorico. Napadali so poštne kočije in druge bogate popotnike ter plen delili revnim kmetom, kjer so potem imeli zatočišče. Po mehki gozdni poti smo prišli do vrha Golčaja (690 m), kjer je spomenik padlim borcem Radomeljske čete (1941). Pod vrhom stoji cerkev sv. Neže z najstarejšim malim zvonom (delo beneškega mojstra) iz leta 1423. Poleg cerkve je bila mežnarija, ki je bila med vojno požgana. Od tod je bil lep razgled na Kamniško-Savinjske Alpe, videl se je tudi Triglav. Pot smo nadaljevali skozi borov gozd (rdeči bor - po barvi skorje) in prišli v vas Borje, kjer je cerkvica s čebulastim zvonikom, pokritim s skodlami . Na poti navkreber po krušljivem dolomitnem pesku smo se prek grebena spustili v vas (domačija Baloh - ena hiša) Doline, kjer je spominska plošča z napisom: »Bodočim generacijam v opomin; mater in očeta petih otrok so od tu nemški vojaki SS odpeljali in po mučenju ustrelili.« Še malo in prišli smo do prelaza Učak, kjer stoji spomenik padlim častnikom Napoleonove vojske, ki so jih napadli rokovnjači. Po kratki vožnji do Trojan smo se okrepčali in zmanjšali zalogo krofov. Bil je prekrasen sončen dan in po kratkem dremežu smo bili na Vrhniki. Andrej Štular, foto Joža Miklavčič Zimzeleni na Gori Oljki (733 m) Po vožnji skozi Vransko smo v daljavi zagledali naš cilj, kraški osamelec, Goro Oljko, ki stoji kot čok sredi treh dolin, z značilno cerkvijo z dvema zvonikoma. Kmalu smo v Letušu prečkali Savinjo, za tem še Pako in že smo bili na našem izhodišču - Šmartnem ob Paki. Veseli smo si oprtali nahrbtnike ter krenili po smeri grabna Hudega potoka. Pot je bila položna, a zelo zanimiva. Opazovali smo delo Hudega potoka v naravi; od iz-brušenih korit do slapičev in tolmunov, obenem pa vse polno pritokov z obeh bregov. Po prihodu na sleme smo si zaslužili malico in opazili, da se nam je naenkrat povečalo obzorje. Preko Ponikovske planote smo opazili že nekaj vrhov, ki smo jih v preteklosti obiskali (Boč, Resevno, Tolsti vrh). Kaj kmalu smo bili ob spremstvu malega kužka pri planinskem domu na Gori Oljki, kjer nas je že pričakalo prijazno osebje z naročeno okusno obaro. Ogledali smo si tudi romarsko baročno cerkev sv. Križa (zgrajeno 1757. leta) z značilnim baročnim oltarjem, na katerem je upodobljen Jezus na Oljski gori (delo kiparja Ferdinanda Galla). Zato se je prvotno ime gore iz Križna gora (pred postavitvijo cerkve je bil na tem mestu postavljen križ) preimenovalo v Goro Oljko. Po obveznem »gasilskem« fotografiranju smo si vzeli čas za pogled vseh ponujenih gora, krajev in hribovja v bližnji in daljni okolici in sicer na Posavsko hribovje, Pohorje, vzhodni del Karavank, Paški Kozjak, del Kamniško Savinjskih Alp in še in še. Nazaj v dolino smo se podali po strmejši poti. Noge so nam bile prijetno utrujene in razveselili smo se avtobusa, ki nas je mimo obveznih trojanskih krofov polne nepozabnih vtisov pripeljal na Vrhniko, kjer bomo spet komaj čakali, da nam bodo naši vodiči pripravili kakšno presenečenje. Zapisala: Nataša in Janez Medic Sončki od Izole do Portoroža Spet je bil prvi torek v mesecu, vendar to ni bil navaden torek, ampak pustni torek in Sončki smo se odpravili na slovensko obalo, na potep od Izole do Portoroža. Ker pa je bil pust, so se pohodnikom pridružili še čarovnica, hipijevka, klovn, gradbišče, šef gradbišča, kmetica, ki smo jo klicali kar teta Pehta, Pika Nogavička, ptica in še nekaj drugih. Pohod smo začeli v Izoli na avtobusni postaji, kjer smo se najprej malo posladkali, naši Vera in Majda sta spekli zelo dobro pecivo. Zvedeli smo, da se staro 31. marec 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 15 Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček mestno jedro Izole nahaja na nekdanjem otoku, ki je danes povezan s kopnim. Pot od Izole do Portoroža poteka po zelo lepem delu naše obale, ki jo sestavljajo tri vrste kamenin. Najprej smo naleteli na apnenčaste skale v morju. Ker je pihala rahla burja, so valovi butali ob obalo in jo ponekod celo poplavljali, kar pa nas ni motilo, zato smo krenili na To so p Sončki, ki so pustni torek vzeli zelo resno (foto Tatjana Rodosek) pot proti Belvederu na vrh polotoka Ronek. Tu je krajinski park Strunjan, ki obsega celoten Strunjanski polotok, vključno z 200 metrskim pasom morja in Strunjanski zaliv s solinami in laguno Stjužo. Spotoma smo naleteli na fliš, ki gradi strmo severno obrežje - Strunjanski klif. Od tu smo se spustili v Strunjan, kjer smo si v restavraciji na plaži privoščili kavico ter uživali ob pogledu na morje. Pot smo nadaljevali preko Strunjanskih solin, do tamkajšnjega kampa - videli smo največji drevored pinij pri nas. Mahnili smo jo skozi tunel, na izhodu katerega se nam je pridružil še jamski človek in neverjetno, v svoji buči je nosil ravno tako suho sadje, kot ga imamo mi danes. Za konec smo se sprehodili še malo ob obali Portoroža, potem pa je po nas prišel avtobus in nas srečne in vesele odpeljal nazaj na Vrhniko. Danica Kos Pohod Sončkov po Krasu od kala do kala Naš prvi cilj je bila vas Kobjeglava, katere hiše so strnjene na griču okoli cerkve. Vasi dajejo poseben čar »borjači«, to so dvorišča pred hišami, ki so značilna samo za Kras. S hrbtom so stavbe obrnjene proti burji, s prednjim delom pa proti soncu. Voda je bila dragocena življenjska tekočina, s katero so Kra-ševci vedno skrbno in varčno ravnali. V ta namen so si zgradili številne vodnjake, kjer so črpali zelo redke talne vodne vire ali pa so v njih zbirali deževnico s streh. Za preživetje so bili zelo pomembni tudi kali, ponekod jih imenujejo tudi lokev. Kali so plitve kotanje, kjer se zbira deževnica. Voda iz njih ne odteka, ker je dno obloženo z glino. Sprva so bili kali namenjeni tako ljudem kot živini, z gradnjo vodnjakov pa so v glavnem služili le še za napajanje živine. Naš pohod je bil dolg preko devet kilometrov in je potekal v okolici Kobjeglave in Tupelč po Poti devetih kalov. Hodili smo od kala do kala, po poti, ki je večinoma speljana po borovem gozdu. Borovci so tudi velika značilnost našega Krasa. Spotoma smo se seznanili s pastirskimi hiškami, manjšimi kamnitimi zgradbami, ki so včasih nudile zavetje pastirjem. Danes so opuščene, vendar jih marljivi Kraševci obnavljajo in ohranjajo zgolj kot kulturno in etnološko dediščino. Pot smo sklenili v Hruševici, kjer smo se na domačiji, ki se ukvarja s kmečkim turizmom, okrepčali z njoki s pršutom in kozarcem kraškega terana. Bili smo dobre volje, kot vedno. Zalka Arčon Svizci na pohodu od Zaplane do Vrhnike Deževno in hladno četrtkovo jutro nas ni odvrnilo od pohoda. Z veliko mero optimizma in pozitivnih misli smo pozdravili So-njino in Eličino odločitev, da se odpeljemo na Zaplano, nazaj na Vrhniko pa pešačimo. Vožnja do gostišča Mesec je minila v sproščenem klepetu. Lastniki so nam po predhodni najavi prijazno odprli lokal, ki bi bil sicer zaprt. Kavica se je prilegla, še bolj pa domače pecivo, ki so ga spretne roke pripravile v času našega zadrževanja v gostišču. Hvala! Vojko nam je naštel nekaj znamenitosti tu gori. Ime Prezid, kakor se imenuje en izmed zaselkov, temelji na bližnjem obrambnem zidu, ki je Rimski imperi ščitil pred vdori vsiljivcev. Blizu je potekala tudi rapalska meja med Italijo in Jugoslavijo med obema vojnama, o čemer pričajo številni ostanki bunkerjev Rupnikove linije. Veliko bi bilo še povedati o zgodovini teh krajev, vendar nas je pričelo rahlo hladiti, zato smo se v gosjem redu spustili navzdol. Sproti smo ugotavljali, kako hude so posledice v naravi po strahotnem žledu. O tem je pričal tudi mo- Takole so Svizci brodili po vodi Bele, ki je zalila cesto čan ropot agregatov, ki oskrbujejo domove z električno energijo zaradi uničenih električnih vodov in omogočajo tudi oskrbo s pitno vodo tamkajšnjim prebivalcem. Preko Strmice in doline Bele so nas spremljali do nerazpoznavnosti opustošeni gozdovi. Sonja nas je poleg tega, da je vestno »beležila« stanje v svoj objektiv, varno in odgovorno pripeljala do Starga malna. Tu so še vidni ostanki mlina, pa tudi kasneje nameščeno mlinsko kolo priča o nekih drugih časih. Sledila je malica in sproščen klepet. Nižje so nas pozdravile prve znanilke pomladi: zvončki, troben-tice, mačice. Na pot proti Vrhniki smo se podali pogumno. Zadovoljni obrazi so povedali, da smo uživali v pohodu, druženju in izmenjavi mnenj. Naj bodo naši pohodi vedno to, kar so. Z veseljem pričakujemo naslednjega tja nekam v naročje narave. Ta nas vedno čaka. Naj tako ostane. Ivi, Mari, Vera iz Borovnice, foto: Sonja Zalar Bizjak Oskrba s pitno vodo v letu 2013 Oskrba s pitno vodo je obvezna gospodarska javna služba, katero izvaja JP KPV. Glavni nalogi pri izvajanju dejavnosti oskrbe s pitno vodo sta upravljanje z vodovodnim omrežjem, objekti in napravami za oskrbo s pitno vodo in zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode uporabnikom in varnosti oskrbe z vodo v skladu z veljavnimi predpisi. Iz letnega poročila o kakovosti pitne vode za leto 2013, katerega pripravi ZZZV Ljubljana, je razvidno, da je bila oskrba s pitno vodo v vodovodnih sistemih Vrhnika - Borovnica - Log-Dragomer, Zaplana, Pokojišče in Li-gojna varna. h j :"\i i njuxsM£i ü htl-uttttrftl htm vi.i h v i rn ju\ t HaJaVMH SlilUHIH * "CSn VLMWV 1.TTUVUAVJI I jJUTirtlA. rmJI NA BHUNAUAA NHlrftt ptvjHaA |JQ.bM-?Dr4#U MlJJflll j p? c ■ iht7i' iiyihfl.70u.7k>fuin.lrjfc ^wkkaj pol D tr-aim IM) IU M .i jd'i< uv^-.i vrtvn 11 ^. L"J i LIJWT N p.-. < m ul JI Ilvfr-T- rv-'>4{4 i**,«™ n i or-; LJUniJUU rimnk Rim '■Jr-T*, fr- HLkd. < t- * i. * 4 1. UVOD V poročilu je obravnavana skladnost pitne vode za leto 2013 na javnih sistemih za oskrbo s pitno vodo (javnih vodovodih) VRHNIKA - BOROVNICA - LOG - DRAGOMER, POKOJIŠČE, ZAPLANA - SPODNJA IN ZGORNJA IN LIGOJNA, ki jo je v notranjem nadzoru preverjal in spremljal Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana (v nadaljevanju ZZV LJ). Preverjanje in spremljanje skladnosti pitne vode je naročilo Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. (v nadaljevanju upravljavec vodovodov). ZZV LJ preverja in spremlja skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode ter varnost oskrbe z vodo na navedenih vodovodih redno že vrsto let. Zahteve, ki jih mora izpolnjevati pitna voda za javno oskrbo, določa Pravilnik o pitni vodi (Ur. l. RS št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09). Pravilnik med drugim določa, da mora upravljavec javnega sistema za oskrbo s pitno vodo zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode in na sistemih za oskrbo s pitno vodo izvajati notranji nadzor, vzpostavljen na osnovah HACCP (Hazard Analysis and Critical Control Points) sistema, ki omogoča prepoznavanje mikrobioloških, kemičnih in fizikalnih agensov, ki bi lahko predstavljali potencialno nevarnost za zdravje ljudi. Poleg preverjanja skladnosti pitne vode v notranjem nadzoru, ki ga je opravljal ZZV LJ, se je na javnih sistemih za oskrbo s pitno vodo, glede na zahteve Pravilnika o pitni vodi, preverjalo skladnost pitne vode z državnim monitoringom pitne vode, za kar je poskrbelo Ministrstvo za zdravje RS. V poročilu so predstavljeni tudi rezultati državnega monitoringa. 2. SKLADNOST PITNE VODE IN VARNOST OSKRBE Z VODO V LETU 2013 Na vseh štirih vodovodih - Vrhnika - Borovnica - Log - Dragomer, Pokojišče, Zaplana - spodnja in zgornja in Ligojna, je vzpostavljen notranji nadzor na osnovah HACCP sistema. V notranjem nadzoru se je skladnost pitne vode preverjalo z mikrobiološkimi in fizikalno-kemijskimi preskušanji vzorcev pitne vode. Vzorci pitne vode za mikrobiološka in fizikalno-kemijska preskušanja so bili odvzeti na zajetjih, vodohranih in vodovodnih omrežjih pri uporabnikih. Opravljena so bila »redna« mikrobiološka preskušanja vzorcev pitne vode (preskušani parametri: Escherichia coli (E. coli), koliformne bakterije in število kolonij pri 22 °C ter pri 36 °C), »občasna« mikrobiološka preskušanja pitne vode (preskušani parametri: enterokoki, E. coli, koliformne bakterije, število kolonij pri 22 °C ter pri 36 °C in občasno bakterije Clostridium perfringens s sporami), »redna« fizikalno-kemijska preskušanja pitne vode (preskušani parametri: barva, vidne nečistoče, vonj, okus, motnost, pH, amonij in občasno trdota in nitrati), »občasna« fizikalno-kemijska preskušanja vzorcev pitne vode (preskušani parametri: barva, vonj, okus, motnost, pH, amonij, trdota, nitrati, osnovni anioni in kationi, več mikroelementov, več pesticidov, aromatskih ogljikovodikov, lahkohlapnih halogeniranih ogljikovodikov... tj. večina parametrov iz Priloge I - del B in C, Pravilnika o pitni vodi). Največ je bilo opravljenih rednih preskušanj. Laboratorijska preskušanja v notranjem nadzoru odvzetih vzorcev pitne vode je opravil laboratorij Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor, ki je akreditiran za delo v skladu s standardi, ki jih določa Pravilnik o pitni vodi. Na vseh štirih vodovodih se je redno izvajal nadzor kritičnih kontrolnih točk tj. mest, kjer bi lahko prišlo do onesnaženja pitne vode. Pri preverjanju skladnosti pitne vode in varnosti oskrbe z vodo je ZZV LJ redno sodeloval z upravljavcem vodovodov. Sodeloval je pri pripravi letnega načrta vzorčenja pitne vode za laboratorijska preskušanja in drugem urejanju notranjega nadzora za zagotavljanje varnosti oskrbe s pitno vodo. ZZV LJ je opravljal higienske preglede zajetij, črpališč, vodohranov in drugih vodovodnih objektov, ter njihove ožje okolice. Ob tem je opravljal terenske meritve in odvzeme vzorcev pitne vode za laboratorijska preskušanja ter organiziral izvedbo preskušanj. Ob pregledih se je ugotavljalo morebitna tveganja za onesnaženje pitne vode, ki bi lahko predstavljala potencialno nevarnost za zdravje ljudi. O ugotovljenih higienskih nepravilnostih in pomanjkljivostih pri pregledih je ZZV LJ sproti obveščal upravljavca vodovodov in mu predlagal ukrepe za odpravo le-teh. Prav tako je upravljavca sproti obveščal o rezultatih laboratorijskih preskušanj vzorcev pitne vode in v primeru neskladnih vzorcev pitne vode, skupaj z njim ugotavljal vzroke za neskladnost in predlagal potrebne ukrepe. Upravljavcu je tudi predlagal higienske ukrepe pri izvajanju sanacij in drugih posegih na vodovodih, tako da ne bi prišlo do onesnaženja pitne vode. Upravljavec vodovodov je deloval v skladu s programom notranjega nadzora. Vodovodni objekti in njihova najožja okolica so bili ob pregledih čisti. Upravljavec je sproti odpravljal ugotovljene nepravilnosti in izvajal potrebne ukrepe za zagotavljanje skladnosti pitne vode in varnosti oskrbe. Na vodovodih je bilo opravljenih več obnovitvenih in drugih vzdrževalnih del, največ na vodovodu Vrhnika - Borovnica - Log - Dragomer. Ukrepi za preprečevanje možnosti onesnaženja pitne vode oz. zagotavljanje skladnosti pitne vode z zahtevami Pravilnika o pitni vodi so se izvajali ustrezno. Na vodovodih je bilo večkrat letno opravljeno izpiranje posameznih odsekov vodovodnega omrežja. Po večjih posegih na vodovodih in pred vključitvijo novih cevovodov v uporabo je bilo izvedeno izpiranje cevovodov in po potrebi dezinfekcija, pri čemer je redno sodeloval ZZV LJ. V notranjem nadzoru je bilo na vseh štirih vodovodih opravljenih skupaj 121 mikrobioloških preskušanj vzorcev pitne vode, od tega 83 rednih in 38 občasnih preskušanj ter 59 fizikalno-kemijskih preskušanj, od tega 51 rednih in 8 občasnih preskušanj. Vzorci so bili odvzeti na mestih uporabe. Rezultati kažejo, da je bilo, glede na zahteve Pravilnika o pitni vodi, skupaj mikrobiološko neskladnih 32 vzorcev pitne vode - 24 na vodovodu Vrhnika - Borovnica - Log - Dragomer, 2 na vodovodu Zaplana - spodnja in zgornja, 4 na vodovodu Ligojna in 2 na vodovodu Pokojišče. Kontrolni pregledi so pokazali, da na nobenem vodovodu ni prišlo do resnega onesnaženja pitne vode, ki bi predstavljalo tveganje za zdravje uporabnikov. Verjetni vzrok za ugotovljeno mikrobiološko neskladnost nekaj vzorcev pitne vode je lahko bilo manjše lokalno onesnaženje posameznih delov vodovodnega omrežja (sekundarna in interna oz. hišna omrežja). Rezultati fizikalno-kemijskih presku- 16 NAŠ ČASOPIS Občina [31 Vrhnika 31. marec 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si šanj vzorcev pitne vode kažejo, da sta bila 2 vzorca neskladna glede na zahteve Pravilnika o pitni vodi, oba na vodovodu Vrhnika - Borovnica - Log - Dragomer. Pri državnem monitoringu je bilo na vodovodih Vrhnika - Borovnica - Log - Dragomer, Pokojišče in Zapla-na - spodnja in zgornja opravljenih skupaj 29 mikrobioloških in fizikalno-kemijskih preskušanj vzorcev pitne vode, od tega 25 rednih in 4 občasna preskušanja. Vzorci so bili odvzeti na mestih uporabe. Rezultati kažejo, da je bilo, glede na zahteve Pravilnika o pitni vodi, skupaj mikrobiološko neskladnih 7 vzorcev pitne vode, 6 na vodovodu Vrhnika - Borovnica - Log - Dragomer in 1 vzorec na vodovodu Pokojišče. Kontrolni pregledi so pokazali, da na nobenem vodovodu ni prišlo do resnega onesnaženja pitne vode, ki bi predstavljalo tveganje za zdravje uporabnikov. Verjetni vzrok za ugotovljeno mikrobiološko neskladnost nekaj vzorcev pitne vode, je lahko bilo manjše lokalno onesnaženje posameznih delov vodovodnega omrežja (sekundarna in interna oz. hišna omrežja). Rezultati fizikalno-kemijskih preskušanj vzorcev pitne vode kažejo, da je bil 1 vzorec odvzet na vodovodu Vrhnika - Borovnica - Log - Dragomer neskladen z zahtevami Pravilnika o pitni vodi. Rezultati laboratorijskih preskušanj vzorcev pitne vode so prikazani v sledečih tabelah 1, 2, 3, 4, 5 in 6. Tabelarični prikaz rezultatov laboratorijskih preskušanj vzorcev pitne vode - (iz omrežja pri uporabnikih) Tabela 1: notranji nadzor - mikrobiološka preskušanja v letu 2013 ime oskrb.območja. št.uporab. št.rednih preskusov neskladni redni št.občasnih preskusov neskladni občasni vodovod VRHNIKA - BOROVNICA - LOG - DRAGOMER 20.958 51 15 7 0 vodovod POKOJIŠČE 107 7 2 1 0 vodovod ZAPLANA - ZGORNJA IN SPODNJA 792 6 0 2 0 vodovod LIGOJNA 523 5 0 1 0 Tabela 2: notranji nadzor - fizikalno-kemijska preskušanja v letu 2013 ime oskrb.območja. št.uporab. št.rednih preskusov neskladni redni št.občasnih preskusov neskladni občasni vodovod VRHNIKA - BOROVNICA - LOG - DRAGOMER 20.958 25 0 2 0 vodovod POKOJIŠČE 107 2 0 1 0 vodovod ZAPLANA - ZGORNJA IN SPODNJA 792 3 0 1 0 vodovod LIGOJNA 523 2 0 1 0 Tabela 3: monitoring - mikrobiološka preskušanja v letu 2013 ime oskrb.območja. št.uporab. št.rednih preskusov neskladni redni št.občasnih preskusov neskladni občasni vodovod VRHNIKA - BOROVNICA - LOG - DRAGOMER 20.958 19 5 3 1 vodovod POKOJIŠČE 107 2 1 0 0 vodovod ZAPLANA - ZGORNJA IN SPODNJA 792 4 0 1 0 Tabela 4: monitoring - fizikalno-kemijska preskušanja v letu 2013 ime oskrb.območja. št.uporab. št.rednih preskusov neskladni redni št.občasnih preskusov neskladni občasni vodovod VRHNIKA - BOROVNICA - LOG - DRAGOMER 20.958 19 1 3 0 vodovod POKOJIŠČE 107 2 0 0 0 vodovod ZAPLANA - ZGORNJA IN SPODNJA 792 4 0 1 0 V sledeči tabeli je prikaz nabora podatkov za kodiranje neskladnosti posameznih vzorcev iz monitoringa v Slovenji. Podatki so pripravljeni na podlagi navodil Inštituta za varovanje zdravja RS oz. prilog tega navodila št. 2., 3, 4, 5 in 6 (Navodilo upravljavcem za oblikovanje letnega poročila o pitni vodi - verzija 5, 7. februar 2012). Tabela 6: Tabelarični prikaz nabora podatkov za kodiranje neskladnosti posameznih vzorcev iz monitoringa - leto 2013 Ime oskrbovalnega območja Ime preseženega parametra kratica Število vseh odvzetih vzorcev (redni in občasni preskusi skupaj) Število vseh vzorcev zaradi preseženega parametra Vzroki Ukrep Časovni okvir Opombe Vrhnika - Borovnica - Log - Dragomer Coliforms 22 6 P4 P2 S Vrhnika - Borovnica - Log - Dragomer Colour 22 1 D1 D2 S Pokojišče CC22 2 1 P4 P2 S Legenda:-* ime preseženega parametra: CC22 - število kolonij pri 22°C, Coliforms -koliformne bakterije, Ecocci - Enterokoki, Colour - barva. -** vzroki: P4 - biofilmi (obloge), D1 - zunanje onesnaženje. -*** ukrep: P2 - čiščenje in dezinfekcija onesnaženih delov omrežja, D2 - čiščenje in dezinfekcija onesnaženih delov hišnega vodovodnega omrežja -**** časovni okvir: S -do 30 dni. Ocena varnosti oskrbe s pitno vodo Na podlagi rezultatov laboratorijskih preskušanj vzorcev pitne vode in drugih ugotovitev notranjega nadzora je moč povzeti, da je bila v letu 2013 oskrba s pitno vodo na vodovodih Vrhnika - Borovnica - Log - Dragomer, Pokojišče, Zaplana - spodnja in zgornja ter Ligojna varna. 3 SKLADNOST PITNE VODE IN VARNOST OSKRBE NA POSAMEZNEM VODOVODU 3.1 VODOVOD VRHNIKA - BOROVNICA - LOG - DRAGOMER Vodovod oskrbuje s pitno vodo dvajset tisoč devetsto oseminpetdeset (20.958) prebivalcev občin Vrhnika, Log - Dragomer in Borovnica. Z vodovodom upravlja Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o.. Letna poraba vode: 1.719.881 m3 (načrpana voda). Dezinfekcija vode: ne. Druga priprava vode: ne. Zajetje: »Vodarna Borovniški Vršaj« (vodnjaki VB 3, VB 5, VB 6) - podzemna voda. Voda iz zajetja je skladna z zahtevami Pravilnika o pitni vodi. Vode iz zajetja je dovolj, tudi za v bodoče. Tabelarični prikaz rezultatov laboratorijskih preskušanj vzorcev pitne vode iz omrežja pri uporabnikih Tabela 7: MIKROBIOLOŠKA PRESKUŠANJA - NOTRANJI NADZOR 2013 Vodovodni sistem Št.preskušanih vzorcev Št.neskladnih vzorcev Št. vzorcev z bakterijo E. coli Vrhnika -Borovnica -Log -Dragomer redna občasna redna neskladni parameter občasna neskladni parameter redna občasna 51 7 15 15 x koliformne bakterije 1 x E. coli 0 / 0 0 Tabela8: FIZIKALNO-KEMIJSKA PRESKUŠANJA - NOTRANJI NADZOR 2013 Vodovodni sistem Št.preskušanih vzorcev Št. neskladnih vzorcev Št. nes vzorcev kladnih po prilogi Vrhnika - Borovnica -Log -Dragomer redna občasna redna neskladni parameter občasna neskladni parameter redna občasna 25 2 0 / 0 / 0 0 Tabela 9: MIKROBIOLOŠKA PRESKUŠANJA - MONITORING 2013 Vodovodni sistem Št.preskušanih vzorcev Št.neskladnih vzorcev Št. vzorcev z bakterijo E. coli Vrhnika -Borovnica -Log -Dragomer redna občasna redna neskladni parameter občasna neskladni parameter redna občasna 19 3 5 5 x koliformne bakterije 1 1 x koliformne bakterije 0 0 Tabela 5: Tabelarični prikaz minimalnega nabora podatkov iz internega nadzora: rezultati preskusov vzorcev pitne vode iz sistemov za oskrbo s pitno vodo oziroma oskrbovalnih območij v Slovenji: vodooskrbni sistemi v upravljanju KP Vrhnika - NOTRANJI NADZOR 2013 OSNOVNI PODATKI INTERNI NADZOR mikrobiološka preskušanja kemijska preskušan ZZV Upravljavec Ime sistema Ime osk. Območja Št. prebivalcev Distribucija m3/leto Dezinfekcija Dezinfekcijsko sredstvo Druga priprava vode Tip vode Število vzorcev Št.neskladnih vzorcev Št. vzorcev z E.coli Število vzorcev Št.neskladnih vzorcev Neskladni po prilogi B .ot tle U- lA J g ana ■ prebivalcev na osk. Območju. co m e d o e C iu bi o nič čno / 2 - ne ifekcijskega sredstva (1-plinski ipoklorit, 3-klorov dioksid, 4-vpišite tudi kombinacije!) alu g ao e 0 : > ^ ev na e a iska / 2 - nepovršinska / 3 - mt te ma ag e n e es ser zL te ma ^ ag e n e es ser te ma ag e n e es ser zL te ma ag e n e >N es ser zL vo te ma h in e e se te ma ag e n e es ser zL lo O 'S £ 0 -9 "S ni en . S en . S en en . s en . S »"K . S ■ šipV šipV -73 'J^ - o -1 z vrsta d 2-natr 6-drug J s vo p- redne čb o redne šip čb o šip redne čb o redne čb o redne šip čb o šip šip šip ■ LJ KP Vrhnika Vrhnika-Borovnica-Log -Dragomer Vrhnika- Borovnica-Log- Dragomer 20.958 1.719.881 2 2 51 7 15 15KB 1EC 0 0 0 0 25 2 0 0 0 0 0 0 ■ LJ KP Vrhnika Pokojišče Pokojišče 107 5.320 2 2 7 1 2 2KB 0 0 0 0 2 1 0 0 0 0 0 0 LJ KP Vrhnika Zaplana-sp.in zg. Zaplana-sp.in zg. 792 30.545 1 5 2 6 2 0 0 0 0 0 0 3 1 0 0 0 0 0 0 ■ LJ KP Vrhnika Ligojna Ligojna 523 10.584 1 2 ? 5 1 0 0 0 0 0 0 2 1 0 0 0 0 0 0 EC - E. coli, CP - clostridium perfringens, KB - koliformne bakterije, SK22 - št. kolonij pri 22°C, SK36 - št. kolonij pri 36°C, EN - enterokoki, PA - Pseudomonas aeruginosa Opomba: Tabela je priloga dokumenta »Navodila upravljalcem za oblikovanje letnega poročila o pitni vodi«, ki ga je pripravil IVZ RS v sodelovanju z območnimi zavodi za zdravstveno varstvo. Občina [31 Vrhnika NAŠ ČASOPIS 17 31. marec 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Tabela 10: FIZIKALNO -KEMIJSKA PRESKUŠANJA - MONITORING 2013 Vodovodni sistem Št.preskušanih vzorcev Št.neskladnih vzorcev Št. neskladnih vzorcev po prilogi B Vrhnika -Borovnica -Log -Dragomer redna občasna redna neskladni parameter občasna neskladni parameter redna občasna 19 3 1 barva 0 / 0 0 V notranjem nadzoru je bilo opravljenih skupaj 58 mikrobioloških preskušanj vzorcev pitne vode, od tega 51 rednih in 7 občasnih preskušanja ter 27 fizikalno-kemijskih preskušanj, od tega 25 rednih in 2 občasni preskušanji. Rezultati kažejo, da je bilo, glede na zahteve Pravilnika o pitni vodi, skupaj mikrobiološko neskladnih 15 vzorcev pitne vode, 15 zaradi prisotnosti koliformnih bakterij, od tega 1 tudi zaradi prisotnosti E. coli. Rezultati fizikalno-kemijskih preskušanj vzorcev pitne vode kažejo, da so bili vsi vzorci skladni z zahtevami Pravilnika o pitni vodi. Pri državnem monitoringu je bilo opravljenih skupaj 19 rednih in 3 občasnih mikrobioloških in fizikalno-kemijskih preskušanj vzorcev pitne vode. Rezultati kažejo, da je bilo, glede na zahteve Pravilnika o pitni vodi, skupaj mikrobiološko neskladnih 6 vzorcev, vsi zaradi prisotnosti koliformnih bakterij. Rezultati fizikalno-kemijskih preskušanj vzorcev pitne vode kažejo, da je bil 1 vzorec neskladen z zahtevami Pravilnika o pitni vodi, zaradi presežene mejne vrednosti parametra barva. Kontrolni pregledi v notranjem nadzoru so pokazali, da je verjetno prišlo do ugotovljene mikrobiološke neskladnosti pitne vode pri večini primerov v hišnih vodovodnih omrežjih, nekaj pa v sekundarnem vodovodnem omrežju, zaradi gradnje novih cevovodov idr. V nobenem primeru ni bilo ugotovljeno resnejše onesnaženje pitne vode. Za odpravo mikrobiološke neskladnosti pitne vode so bila opravljena izpiranja in dezinfekcija vodovodnega omrežja. Vzorci pitne vode za mikrobiološko preskušanja, odvzeti po izvedenih ukrepih, so bili skladni. Uporabniki pitne vode so bili o mikrobiološko neskladnih vzorcih pitne vode in možnih vzrokih za neskladnost obveščeni. Od upravljalca vodovoda so tudi dobili navodila za vzdrževanje hišne vodovodne napeljave ter druga navodila za ravnanje v primeru zapiranja vode, posegov v vodovodno omrežje in drugih motenj v oskrbi z vodo. Vodovodni objekti in naprave so bili ob pregledih čisti. Na vodovodu je bilo večkrat opravljeno izpiranje cevovodov in preventivna dezinfekcija pitne vode (po izpiranju in čiščenju objektov). Preventivni ukrepi za preprečevanje možnosti onesnaženja pitne vode in zagotavljanje skladnosti pitne vode z zahtevami Pravilnika o pitni vodi so se izvajali ustrezno. Ugotovitve notranjega nadzora kažejo, da je bila oskrba s pitno vodo v letu 2013 varna. 3.2 VODOVOD POKOJIŠČE Vodovod oskrbuje s pitno vodo naselja Pokojišče, Padež in Zavrh pri Borovnici (občina Vrhnika). Z vodovodom upravlja Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o.. Število prebivalcev: sto sedem (107). Letna poraba vode: 5.320 m3. Dezinfekcija vode: ne. Druga priprava vode: ne. Zajetja: zajetje s črpalno vrtino »P-1/01-Pokojišče« (podzemna voda). Voda, ki jo vrtina zajema, se pretaka globoko pod površjem in ni podvržena hitremu vplivu padavin. Voda iz zajetja je skladna z zahtevami Pravilnika o pitni vodi. Vode iz zajetja je dovolj, tudi za v bodoče. Tabelarični prikaz rezultatov laboratorijskih preskušanj vzorcev pitne vode iz omrežja pri uporabnikih Tabela 11: MIKROBIOLOŠKA PRESKUŠANJA - NOTRANJI NADZOR 2013 Vodovodni sistem Št.preskušanih vzorcev Št.neskladnih vzorcev Št. vzorcev z bakterijo E. coli Pokojišče redna občasna redna neskladni parameter občasna neskladni parameter redna občasna 7 1 2 2x koliformne bakterije 0 / 0 0 Tabela 12: FIZIKALNO -KEMIJSKA PRESKUŠANJA - NOTRANJI NADZOR 2013 Vodovodni sistem Št.preskušanih vzorcev Št.neskladnih vzorcev Št. neskladnih vzorcev po prilogi B Pokojišče redna občasna redna neskladni parameter občasna neskladni parameter redna občasna 2 1 0 / 0 / 0 0 Tabela 13: MIKROBIOLOŠKA PRESKUŠANJA - MONITORING 2013 Vodovodni sistem Št.preskušanih vzorcev Št.neskladnih vzorcev Št. vzorcev z bakterijo E. coli Pokojišče redna občasna redna neskladni parameter občasna neskladni parameter redna občasna 2 0 1 1 x št. kolonij pri 22 °C 0 / 0 0 Tabela 14: FIZIKALNO -KEMIJSKA PRESKUŠANJA - MONITORING 2013 Vodovodni sistem Št.preskušanih vzorcev Št.neskladnih vzorcev Št. neskladnih vzorcev po prilogi B Pokojišče redna občasna redna neskladni parameter občasna neskladni parameter redna občasna 2 0 0 / 0 / 0 0 V notranjem nadzoru je bilo opravljenih skupaj 8 mikrobioloških preskušanj vzorcev pitne vode, od tega 7 rednih in 1 občasno preskušanje ter 2 redni fizikalno-kemijski preskušanji in 1 občasno preskušanje. Rezultati mikrobioloških preskušanj vzorcev pitne vode kažejo, da sta bila 2 vzorca neskladna s Pravilnikom o pitni vodi, zaradi preseženih vrednosti koliformnih bakterij. Rezultati fizikalno-kemijskih preskušanj vzorcev pitne vode kažejo, da so bili vsi vzorci skladni z zahtevami Pravilnika o pitni vodi. Pri državnem monitoringu sta bila opravljena skupaj 2 redna mikrobiološka in fizikalno-kemijska preskušanja vzorcev pitne vode. Rezultati kažejo, da je bil glede na zahteve Pravilnika o pitni vodi skupaj mikrobiološko neskladen 1 vzorec - zaradi prevelikega števila kolonij pri 22 °C. Rezultati fizikalno-kemijskih preskušanj vzorcev pitne vode kažejo, da sta bila oba vzorca skladna z zahtevami Pravilnika o pitni vodi. Kontrolni pregledi so pokazali, da je lahko prišlo do ugotovljene mikrobiološke neskladnosti pitne vode v hišnih vodovodnih omrežjih, verjetno zaradi majhne porabe vode pri posameznih uporabnikih. Za odpravo neskladnosti pitne vode je bilo opravljeno izpiranje vodovodnih omrežij ter preventivna dezinfekcija pitne vode. Vzorci pitne vode za mikrobiološko preskušanje, odvzeti po izvedenih ukrepih, so bili skladni. Uporabniki pitne vode so bili o mikrobiološko neskladnih vzorcih pitne vode in možnih vzrokih za neskladnost obveščeni. Od upravljalca vodovoda so tudi dobili navodila za vzdrževanje hišne vodovodne napeljave ter druga navodila za ravnanje v primeru zapiranja vode, posegov v vodovodno omrežje in drugih motenj v oskrbi z vodo. Vodovodni objekti in naprave so bili ob pregledih čisti in higiensko ustrezno vzdrževani. Preventivni ukrepi za preprečevanje možnosti onesnaženja pitne vode in drugi ukrepi za zagotavljanje skladnosti pitne vode z zahtevami Pravilnika o pitni vodi so se izvajali sproti. Ugotovitve notranjega nadzora kažejo, da je bila oskrba s pitno vodo v letu 2013 varna. 3.3 VODOVOD ZAPLANA - SPODNJA IN ZGORNJA Vodovod oskrbuje s pitno vodo zaselke na Zaplani (v občinah Vrhnika in Logatec). Z vodovodom upravlja Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o.. Število prebivalcev: sedemsto dvaindevetdeset (792) Letna poraba vode: 30.545 m3. Dezinfekcija vode: da. Vrsta dezinfekcije: UV žarčenje Druga priprava vode: ne. Zajetja: dve zajetji - zajetje s črpalnima vrtinama »Z-2 in Z-3- na Zaplani« (podzemna voda). Vodo se črpa samo iz vrtine Z-3. - zajetje črpališče-Gačnik (izviri, podzemna voda). Zajetje Gačnik oskrbuje spodnji del Zaplane, zajetje s črpalnima vrtinama »Z-2 in Z-3- na Zaplani« pa zgornji del. Na obeh zajetjih prihaja občasno do mikrobiološke neskladnosti vode, predvsem po obilnejšem dežju. Zato vodo na obeh zajetjih pred uporabo redno dezinficirajo - na obeh z UV žarčenjem. Fizikalno-kemijsko je pitna voda skladna. Vode iz zajeti je za obstoječe stanje dovolj. Tabelni prikaz rezultatov laboratorijskih preskušanj vzorcev pitne vode iz omrežja pri uporabnikih Tabela 15: MIKROBIOLOŠKA PRESKUŠANJA - NOTRANJI NADZOR 2013 Vodovodni sistem Št.preskušanih vzorcev Št.neskladnih vzorcev Št. vzorcev z bakterijo E. coli Zaplana -spodnja in zgornja redna občasna redna neskladni parameter občasna neskladni parameter redna občasna 6 2 0 / 0 / 0 0 Tabela 16: FIZIKALNO -KEMIJSKA PRESKUŠANJA - NOTRANJI NADZOR 2013 Vodovodni sistem Št.preskušanih vzorcev Št.neskladnih vzorcev Št. neskladnih vzorcev po prilogi B Zaplana -spodnja in zgornja redna občasna redna neskladni parameter občasna neskladni parameter redna občasna 3 1 0 / 0 / 0 0 Tabela 17: MIKROBIOLOŠKA PRESKUŠANJA - MONITORING 2013 Vodovodni sistem Št.preskušanih vzorcev Št.neskladnih vzorcev Št. vzorcev z bakterijo E. coli Zaplana -spodnja in zgornja redna občasna redna neskladni parameter občasna neskladni parameter redna občasna 4 1 0 / 0 / 0 0 Tabela 18: FIZIKALNO -KEMIJSKA PRESKUŠANJA - MONITORING 2013 Vodovodni sistem Št.preskušanih vzorcev Št.neskladnih vzorcev Št. neskladnih vzorcev po prilogi B Zaplana -spodnja in zgornja redna občasna redna neskladni parameter občasna neskladni parameter redna občasna 4 1 0 / 0 / 0 0 V notranjem nadzoru je bilo opravljenih skupaj 8 mikrobioloških preskušanj vzorcev pitne vode, od tega 6 rednih in 2 občasna preskušanja ter 4 fizikalno-kemijska preskušanja, od tega 3 redna in 1 občasno preskušanje. Rezultati kažejo, da so bili glede na mikrobiološka in fizikalno-kemijska preskušanja, vsi vzorci skladni z zahtevami Pravilnika o pitni vodi. Pri državnem monitoringu je bilo skupaj opravljenih 5 mikrobioloških in fizikalno-kemijskih preskušanj vzorcev pitne vode, od tega 4 redna in 1 občasno preskušanje. Rezultati kažejo, da so bili glede na zahteve Pravilnika o pitni vodi vsi vzorci skladni. Vodovodni objekti in naprave so bili ob pregledih čisti in higiensko ustrezno vzdrževani. Preventivni ukrepi za preprečevanje možnosti onesnaženja pitne vode in drugi ukrepi za zagotavljanje skladnosti pitne vode z zahtevami Pravilnika o pitni vodi so se izvajali sproti. Na vodovodu je bilo večkrat opravljeno izpiranje cevovodov in preventivna dezinfekcija pitne vode (po izpiranju in čiščenju objektov). Ugotovitve notranjega nadzora kažejo, da je bila oskrba s pitno vodo v letu 2013 varna. 3. 4 VODOVOD LIGOJNA Z vodovodom Ligojna, je v letu 2013 upravljalo Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o.. Vodovod oskrbuje s pitno vodo naselji Mala in Velika Ligojna (Občina Vrhnika). Ime sistema za oskrbo s pitno vodo: Ligojna Ime oskrbovalnega območja: Ligojna Število prebivalcev: petsto triindvajset 523. Poraba vode: 10.584 m3. Dezinfekcija vode: da - kloriranje na črpališču z natrijevim hipokloritom. Druga priprava vode: ne. Zajetja: zajetje s črpalno vrtino »Lipalca« (podzemna voda). Tabelni prikaz rezultatov laboratorijskih preskušanj vzorcev pitne vode iz omrežja pri uporabnikih Tabela 19: MIKROBIOLOŠKA PRESKUŠANJA - NOTRANJI NADZOR 2013 Vodovodni sistem Št.preskušanih vzorcev Št.neskladnih vzorcev Št. vzorcev z bakterijo E. coli Ligojna redna občasna redna neskladni parameter občasna neskladni parameter redna občasna 5 1 0 / 0 / / / Tabela 20: FIZIKALNO-KEMIJSKA PRESKUŠANJA - NOTRANJI NADZOR 2013 Vodovodni sistem Št.preskušanih vzorcev Št.neskladnih vzorcev Št. neskladnih vzorcev po prilogi B Ligojna redna občasna redna neskladni parameter občasna neskladni parameter redna občasna 2 1 0 / 0 / 0 0 V notranjem nadzoru je bilo opravljenih skupaj 6 mikrobioloških preskušanj vzorcev pitne vode, od tega 5 rednih in 1 občasno preskušanje ter 3 fizikalno-kemijska preskušanja, od tega 2 redna in 1 občasno preskušanje. Rezultati mikrobioloških in fizikalno-kemijskih preskušanj vzorcev pitne vode kažejo, da so bili vsi vzorci skladni z zahtevami Pravilnika o pitni vodi. Vodovodni objekti in naprave so bili ob pregledih čisti in higiensko ustrezno vzdrževani. Preventivni ukrepi za preprečevanje možnosti onesnaženja pitne vode in drugi ukrepi za zagotavljanje skladnosti pitne vode z zahtevami Pravilnika o pitni vodi so se izvajali sproti. Vodovod Ligojna ni vključen v državni monitoring. Ugotovitve notranjega nadzora kažejo, da je bila oskrba s pitno vodo v letu 2013 varna. Opozarjamo pa na možnost občasnega pojava povečane motnosti pitne vode iz zajetja, po lokalno močnejših dežnih padavinah. 31. marec 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 18 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika obvešča, da bo v Uradnem listu RS in na spletni strani Občine Vrhnika www.vrhnika.si dne 31. 3. 2014 objavljen razpis JAVNE DRAŽBE ZA PRODAJO NEPREMIČNIN Predmet javne dražbe, ki se bo vršila dne 24. 4. 2014 ob 9.00 uri na sedežu Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, Vrhnika, bosta zemljišči parc. št. 1736/39, k.o. Verd (2003), v površini 808 mo in parc. št. 1485/5, k.o. Velika Ligojna (1998), v površini 567 mo ter poslovni prostor št. 1 v 1. etaži (pritličju), v skupni izmeri 34,35 m2, na naslovu Stara cesta 45, Vrhnika z identifikacijsko številko 1. E (2002-718-1). Vse zainteresirane kupce vabimo k ogledu objave razpisa in sodelovanju na javni dražbi. Občina Vrhnika Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10, 40/20-12-ZUJF) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na 23. redni seji dne 13.2.2014 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA I. Pri nepremičnini parc. št. 2855/68 k.o. Vrhnika (2002), se ukine status javnega dobra. Lastninska pravica pri nepremičnini parc. št. 2855/68 k.o. Vrhnika (2002), se vknjiži v korist Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, matična številka 5883407000. II. Sklep prične veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 478-16/2013 Datum: 13.2.2014 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. Na podlagi 36. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) in v povezavi s 57. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 108/09, 57/12) sprejme župan Občine Vrhnika naslednji SKLEP o ustavitvi postopka priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za trgovski center Mercator v Sinji Gorici 1. člen Postopek priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za trgovski center Mercator v Sinji Gorici, ki je bil začet s Programom priprave za občinski lokacijski načrt za trgovski center Mercator v Sinji Gorici (Ur. l. RS, št. 29/06) in Sklepom o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za trgovski center Mercator v Sinji Gorici (Naš časopis, št. 340/07), se ustavi. 2. člen Postopek se ustavi, ker se zemljišča območja OPPN prodajajo; na območju ne bo zgrajen trgovski center Mer-cator. 3. člen Ta sklep se objavi v Našem časopisu in začne veljati dan po objavi. Sklep se objavi tudi na spletni strani Občine Vrhnika. Številka: 350-03-2/2005 (5-08) Vrhnika, 18. 3. 2014 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l. r. Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 108/09, 57/12, 109/12, 35/13-Skl. US) župan Občine Vrhnika javno naznanja JAVNO RAZGRNITEV IN JAVNO OBRAVNAVO osnutka sprememb in dopolnitev Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za stanovanjsko naselje Gabrče 3 na Vrhniki Javna razgrnitev osnutka sprememb in dopolnitev Odloka o občinskem prostorskem načrtu za stanovanjsko naselje Gabrče 3 na Vrhniki bo potekala v času od 1. 4. do vključno 15. 4. 2014. Prostorski akt bo v tem času na vpogled v prostorih KS Vrhnika - Vas, Tržaška cesta 11, Vrhnika in Občine Vrhnika, Oddelek za prostor, Cankarjev trg 11, Vrhnika. Javna obravnava prostorskega akta bo v sredo, 9. 4. 2014, ob 17. uri, v prostorih KS Vrhnika - Vas, Tržaška cesta 11, Vrhnika. V času javne razgrnitve in javne obravnave lahko k prostorskemu aktu dajo pripombe in predloge vsi zainteresirani organi, organizacije in posamezniki. Pripombe in predlogi se lahko podajo pisno na javni obravnavi ter na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov ali se posredujejo na naslov Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, ali elektronski naslov prostor.ob-cina@vrhnika.si. Številka: 3505-3/2014 (5-08)Župan Datum: 20. 3. 2014 Občine Vrhnika Stojan Jakin, l. r. Številka: 3521-2/2014 Datum: 18.3.2014 Na podlagi 11. člena Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov in poslovnih stavb v najem (Naš časopis, št. 259/99, ter št. 327/06), objavlja Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA V NAJEM Predmet oddaje je poslovni prostor v prvem nadstropju poslovne stavbe Cankarjev trg 11 na Vrhniki, skupne površine 105,11 in sicer prostor številka 3 v površini 26,63 m2, prostor številka 4 v površini 31,78 m2, prostor številka 5 v površini 37,23 m2 in sanitarije s predprostorom v površini 9,47 m2. Možen je tudi najem prostora za potrebe čajne kuhinje in arhiva. Pri poslovnem prostoru je možen tudi najem posameznih prostorov. Poslovni prostor se oddaja v najem za nedoločen čas in bo izbranemu ponudniku oddan v najem takoj, ko bo postopek javnega razpisa v celoti zaključen. Najemnina za poslovni prostor se plačuje mesečno, v skladu z 29., 31. in 33. členom Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov in poslovnih stavb v najem. Ponudnik resnost ponudbe jamči z Občina vm Vrhnika vplačilom varščine na TRR št.: 013400100001093, sklic na št.: 18 76406-7103018-10234211 Občine Vrhnika. Varščino, ki znaša 880,82 EUR oz. 311,99 EUR, če ponudnik kandidira za najem posameznih prostorov, mora ponudnik vplačati pred potekom roka za oddajo ponudbe in ponudbi priložiti potrdilo o vplačani varščini. Ponudnikom, ki na javnem razpisu niso izbrani, se varščina vrne v roku 15 dni od izdaje sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika oziroma oddaji poslovnega prostora v najem, ponudnikom, ki so poslali nepopolne ponudbe, pa v roku 15 dni od zaključka zbiranja ponudb. Za izbranega ponudnika varščina šteje kot avans najemnine, v primeru, da izbrani ponudnik odstopi od sklenitve najemne pogodbe, pa se mu položena varščina ne vrne. Ponudnikom, ki svojo ponudbo umaknejo pred zaključkom postopka izbire, se vrne le polovičen znesek položene varščine. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj ponudniki v zaprti ovojnici s pripisom "Ne odpiraj, razpis za oddajo poslovnega prostora", oddajo v sprejemni pisarni Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1 na Vrhniki ali pošljejo na naslov: Občina Vrhnika, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika. Rok za oddajo ponudb je 28.4.2014. Za pravočasno ponudbo se bo štela tista ponudba, ki bo na naslov Občine Vrhnika prispela do 28.4.2014. Ponudbe bodo po preteku roka komisijsko odprte. Pisna ponudba mora obsegati: • ponudnikove podatke s točnim naslovom, če je ponudnik fizična oseba; • ponudnikovo firmo in sedež, če je ponudnik pravna oseba; • navedbo ali kandidirajo za poslovni prostor v celoti oziroma navedbo dela prostora za katerega kandidirajo; • številko transakcjskega računa ponudnika za primer vračila varščine; • dokazilo o državljanstvu RS - osebna izkaznica ali potni list (fizične osebe); • priglasitveni list DURS za samostojne podjetnike posameznike oziroma izpis iz sodnega registra za pravne osebe (ki pa ne sme biti starejši od 30 dni, šteto od dneva prejema ponudbe na občino); • opis in program dejavnosti, ki jo ponudnik želi opravljati v najetem poslovnem prostoru ter število oseb, ki jih zaposluje ali jih bo na novo zaposlil za potrebe opravljanja te dejavnosti; • dokazilo o finančnem stanju ponudnika: potrdilo poslovne banke, ki vodi ponudnikov transakcjski račun, da le ta v preteklih 6 mesecih ni bil blokiran - dokumenti ne smejo biti starejši od 30 dni, šteto od dneva prejema ponudbe na občino; • dokazilo o položeni varščini; • navedbo roka, v katerem namerava ponudnik začeti s poslovanjem v najetem poslovnem prostoru. Nepopolne ponudbe in nepravočasne ponudbe se ne bodo upoštevale in bodo vrnjene ponudniku. Pri ugotavljanju in izbiri najugodnejšega ponudnika se upoštevajo naslednji kriteriji: • izpolnjevanje vseh razpisnih pogojev, • ponudniki za najem poslovnega prostora v celoti imajo prednost pred ponudniki, ki kandidirajo za najem dela prostorov, • ponudba najprimernejšega programa v okviru predvidene dejavnosti, • število zaposlenih oseb pri interesentu, upoštevajoč velikost oddanega poslovnega prostora in dejavnost, s katero se interesent ukvarja, • rok, naveden za začetek opravljanja dejavnosti, • finančno stanje ponudnika. V primeru, ko pogoje javnega razpisa v enaki meri izpolnjujeta dva ali več interesentov, imajo prednost interesenti, ki izpolnjujejo naslednje prednostne pogoje: • nova in edina dejavnost v kraju, • dejavnost, za katero se v razvojnem programu občine ugotovi, da jo bo občina vzpodbujala, • število na novo odprtih delovnih mest, • prva zaposlitev ali zaposlitev brezposelnega, prijavljenega na Zavodu za zaposlovanje, • občani občine Vrhnika ali pravne osebe s sedežem v občini Vrhnika. Sklep o oddaji poslovnega prostora sprejme župan Občine Vrhnika. Ponudniki, ki bodo predložili popolne ponudbe, bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 15 dneh po izdaji sklepa o oddaji poslovnega prostora. Občina Vrhnika si pridržuje pravico, da z nobenim izmed ponudnikov ne sklene najemne pogodbe. Ogled poslovnega prostora, ki je predmet oddaje, je možen po predhodnem dogovoru. Vse dodatne informacije so na voljo na tel. št.: 01/ 755-54-21 (E. Červek). Župan: Stojan JAKIN, univ.dipl. inž.grad.l.r. Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 108/09, 57/12, 109/12, 35/13-Skl. US; v nadaljnjem besedilu: ZPNačrt) ter 36. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) sprejme župan Občine Vrhnika S K L E P o začetku priprave sprememb in dopolnitev Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za stanovanjsko naselje Gabrče 3 na Vrhniki 1. člen (ocena stanja in razlogi za pripravo sprememb in dopolnitev OLN) 1) Na območju Gabrč - območje urejanja V2S/2 in morfološka enota 2B/4 - velja izvedbeni prostorski akt Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za stanovanjsko naselje Gabrče 3 na Vrhniki (Ur. l. RS, št. 29/07, Naš časopis, št. 407/13; v nadaljnjem besedilu: OLN). 2) OLN se spreminja in dopolnjuje, ker so v odloku nepravilno določena merila in pogoji glede števila stanovanjskih enot v objektih št. V1 - V4 ter dovoljenih odstopanj. Predvidena je tudi sprememba nekaterih meril glede oblikovanja objektov V1 - V4. 2. člen (območje sprememb in dopolnitev OLN) Območje sprememb in dopolnitev OLN zajema morfološko enoto 11 znotraj OLN. To so zemljišča s parc. št. 1053/8, 1053/9, 1053/10, 1053/11, vse k.o. Vrhnika. 3. člen (roki za pripravo sprememb in dopolnitev OLN in njegovih posameznih faz) 1) Postopek priprave sprememb in dopolnitev OLN poteka na podlagi 57. do 61. člena ZPNačrt. 2) Na podlagi 61.a člena ZPNačrt se vodi skrajšan postopek, saj se spremembe in dopolnitve OLN nanašajo samo na posamične posege v prostor, ki ne vplivajo na celovitost načrtovanih prostorskih ureditev. 3) Faze in okvirni roki poteka postopka sprememb in dopolnitev OLN: 1. Osnutek sprememb in dopolnitev OLN: marec 2014 2. Javno naznanilo: marec 2014, najmanj sedem dni pred začetkom javne razgrnitve 3. Javna razgrnitev in javna obravnava: april 2014, 15 dni 4. Stališča do pripomb in predlogov javnosti: april 2014 5. Predlog spr. in dop. OLN: april 2014 6. Obravnava na Odboru za urejanje prostora ter varstvo naravne in kulturne dediščine: april 2014 7. Obravnava in sprejem na Občinskemu svetu Občine Vrhnika: maj 2014 5. člen (nosilci urejanja prostora) Pridobitev smernic in mnenj nosilcev urejanja prostora v tem postopku ni potrebna, ker se spremembe in dopolnitve OLN nanašajo samo na oblikovalska merila in pogoje. Območje OLN ni v območju kulturne dediščine. 6. člen (obveznosti v povezavi s financiranjem priprave sprememb in dopolnitev OLN) V tem postopku ne bodo nastali stroški. 7. člen (objava) Ta sklep se objavi v Našem časopisu in začne veljati z dnevom objave. Objavi se tudi na spletni strani Občine Vrhnika. Številka: 3505-3/2014 (5-08) Vrhnika, 20. 3. 2014 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l. r. Na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Ur. list RS, št. 16/2008, 123/2008, 8/2011, 30/2011, 90/2012 in 111/2013), Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. list RS, št. 77/2007-UPB1, 56/2008, 4/2010, 20/2011 in 101/2013), Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenje za leti 2014 in 2015 (Ur. list RS, št. 101/2013), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 50/2007, 61/2008, 99/2009-ZIPRS1011 in 3/2013), Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, 365/2009) in Odloka o proračunu Občine Vrhnika za leto 2014 (Naš časopis, 411/2013), Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, objavlja JAVNI RAZPIS ZA IZBOR PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE INVESTICIJSKEGA VZDRŽEVANJA IN IZBOLJŠAV SAKRALNIH SPOMENIKOV V LETU 2014 1. PREDMET RAZPISA IN RAZPISNA PODROČJA Predmet razpisa je sofinanciranje in-vesticjskega vzdrževanja in izboljšav sakralnih spomenikov na območju občine Vrhnika. 2. POMEN IZRAZOV IN UPRAVIČENOST STROŠKOV Upravičene osebe po tem razpisu so pravne osebe, registrirane v RS, ki so lastniki ali upravljavci sakralnih spo- 31. marec 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 19 menikov v občini Vrhnika (v nadaljevanju: upravičene osebe). Sakralni spomenik je nepremična dediščina, vpisana v register nepremične kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, in v registru označena kot sakralna stavbna dediščina. Projekt je investicijski poseg pri vzdrževanju, ki je v celoti in v svojih delih namenjen uporabi na razpisnem področju. Zaprošeni znesek financiranja posameznega projekta lahko dosega do 50 % vseh predvidenih stroškov del opravljenih v letu 2014. Financiranje pomeni, kadar se uporablja samostojno, tako financiranje kot sofinanciranje. Finančna uravnoteženost pomeni, da se ujemajo skupne vrednosti predvidenih odhodkov in prihodkov finančne konstrukcije celotnega projekta (odhodki = prihodki). Upravičeni stroški so stroški gradbe-no-obrtniških in konservatorsko-re-stavratorskih posegov na sakralnih spomenikih. 3. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU 3.1 Na razpis se lahko prijavijo predlagatelji (upravičene osebe), ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje: • so pravne osebe, registrirane v RS in so lastniki ali upravljavci sakralnega spomenika (dokazilo: podpisana izjava o lastništvu oz. soglasje); • imajo urejeno tehnično dokumenta-cio (natančen načrt izvedbe del in popis del s količinami ter cenami). Drugi pogoji: • projekt, ki je predmet sofinanciranja, mora biti izveden v skladu s predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja; • projekt, ki je predmet sofinanciranja, mora biti izveden v skladu z Zakonom o varstvu kulturne dediščine. 3.2 Izpolnjevanje razpisnih pogojev: Izpolnjevanje pogojev ugotavlja komisija, ki jo imenuje župan. Pri odpiranju vlog bodo iz nadaljnjega postopka izločene vse vloge, ki: • niso bile oddane v razpisnem roku; • jih ni vložila upravičena oseba. Predlagatelji, ki bodo podali nepopolne vloge, bodo pozvani k dopolnitvi vlog. Rok za dopolnitev vloge je pet delovnih dni od prejema obvestila o nepopolni vlogi. Vloge, ki niso bile oddane v razpisnem roku, ki jih ni vložila upravičena oseba in nepopolne vloge, ki kljub pozivu niso bile pravočasno dopolnjene, bodo zavržene. Občina Vrhnika lahko v primeru naknadne ugotovitve neizpolnjevanja pogojev, in po že izdani dokončni odločbi o izboru programov, spremeni odločitev in z izvajalcem ne sklene pogodbe ali razveže že sklenjeno pogodbo, v primeru že izplačanih sredstev pa zahteva povračilo sredstev. 4. RAZPISNI KRITERIJI 4.1 Splošni kriteriji razpisa Projekt ustreza splošnim kriterijem, če: • je celovit in zaokrožen ter tehtno vsebinsko obrazložen in načrtovan; • je realno ovrednoten in ima uravnoteženo finančno zgradbo ter • zagotavlja soudeležbo predlagatelja z lastnimi ali pridobljenimi sredstvi v višini vsaj 50%. 4.2 Prednostni kriteriji • sakralni spomenik je v lasti javnega subjekta; • celotna višina vrednosti projekta; • nujni projekti obnove, katerih odložitev bi povzročila nadaljnjo škodo na objektu. 5. UPORABA KRITERIJEV Izbrani bodo projekti, katerih predlagatelj in projekt bo izpolnjeval vse razpisne pogoje in splošne kriterije ter bo visoko ocenjen pri prednostnih kriterijih razpisa. Prednostni kriterij z večjo težo je naveden na začetku seznama. Komisija bo ustreznost vloge preverjala iz podatkov, ki bodo navedeni na prijavnih obrazcih, v obveznih prilogah in na morebitnem drugem priloženem materialu ter na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga iz uradnih evidenc. 6. OKVIRNA VREDNOST SREDSTEV Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za leto 2014, namenjenih za predmet tega razpisa, znaša 8.700,00 EUR. 7. OBDOBJE ZA PORABO DODELJENIH SREDSTEV Dodeljena proračunska sredstva iz razpisa morajo upravičene osebe porabiti v proračunskem letu 2014, najkasneje do 30. 11. 2014, kar je tudi rok za oddajo zahtevkov z dokazili o izvedbi del. 8. RAZPISNI ROK Razpis se prične 31. 3. 2014 (datum izida Našega časopisa) in zaključi 30. 4. 2014. 9. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Razpisna dokumentacija obsega: besedilo razpisa, prijavne obrazce za prijavo posameznega projekta in vzorec zahtevanih izjav. Vlogo za udeležbo na razpisu s prijavnimi obrazci lahko vlagatelji prevzamejo v času uradnih ur v spre-jemno-informacijski pisarni Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. Lahko pa tudi v elektronski obliki na spletni strani Občine Vrhnika, www.vrhnika.si - Razpisi, natečaji in naročila. 10. ODDAJA IN DOSTAVA PREDLOGOV Vloga mora biti izpolnjena na ustreznih razpisnih obrazcih in mora vsebovati vse obvezne priloge, dokazila in podatke, določene v razpisni dokumentaciji. Vloga mora biti predložena na naslov: OBČINA VRHNIKA, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, v zapečateni ovojnici z izpisom na prednji strani: »NE ODPIRAJ - RAZPIS SAKRALNI SPOMENIKI 2014«, do vključno 30. 4. 2014 oz. najkasneje ta dan oddana na pošti kot priporočena pošiljka. Na hrbtni strani ovojnice mora biti navedba vlagatelja: naziv in naslov (sedež). Če posamezni predlagatelj predloži več vlog, mora biti vsaka v svojem, pravilno označenem ovitku! Za prepozno se šteje vloga, ki ni bila oddana priporočeno na pošto do vključno 30. 4. 2014 oz. do tega dne ni bila predložena na Občini Vrhnika - pisarna št. 22 - tajništvo. Oddaja vloge pomeni, da se predlagatelj strinja z vsemi pogoji in kriteriji razpisa. 11. PRISTOJNI USLUŽBENCI ZA DAJANJE INFORMACIJ IN POJASNIL: Informacije in pojasnila lahko zainteresirani dobijo v času uradnih ur Občine Vrhnika, na Oddelku za družbene dejavnosti in gospodarstvo, tel. 01/755-54-20. Vprašanja se lahko posredujejo tudi po elektronski pošti na naslov sabina.ahcan@vrhnika.si. 12. ODPIRANJE VLOG IN OBVEŠČANJE O IZBORU Izpolnjevanje pogojev, utemeljenosti prispelih vlog in vrednotenje le-teh bo izvedla komisija, ki jo določi župan Občine Vrhnika. Občina Vrhnika bo predlagatelje o izidu razpisa pisno obvestila v 30 dneh po zaključku razpisa. Na sklep o izboru se vlagatelj lahko v 8 dneh po prejemu pritoži pri županu Občine Vrhnika. Po preteku roka za pritožbe bodo z izbranimi izvajalci sklenjene pogodbe. Župan Stojan JAKIN, univ. dipl. inž. grad. Na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenje za leti 2014 in 2015 (Ur. list RS, št. 101/2013), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenje (Ur. list RS, št. 50/2007, 61/2008, 99/2009-ZIPRS1011 in 3/2013), Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, 365/2009), Odloka o proračunu Občine Vrhnika za leto 2014 (Naš časopis, 411/2013), Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, objavlja JAVNI RAZPIS ZA IZBOR PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE UREDITVE IN NAKUPA OPREME ZA OTROŠKA IGRIŠČA ZA LETO 2014 1. PREDMET RAZPISA IN RAZPISNA PODROČJA Predmet razpisa je sofinanciranje ureditve in nakupa opreme za otroška igrišča na območju občine Vrhnika ter usposabljanja odgovornih oseb za preglede in vzdrževanje otroških igral in igrišč. 2. POMEN IZRAZOV IN UPRAVIČENOST STROŠKOV Upravičene osebe po tem razpisu so Krajevne skupnosti v občini Vrhnika, ki posedujejo in/ali uporabljajo površine za namen otroškega igrišča (v nadaljevanju: upravičene osebe). Projekt je investicijski poseg pri vzdrževanju in/ali posamični sklop opreme, ki je v celoti in v svojih delih namenjen uporabi na razpisnem področju. Zaprošeni znesek financiranja posameznega projekta lahko dosega do 50 % vseh predvidenih stroškov del, opravljenih v letu 2014. Usposabljanje je udeležba na usposabljanju za preglede in vzdrževanje otroških igral in igrišč. Zaprošeni znesek financiranja posameznega usposabljanja lahko dosega do 100 % celotnega stroška usposabljanja. Financiranje pomeni, kadar se uporablja samostojno, tako financiranje kot sofinanciranje. Finančna uravnoteženost pomeni, da se ujemajo skupne vrednosti predvidenih odhodkov in prihodkov finančne konstrukcije celotnega projekta (odhodki = prihodki). 3. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU 3.1 Na razpis se lahko prijavijo predlagatelji (upravičene osebe), ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • imajo otroško igrišče v svoji lasti oz. imajo soglasje lastnika ali zakupnika zemljišča (dokazilo: podpisana izjava o lastništvu oz. soglasje); • zagotavljajo dostopnost površine uporabnikom z dostopom na javno površino (dokazilo: podpisana izjava predlagatelja); • upravljajo oz. bodo upravljali z otroškim igriščem, ga tekoče vzdrževali in vzpostavili igriški red (dokazilo: podpisana izjava predlagatelja) in • imajo urejeno tehnično dokumentacijo (natančen načrt obnove in popis del s količinami ter cenami) - pogoj ne velja za prijavo usposabljanja. 3.2 Izpolnjevanje razpisnih pogojev: Izpolnjevanje pogojev ugotavlja komisija, ki jo imenuje župan. Predlagatelji, ki bodo podali nepopolne vloge, bodo pozvani k dopolnitvi vlog. Rok za dopolnitev vloge je pet delovnih dni od prejema obvestila o nepopolni vlogi. Vloge, ki niso bile oddane v razpisnem roku, ki jih ni vložila upravičena oseba in nepopolne vloge, ki kljub pozivu niso bile pravočasno dopolnjene, bodo zavržene. Občina Vrhnika lahko v primeru naknadne ugotovitve neizpolnjevanja pogojev, in po že izdani dokončni odločbi o izboru programov, spremeni odločitev in z izvajalcem ne sklene pogodbe ali razveže že sklenjeno pogodbo, v primeru že izplačanih sredstev pa zahteva povračilo sredstev. 4. RAZPISNI KRITERIJI 4.1 Splošni kriteriji razpisa Projekt ustreza splošnim kriterijem, če: • ohranja ali povečuje učinkovitost uporabe otroških igrišč, • je celovit in zaokrožen ter tehtno vsebinsko obrazložen in načrtovan, • je realno ovrednoten in ima uravnoteženo finančno zgradbo ter • zagotavlja soudeležbo predlagatelja z lastnimi ali pridobljenimi sredstvi v višini vsaj 50%. Usposabljanje ustreza splošnim kriterijem, če: • se usposablja oseba, odgovorna za vzdrževanje igrišča, ki ga poseduje ali uporablja predlagatelj, • traja najmanj osem ur in ga izvaja institucija, ki ima akreditacijo s področja varnosti otroških igrišč oziroma je registrirana za opravljanje dejavnosti varnosti pri delu na področju vzgoje in izobraževanja in ima najmanj pet let izkušenj z izvajanjem pregledovanja in preizkušanja igral na otroških igriščih. Najvišji možni znesek sofinanciranja usposabljanja je do 250 EUR na prijavitelja. 4.2 Prednostni kriteriji • usposabljanje osebe, odgovorne za vzdrževanje igrišča, • celotna višina vrednosti projekta, • postavitev novega igrišča ali celovita prenova igrišča, • število potencialnih uporabnikov otroškega igrišča, • oddaljenost od prvega urejenega otroškega igrišča, • nujni projekti obnove, brez katerih bi bila uporaba prostorov bistveno okrnjena, nepopolna ali celo onemogočena ali katerih odložitev bi povzročila nadaljnjo škodo na objektu, • upravičena oseba je v projektih, prijavljenih na tovrsten razpis v prejšnjih letih oziroma bo v tem letu pridobila sponzorska ali donatorska sredstva za namen urejanja igrišča (priložiti gradivo, ki to izkazuje). 5. UPORABA KRITERIJEV Izbrani bodo projekti, katerih predlagatelj in projekt / usposabljanje bo izpolnjeval vse splošne kriterije ter bo visoko ocenjen pri prednostnih kriterijih razpisa. Prednostni kriteriji z večjo težo so navedeni na začetku seznama. Usposabljanje ima prednost pred projekti. Komisija bo ustreznost vloge preverjala iz podatkov, ki bodo navedeni na prijavnih obrazcih, v obveznih prilogah ter na morebitnem drugem priloženem materialu in na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga iz uradnih evidenc. 6. OKVIRNA VREDNOST SREDSTEV Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za leto 2014, namenjenih za predmet tega razpisa, znaša 7.600,00 EUR. 7. OBDOBJE ZA PORABO DODELJENIH SREDSTEV Dodeljena proračunska sredstva iz razpisa morajo upravičene osebe porabiti v proračunskem letu 2014 oz. v plačilnih rokih, kot jih določa Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenje za leti 2014 in 2015 (Ur. list RS, št. 101/2013). 8. RAZPISNI ROK Razpis se prične 31. 3. 2014 (datum izida Našega časopisa) in zaključi 30. 4. 2014. 9. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Razpisna dokumentacja obsega: besedilo razpisa, prijavne obrazce za prijavo posameznega projekta / usposabljanja in vzorec zahtevanih izjav. Vlogo za udeležbo na razpisu s prijavnimi obrazci vlagatelji lahko prevzamejo v času uradnih ur v spre-jemno-informacijski pisarni Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. Lahko pa tudi v elektronski obliki na spletni strani Občine Vrhnika, www.vrhnika.si - Razpisi, natečaji in naročila. 10. ODDAJA IN DOSTAVA PREDLOGOV Vloga mora biti izpolnjena na ustreznih razpisnih obrazcih in mora vsebovati vse obvezne priloge, dokazila in podatke, določene v razpisni do-kumentacji. Vloga mora biti predložena na naslov: OBČINA VRHNIKA, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, v zapečateni ovojnici z izpisom na prednji strani: »NE ODPIRAJ - RAZPIS OTROŠKA IGRIŠČA 2014«, do vključno 30. 4. 2014 oz. najkasneje ta dan oddana na pošti kot priporočena pošiljka. Na hrbtni strani ovojnice mora biti navedba vlagatelja: naziv in naslov (sedež). Če posamezni predlagatelj predloži več vlog, mora biti vsaka v svojem, pravilno označenem ovitku! Za PREPOZNO se šteje vloga, ki ni bila oddana priporočeno na pošto do vključno 30. 4. 2014 oz. do tega dne ni bila predložena na Občini Vrhnika - pisarna št. 22 - tajništvo. Za NEPOPOLNO se šteje del vloge ali celotna vloga, ki ne vsebuje vseh sestavin, ki jih zahteva besedilo razpisa in razpisne dokumentacije. Oddaja vloge pomeni, da se predlagatelj strinja z vsemi pogoji in kriteriji razpisa. 11. PRISTOJNI USLUŽBENCI ZA DAJANJE INFORMACI IN POJASNIL: Informacije in pojasnila lahko zainteresirani dobijo v času uradnih ur Občine Vrhnika, na Oddelku za družbene dejavnosti in gospodarstvo, tel. 01/755-54-20. Vprašanja se lahko posredujejo tudi po elektronski pošti na naslov sabina.ahcan@vrhnika.si. 12. ODPIRANJE VLOG IN OBVEŠČANJE O IZBORU Izpolnjevanje pogojev, utemeljenosti prispelih vlog in vrednotenje le-teh bo izvedla komisija, ki jo določi župan Občine Vrhnika. Občina Vrhnika bo predlagatelje o izidu razpisa pisno obvestila v 30 dneh po zaključku razpisa. Na sklep o izboru se vlagatelj lahko v 8 dneh po prejemu pritoži pri županu Občine Vrhnika. Po preteku roka za pritožbe bodo z izbranimi izvajalci sklenjene pogodbe. ŽUPAN Stojan JAKIN, univ. dipl.inž. grad. 20 NAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 31. marec 2014 elektronski naslov: obcina@borovnica.si 22. marca so praznovale vode Letošnji 22. marec, svetovni dan voda, je HUD Karel Barjanski zaznamoval s kulturnim dogodkom Moja reka praznuje in z razstavo fotografij člana Jožeta Pristavca. Na prireditvi, ki se je ob divjem šumenju vode odvijala v parku Tehniškega muzeja Slovenje v Bistri, so sodelovali kulturni ustvarjalci iz občin Vrhnika, Loška dolina in Borov- nica. Voda je že v davni zgodovini pogosto krojila usodo narodov. Ob rekah in morjih so nastajala prva mesta in kulture, voda je še danes marsikje naravna meja. Kot prinašalka sreče, zdravja, blaginje in dobre letine pogosto nastopa v ljudskih pripovedih, pesmih, pregovorih, šegah in navadah. Vodo, vir življenja, je človek nekoč mnogo bolj spoštoval kot jo danes. Da bi se začeli bolj zavedati pomanjkanja, pomena zdrave in čiste pitne vode ter dobrega gospodarjenja z njo, je leta 1992 Generalna skupščina OZN 22. marec razglasila za svetovni dan vode. Slogan letošnjega je bil Voda in energija, opozarjal pa je na njuno povezanost, soodvisnost in vodo kot vir življenja. V Slovenji se največ vode v industriji porabi za oskrbo z električno energjo. Na sožitje in odgovornost vseh, ki so povezani z vodo, je v nagovoru opozoril tudi pobudnik prireditve Bojan Čebela. Še posebej je izpostavil vremenska dogajanja, ki smo jim priča v zadnjem obdobju. Njihove posledice občutimo vsi in prevečkrat se šele takrat zamislimo nad svojimi ravnanji z naravnimi dobrinami. Tudi Ljubljanica nas z zamotanimi podzemnimi in površinskimi potmi, temačnimi požiralniki, silovitimi kraškimi izviri, mnogimi pritoki in svojimi razlivanji večkrat opozori na ranljivost in skrben odnos do voda. Dogodka sta se udeležila župana občine Borovnica, Andrej Ocepek, in Log-Dragomer, Mladen Sumina. V kulturnem programu, prepletenem z glasbo, poezjo in zvoki gonga so nastopili umetniki iz treh občin: Orkester Simfonika Vrhnika pod vodstvom Marka Fabianija, Mešani pevski zbor Mavrica Vrhnika, Ženski pevski zbor Kr'snice iz Loške doline pod vodstvom Anemarije Stefančič in Karlo Vizek z gongom. Prireditev sta povezovala Mirjam Suhadolnik in Borut Doljšak, spoštovanje vodi pa so s prisotnostjo izkazali še konjeniki s svojimi plemenitimi živalmi. Dogajanje je društvo HUD Karel Barjanski obogatilo z razstavo fotografij člana Jožeta Pristavca Voda, ki jo je na dan prireditve postavilo v Tehniškem muzeju Slovenije. Zahvaljujemo se vsem, ki so svojo prisotnostjo počastili eno naših največjih dobrin, vodo, in dokazali, da se zavedajo njenega pomena, predvsem pa širjenja zavesti o skrbnem ravnanju z njo. Hvala vsem nastopajočim in tistim, ki so nam pri organizaciji prireditve pomagali: Tehniškemu muzeju Slovenje, Birosistemom, JFM Elektroniku, Gostilni Bistra, Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, konjenikom in Marjanu Pristavcu, Romani Nared in Prostovoljnemu gasilskemu društvu Borovnica. Simona Stražišar, foto: Jože Pristavec Žledolom v Mavčevi dolini je prizanesel le skladišču za stojnice. Skladišče za stojnice je prioriteta Po kar 32 izvedenih projektih v preteklem letu in povsem prenovljeni pisarni Turističnega društva Borovnica je članstvo na minulem občnem zboru odločilo, da se v kar najkrajšem času končno uredi tudi skladišče za stojnice, saj je obstoječe v Mavčevi dolini na robu propada. Samo goli sreči se gre zahvaliti, da ga v času žledoloma ni uničilo že bližnje drevo. Predsednica Nadja Debevec je v poročilu zbranim članom ugotavljala, da so skozi vse leto vestno skrbeli za sotesko Pekel, urejali železniško čuvajnico št. 666, drugo turistično infrastrukturo ter spletni portal www.vborov-nici.si, kar bodo nadaljevali tudi v tekočem letu. Prav tako nameravajo krepiti sodelovanje na domačih prireditvah (Dan borovnic, Planinsko orientacjsko tekmovanje, Pohod na Štampetov most, Oblakov pohod, Tek Barje) in prireditvah v drugih krajih (npr. tekmovanje koscev in grabljic). Že konec marca jih čaka ko-ordinacja občinske čistilne akcje, maja sreča- nje na Župenci, septembra Borovniški semenj, decembra pa srečanje na Pokojišču in slovo od starega leta. Če se za financiranje žepnih koledarčkov z voznim redom vlakov ne bo odločilo nobeno drugo društvo, bo TD prevzelo tudi to. Tiskali pa naj bi tudi nove borovniške zemljevide. Stari so namreč že davno pošli. Skozi leto bodo sicer prenovili tudi tri kozol-čke in maketo viadukta, zbor pa je odločil, da se v parku pod stebrom postavi spominska klop prvemu predsedniku Jožetu Petrovčiču. Med drugim se je turistični zbirki del o Borovnici lani pridružila maturitetna naloga Nine Jankovec "Borovnica in Litja, zakaj pa ne?", ki si jo je poleg predlanske raziskovalne naloge domačinke Anje Strle mogoče ogledati na sedežu društva v času uradnih ur, vsako sredo od 18. do 19. ure. Damjan Debevec, foto: DD Spominski dan Občine Borovnica Ure spomina na žrtve vojn Borovnica je imela 10. marca svoj spominski dan, ko se je poklonila žrtvam vseh vojn. V dopoldanskem času je v šoli potekala "ura spomina", popoldne pa se je delegacja odpravila v Gramozno jamo. "Vprašali bojo, kje je moj ata, vsaki človek bo rekel, nedolžen je moral na drugi svet ... Vsaki dan se Vas spomnim in vsaki dan pomalem jokam, ko me čaka nedolžna smrt in bomo čakali konca našega življenja," je ure pred usmrtitvjo, 10. marca 1942, v poslovilnem pismu pretresljivo zapisal naš sovaščan Ciril Gabrovšek. Bil je le eden od šestnajsterice, ki jim je bila tedaj po krivici odvzeta pravica do življenja, in eden od miljonov, ki so postali žrtve nesmiselnih morj dvajsetega stoletja. Spominu na grozote vojn, s poudarkom na nikoli več, so se letos pridružili borovniški osnovnošolci, ki so v dopoldanski "uri spomina" gostili zadnjega preživelega iz Preserskega procesa, Ivana Pivka. Obogatili pa so tudi slovesnost v Gramozni jami, kamor se je popoldne podala delegacja občanov s praporščaki in županom Andrejem Ocepkom na čelu. Frančišek Drašler, predsednik Društva ZB za vrednote NOB, je k spomeniku talcem položil občinski venec, v spremljajočem kulturnem programu pa so pod vodstvom Metke Pristavec Repar nastopili učenci in učenke z branjem omenjenega poslovilnega pisma, recitalom del Karla Destovnika Kajuha in Man-ka Golarja ter spominov dveh preživelih iz taborišča na Rabu; malo dolinico so občasno zapolnili tudi otožni zvoki harmonike mladih harmonikarjev. Zbrane je nato nagovoril župan Ocepek: "Zbrali smo se na tem svetem mestu, svetem za Slovence, svetem za vse svobodoljubne narode sveta, za ves svobodoljubni svet. Tu, na tem mestu so na oltar položili svoja življenja mnogi zavedni Slovenci, ki so padli pod streli vojske fašističnega okupatorja. Pred 72 leti, na današnji dan, tudi šestnajst naših rojakov in sokrajanov. Obsojeni so bili na smrt z ustrelitvjo na Preserskem procesu, ker naj bi bili udeleženci partizanskega napada na železniški most pri Preserju v noči s 4. na 5. december 1941. Nikomur od tu ustreljenih pa tudi ostalih, ki so bili na tem procesu obsojeni na dolgoletne in krajše ječe, niso dokazali sodelovanja pri tem napadu in akcji. Nekatera priznanja ali na pol priznanja so bila pač plod dolgega in hudega mučenja pri zasliševanju. Okupatorska oblast in takratni sodni tribunal nista niti imela namena kaznovati pravih krivcev. Kaznovati in obtožiti sta pač hotela Slovence, domoljube, jih ustrahovati in pokoriti. To jim ni ravno najbolje uspelo. Po slabem letu in pol so tudi sami položili orožje, popolnoma po italjansko, in podpisali kapitulacjo. Za to so bili od mednarodne skupnosti nagrajeni z neplačevanjem vojne škode. Rahlo manj kot v prvi svetovni vojni, ko so bili nagrajeni z Istro, Primorsko in Notranjsko. Občina Borovnica danes praznuje spominski dan. Na nas, vseh zavednih Slovencih in domoljubih, je obveza, da ta dan ostane med nami ne samo v spominu, ampak živ in spodbuden, saj se je pred nekaj leti kar nekaj Borovničanov in Bo-rovničank, ki so imeli možnost in pravico odločanja, odločilo, da je ta dan premalo pomemben za občinski praznik. Spoštovani, zbrani na tem mestu iz leta v leto dokazujemo, da nam ni vseeno, da se zavedamo žrtev, padlih tukaj in širom po naši domovini, zato da mi živimo v svobodni deželi in svoji državi, da imamo svoj jezik in svojo kulturo ter da imamo prjatelje po vsem svetu, da smo spoštovani kot ljudje in kot narod. In samo naša zavest in odnos do dogodkov nam zagotavljata boljšo bodočnost. Vabim, da se še velikokrat udeležimo teh prireditev, da počastimo spomin in da njim in sebi dokažemo, da niso umrli zaman. Slava jim!" Damjan Debevec, foto: DD Obisk grobov talcev Najpomembnejše spremembe pri preračunanih cenah Z marcem 2014 so tudi za območje Borovnice uveljavljene nove, preračunane cene oskrbe s pitno vodo, za odvajanje in čiščenje odpadne vode ter za ravnanje z odpadki. Najpomembnejše spremembe so naslednje: - prej enotna cena je po novem ločena na spremenljivi del (ceno storitev), ki se zaračuna glede na porabo, in stalni del (omrežnino oziroma stroške javne infrastrukture), ki se zaračuna neodvisno od porabe, glede na priključno moč (npr. velikost vodomera), - diferenciacja cen (različne cene za posamezne skupine odjemalcev) ni več dovoljena, zato se je morala določiti enaka cena, tako za gospodinjstva kot za poslovne uporabnike, - postavke na računih so bistveno bolj razčlenjene kot do zdaj (predvsem pri ravnanju z odpadki), - vsem, ki niso priključeni na javno kanali-zacjo, se začne zaračunavati nova storitev - praznjenje greznic in malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN). Do zdaj so uporabniki to storitev plačevali neposredno po praznjenju greznice ali MKČN. Po novem se ta storitev obračunava akontativno, glede na količino dobavljene pitne vode, ki se odvaja v greznico ali MKČN. Zaračuna se torej mesečni pavšal, ob samem praznjenju pa uporabnik ne plača nič. Podrobnejša pojasnila v zvezi s preračuni cen ter odgovori na najpogostejša vprašanja so objavljeni na naši spletni strani www.kpv. si. V nadaljevanju pa vam predstavljamo primer učinka spremembe cene pri oskrbi s pitno vodo. Vodarina (spremenljivi del cene) od 1. 3. 2014 znaša 0,5646 €/m3. Omrežnina (stalni del cene) za vodomer do vključno DN 20 znaša 2,84 €/ mesec. Povprečno gospodinjstvo, ki na mesec porabi 12 m3 vode, bo po novem za oskrbo s pitno vodo plačevalo 10,5286 € z DDV na mesec, kar je glede na sedanjo ceno 26,58 % več. Za ostale uporabnike (podjetja, obrtnike ...) je povišanje bistveno manjše, saj so do zdaj plačevali precej višje cene, po novem pa mora zanje veljati enaka cena kot za gospodinjske uporabnike. Do zdaj so ti uporabniki za 80 m3 vode odšteli 87,7674 € z DDV, po novem pa bodo plačali 96,1053 € z DDV (ob predpostavki, da je dimenzja vodomera DN 50). 31. marec 2014 elektronski naslov: obcina@borovmca.si Občina Borovnica NAŠ ČASOPIS 2i Voda na fotografijah Jožeta Pristavca Na predvečer svetovnega dneva vode, 21. marca 2014, je v Galeriji Barje zaživela razstava krajinskih fotografij člana Humanistično umetniškega društva Karel Barjanski Jožeta Pristavca. Njen naslov je Voda, ogledate pa si jo lahko do vključno 17. aprila vsak ponedeljek in četrtek od 18. do 20. ure. Jamar, fotograf, zbiralec mineralov in velik ljubitelj narave je o sebi zapisal: »V zadnjih dveh letih sem veliko časa posvetil opazovanju in fotografiranju vode. Vedno se mi je zdela nekako mistična, pa naj sem se z njo srečal na Ljubljanskem barju, Planinskem in Cerkniškem polju, v jamah ali kje drugje. Včasih sem ob vodi preživel cele dneve in šele mrak me je začel opozarjati, da bo treba domov. Prav zato, ker sem se ji tako posvečal, sem jo začel še bolj spoznavati, občudovati in spoštovati. Vodo sem želel na fotografijah predstaviti tako, kot sem jo ob fotografiranju doživljal sam. Navduševala me je, ob tem pa v meni vzbujala globoka razmišljanja in spoznanja.« Med množico posnetkov jih je Jože Pristavec za razstavo izbral 31, med njimi je tudi fotografija, ki jo je pred kratkim nagradila revija Jamar. Posnetki so res različni, prav vsi pa v nas vzbudijo množico občutkov. Od lepote, občudovanja, spokojnosti, mogočnosti do moči, ki jo je sposobna ustvariti le voda. V kulturnem programu ob odprtju smo prisluhnili verzom, povezanim z vodo in Ljubljanskim barjem, recitatorka Barbara Bezek Rot pa nam je prebrala tudi pesem Voda, tebi pesem pojem, ki jo je napisal sam avtor razstave. Z glasbo sta program obogatili flavtistki Nastja Podržaj in Karmen Kržič. Bojan Čebela je predstavil Jožeta Pristavca, z besedami oživil nekaj njunih skupnih doživeti in potepanj s fotoaparatom ter izpostavil občutke ob druženju z njim. Poudaril je njegovo natančnost, dar opazovanja in zelo hitro strokovno rast na področju fotografiranja, kar mu priznavajo že uveljavljeni fotografi. Spregovoril nam je tudi avtor razstave, predstavil svoj pogled na razstavljene fotografije, nam zaupal nekaj anekdot s svojih fotografskih poti in se zahvalil vsem, ki so razstavo omogočili in jo pomagali pripraviti. To so: Birosistemi, Bojan Čebela, M-OREL, Jože Zorman, Ciril Hrovatin, Barbara Bezek Rot, Nastja Podržaj, Karmen Kr- žič, Simona Stražišar, Svenškovi in domači. Svoje besede je zaključil z mislijo, ki jo je napisal G Sauvage de Saint Marc: »Voda, brez okusa si, brez barve, brez vonja, ne moremo te določiti, okušamo te, pa te ne poznamo. Življenju nisi potrebna: ti si življenje!« Simona Stražišar Foto: Sašo Pristavec Prešeren tako in drugače Rdečo nit letošnjega kulturnega praznika v Borovnici so spletle pevke To-nje, točneje Jožica Rupar. Prešernove poezije v obliki recitala, pesmi in igre so občinstvu prenesli tako ŽPZ Tonja kot tudi KD Borovnica, pevci kvarteta Škrip ter učenci in učenke borovniške osnovne šole. Obiskovalce prireditve ob kulturnem prazniku, 8. februarja, v borovniški osnovni šoli je v svet Prešernove poetične misli popeljala ponosno zapeta Zdravljica. V izvedbi kvarteta Škrip smo slišali tudi Prešernovo Kam, ki jo je po narodnem napevu priredil J. Kocjančič, ter ne nazadnje Jerebovo Pisemce. O življenju in delu našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna, njegovi neuslišani ljubezni, o tem, od kod mu vzdevek dr. Fig, pa da se je v svojem letom (Slavko Pristavec) dodobra privoščila pikolovskega Kopitarja. Tako kot Zdravljica je isti večer pred našimi očmi zaživel tudi pesnikov Dohtar. In gostiteljice večera, ki so rade volje sprejele ponudbo borovniške občine, naj pripravijo dostojno občinsko proslavo kulturnega praznika? Njih je bil recital Gazel, Nezakonske matere, Strunam, Povodnega moža, Urške in Magistral. Večer so zapolnile z uglasbeno Pod oknom in Dekletom ter Zelnikovo Od kod si potnik ti doma. In kar prehitro je minilo, ostal pa je lep spomin na lepo doživeti Prešernov praznik. Damjan Debevec, foto: DD Kulturna proslava je bila pestra in prijetna. življenju kaj rad klatil po borovniškem koncu in še čem, smo izvedeli iz ust povezovalke Jožice Rupar ter Mance Šribar in Anje Kolačko. Naši osnovnošolci pod mentorstvom Metke Pristavec Repar oz. Tine Vahčič, opogumljeni s podporo ravnatelja Daniela Horvata, pa niso o Prešernu samo razpravljali, tudi prav imenitno so ga recitirali (Manca in Anja ter Mark Lakic). Znameniti trio DNK (Doroteja Košir, Nika Suhadolnik in Klara Zajc) pa je dal vedeti, da je lahko Prešernova Vrba tudi zelo "pop" in "in". Peter Urh je pripravil koncert s harmoniko, Karmen Kržič je zaigrala flavto, Demi Zrimšek pa je iz klavirja izvabila vsem znano Barčico. Pravcati Prešeren (Matjaž Ocepek), s cilindrom in palico ter odet v dolgi površnik, je prav ta večer privihral k sloviti Krofasti Metki (Milena Škulj), kjer sta si s prijateljem Smo- Prešeren je lahko tudi "pop" pa "in". Pedikerski salon v Borovnici Zdravstvena postaja z novo dejavnostjo Prvega aprila v borovniški zdravstveni postaji svoja vrata odpira salon pedikure Nogica, sestrska podružnica že obstoječega salona na Brezovici. Lastnica zagotavlja dostopne cene storitev, tudi za občane z nižjimi dohodki, predvsem pa kakovost na visoki ravni. Na pol prazna borovniška zdravstvena postaja bo 1. aprila (to nikakor ni šala) ob 16. uri vendarle pridobila nekaj nove dodane vrednosti. Tja se namreč seli sestrska podružnica pedikerske-ga salona Nogica, ki je po enoletnem obratovanju na Brezovici pridobil že toliko zadovoljnih strank (med njimi celo sindikat Slovenske vojske ter vrsto medicinskih delavcev), da je prišel čas za razširitev dejavnosti. Pri izboru lokacije so po besedah lastnice, Vičan-ke Aleksandre Vujisič, odločali ne le ekonomski razlogi, temveč tudi osebna simpatija do borovniške doline, kjer ima nemalo prijateljev. Po osnovni izobrazbi sicer ekonomistka se je na neki točki življenja odločila slediti svojim sanjam, se dodatno izobrazila in prestopila v "pedikerski stan". "Kolegico, doktorico Pjerino Mohar, sem vprašala, ali sem za to ali nisem, glede na to, da gre tudi za investicije. Odgovorila mi je, da bi bil greh, če tega ne bi delala," opisuje trenutek svoje življenjske odločitve. Zdaj je njena edina dejavnost pedikura in nekaj malega še depilacija, v glavnem pa se ukvarja z nego nog: "Prednost ima medicinska pedikura in oskrba diabetičnega stopala, za kar imam vse potrebne kvalifikacije in obilo znanja, pa tudi veliko zadovoljnih strank v salonu na Brezovici." Glede cen pa pove: "Te bodo enake kot v PE Brezovica in so zelo konkurenčne gle- de na druge ponudnike, gibljejo se med 25 in 35 EUR na pedikuro. Nič drugega se ne zaračunava posebej." To pa ne gre na račun kakovosti storitev, ki "ostaja na visoki ravni, del ponudbe je tudi Salon pedikure v Borovnici se odpira 1. aprila 2014 ob 16. uri. S, NÜÖIC* IHrfl ■ ' . lg iiwp obisk na domu za ljudi, ki osebnega obiska ne zmorejo. Pedikure, krajše od ene ure, nimam, ker rada delam stvari počasi in temeljito, kar je tudi eden od razlogov, da se ljudje vračajo. Meni ni pomembno le, da ste zadovoljni vi, ko odhajate, zadovoljna moram biti tudi jaz. S tem, ko vem, da sem za nekoga naredila vse. Moja vizija je, da čim več ljudi seznanim s tem, kako potrebna je skrb za stopala - včasih tudi življenjsko nujna (zlasti pri diabetikih); s strokovnim znanjem bi jim rada pomagala pri vsakdanjem življenju in skrbi zase. Strankam namreč nudim svetovanje, razne zgibanke z navodili in priporočili ..." Vključitev pedikerskega salona v sklop zdravstvene postaje se ji zdi še posebej pomembna, saj da bo "s tem Borovnica svojim občanom ponudila mnogo več kot le novo dejavnost, prostor pa je zaradi bližine zdravnikov zelo primeren. Nemalokrat namreč svoje stranke zaradi napredovale problematike usmerim k osebnemu zdravniku in v tem primeru je to v isti stavbi." Da ji idej in predvsem želje za vključitev v borovniško sredino ne manjka, potrjuje tudi s ponudbo lokalni skupnosti, v okviru katere je pripravljena "opraviti eno pedikuro na mesec brezplačno nekomu, ki si tega ne more privoščiti, na primer sladkornemu bolniku, pri katerih je skrb za noge vitalnega pomena". Damjan Debevec, foto: DD V ogledalu besed Svetlane Makarovič HUD Karel Barjanski je kulturni praznik počastil z literarnim večerom, ki je nosil naslov Ogledalo besed Svetlane Makarovič. V Galeriji Barje smo v soboto, 8. februarja 2014, ob 17.00 pripravili prireditev, na kateri smo predstavili poezijo Svetlane Makarovič. V ambient fotografske razstave Simona Pelka Skozi objektiv in oko smo postavili čudovito ogledalo (zanj nosi zasluge predsednik društva HUD Karel Barjanski), pred katerim smo poslušalcem recitirali verze naše pesnice. Poskrbeli smo za glasbeno spremljavo, ki sta jo prispevala violinistka Alenka Ošaben in kitarist Žan Bezek, nismo pa pozabiti niti na šansone naše vsestranske umetnice. Po zaključku uradnega dela smo prisluhnili Svetlaninim glasbenim delom in pred ogledalom besed na plan izvabili vtise o kulturi, poeziji, avtorjih, pa tudi o Prešernu je tekla beseda. Druženje je bilo prijetno in sproščeno. Poslušalcem so bili med prireditvijo dovoljeni komentarji in želje po ponovnem prebiranju posameznih verzov. Dotaknili smo se vseh Svetlaninih pesniških zbirk, posegli pa smo tudi v pravljični svet (Vila Malina, Show strahov, Medena pravaljica) in "preklete kadilce". Skratka, posebna prireditev za literarne sladokusce, ki je dosegla svoj namen. Kulturni praznik je zadihal v alternativi in glede na časovne okvire omogočil vsem, da se udeležijo tudi drugih dogodkov, ki jih je večer nudil. Hvala vsem, ki ste sodelovali pri prireditvi, nastopajočima recitator-jema Evi in Anžetu, glasbenikoma Alenki in Žanu, mecenom, udeležencem prireditve in predsedniku društva HUD Karel Barjanski za posluh do odprtosti idej. Barbara Bezek Rot, foto: Jože Pristavec 22 NAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 31. marec 2014 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Pripravljajo se na 130. obletnico Gasilci PGD Borovnica so z lansko slavnostno pridobitvijo novega gasilskega vozila za prevoz moštva dodobra posodobili svoj vozni park, letos pa se že ozirajo k prihajajoči 130. obletnici ustanovitve društva. Seveda je bil prevzem vozila zgolj češnja na vrhu torte, če povzamemo poročilo predsednice Saše Me-vec, sicer pa jim je lansko leto naklonilo predvsem veliko garanja, a kronanega z zadovolju-jočimi uspehi. Prvi dan odprtih vrat, skupaj s servisom gasilnih aparatov, je pritegnil veliko zanimanja javnosti, prav tako ozaveščanje o pravočasnem preprečevanju požarov. V gasilske vrste so tedaj pritegnili kar nekaj članov, ki so jih slovesno sprejeli na občnem zboru. Srca otrok iz vrtca pa so v istem letu osvojili kar dvakrat. Kljub vsem obveznostim (vaje, proslave, izobraževanja, delavnice, tekmovanja ...) so se znali tudi poveseliti na društvenih piknikih in tomboli. Tekmovalne ekipe mladincev in pionirjev pod vodstvom Blaža Bo-lariča iz leta v leto rastejo, pravcato presene- čenje pa je prinesla nova ekipa veterank, ki je z dvema zlatima in enim srebrnim odličjem ter posledično z uvrstitvijo na državno prvenstvo kar malce zasenčila vrhunsko ekipo veteranov, ki so sicer lani osvojili dve drugi in eno prvo mesto. Njihov mentor Vili Mevec le upa, "da bi polovico tega dosegli letošnje leto ..." Šlo pa je tudi zares. Lani so gasili požar hiše v Je-lah, kjer so morali prvič prečkati progo, nato ostrešje na Ljubljanski, dimnik na Ramovševi, hišo na Paplerjevi, kontejnerje za Borovnišči-co, za Likom pa je zagorela koliba. Pokrivali so še strehe po orkanskem vetrolomu, pomagali ponesrečeni kolesarki na Dolu, ponesrečenki v Peklu, črpali vodo iz stanovanja v Ohonici in novih blokov, odpirali vrata v Ohonici, od-mašili odtok v vrtcu, preganjali osja in sršenja gnezda, in ker jim je še ostalo nekaj energije, so šli pomagat kolegom v Trstelj. Opravili so 608 delovnih ur intervencij, na katerih je sodelovalo povprečno 11 članov, vozila so oddelala 112 delovnih ur, prepeljali pa so tudi 179 m3 vode, je našteval poveljnik Jaka Mihevc. Beseda je nanesla tudi na nedavni žledolom, pri čemer je poveljnik poveljstva Jože Palčič izpostavil, da so "v enem tednu opravili več delovnih ur kot prej v vsem letu". V programu za tekoče leto so se znašle vse dosedanje aktivnosti, ki pa bodo imele seveda priokus priprav na prihajajočo obletnico. V sodelovanju z občino bo vzpostavljen operativni center za primere večjih intervencij, dokončali bodo še strelovod in posodobili ogrevalni sistem, uredili nove omarice za operativo ter prostor za veterane, začeli pa z načrti za nakup novih garažnih vrat. Zbor se je zaključil s slavnostno podelitvijo napredovanj, diplom in zahval. V gasilca I. stopnje so napredovali Peter Štrukelj, Rok Žitko, Aleš Mevec in Klemen Košir, v nižjega gasilskega častnika II. stopnje Bojan Lavrenčič in Marko Mevec, čin višjega gasilskega častnika II. stopnje, najvišjega v borovniški dolini, pa je pripadel Igorju Trčku. Tečaj za gasilca so opravili Polonca Gabriel, Tadej Debevec, Matej Korošec in Domen Grdič, za gasilskega častnika pa Peter Žitko. Za bolničarja so se izobrazili m'M 1 ¥ _ 1 1+1 L«' _ Igor Trček (levo), nosilec najvišjega čina v borovniškem gasilskem poveljstvu Peter Žitko, Jaka Mihevc in Damjan Kržič, za delo z motorno žago Miha Ošaben, Jure Debe-vec in Blaž Palčič, za prvega posredovalca pa Miha Ošaben in Blaž Bolarič. Za dvajsetletno delo je dobil pohvalo Miha Petrič, za tridesetletno pa Bogomir Pelko. Damjan Debevc, foto: DD Volitve brez pretresov in z obilico zadovoljstva Skorajda 500-člansko Društvo upokojencev Borovnica je imelo sredi marca svoj občni zbor, kjer so z zadovoljstvom pregledali bilanco preteklega leta. Uspešno so nadaljevali projekt Starejši za starejše (za bolj kakovostno življenje na domu), v sklopu katerega je trinajst prostovoljcev opravilo kar 448 obiskov starejših občanov. 423 obiskov je bilo na željo anketirancev ponovnih. Ljudje so potrebovali manj pomoči kot leto poprej, a so prostovoljci kljub temu prepeljali eno osebo k zdravniku, trem pa nudili prevoz v trgovino. Letos bodo prvič obiskovali rojene leta 1945. Skupina za socialno skrb je medtem ob novem letu obiskala 160 članov in članic ter jih obdarila s kozarcem medu. Pozabili niso niti na tiste občane, ki bivajo v domovih na Vrhniki, v Horjulu in Notranjih Goricah. Decembra so jim v sodelovanju z glasbenico Karmen Razbornik in Barjankami priredili prijetno glasbeno presenečenje, ki se je zaključilo z obdaritvijo. Prav posebne pozornosti pa so bili deležni naši najstarejši sokrajani oz. sokrajanke: Ana Brancelj z Laz (97 let), Ana Juha (93 let), Francka Lešnik (93 let), Ivana Stražišar (92 let), Angela Pavčič (92 let), Vera Mejač (92 let), Cilka Hanžek (91 let), Marija Artač (91 let), Angela Ocepek (91 let), Jakob Šivic (91 let), Janez Verbič (91 let), Franc Leben (90 let), Marija Makovec (90 let), Frančiška Munda (90 let), Marija Tušar (90 let). Junija so se člani zbrali na družabnem srečanju, decembra pa na srečanju upokojencev in drugih občanov s kulturnim programom. Skozi vse leto je ob ponedeljkih zvečer v TVD potekala rekreacija za starejše, ob torkih pa nordijska hoja. Vse našteto nameravajo borovniški upokojenci v novem letu ponoviti, si pa srčno prizadevajo, da bi vendarle izpeljali društveni izlet v Prlekijo ter ob koncu leta organizirali novoletno zabavo za člane društva, udeležili se bodo tudi regijskega srečanja upokojencev. Kadar stvari v društvu tečejo tako organizirano, a obenem sproščeno, so tudi volitve organov društva zgolj prijetna formalnost. To so tik pred koncem uradnega dela občnega zbora člani tudi opravili. Na predsedniškem mestu je ostal Miroslav Drole, v upravnem odboru pa Ema Debevec Barjanke so popestrile večer in povabile v svoje vrste. (tajnik), Nevenka Telban (blagajnik), Milica Ocepek, Stanka Kirn, Silva Furlan in Milica Karloci. V nadzorni odbor so imenovali Poldko Španič, Anico Arsič in Joza Djurdjeviča, medtem ko častno razsodišče sestavljajo Tilka Belovič, Marjana Centa in Miha Verhovec. Damjan Debevec JUHUHU, POMLAD JE TU! Organiziramo tečaj rolanja (za otroke in starše) BOROVNICA - PARKIRIŠČE ZA ŠOLO 4. aprila 2014 OB 18.00 PRIJAVE IN INFORMACIJE: WWW.EKOLASKAR.COM/PODJETJE-VIVIAN e-naslov: VIVIAN@SIOL.COM tel.: 040 462 373 • Prejeli smo! • Prejeli smo! • Prejeli smo! • Prejeli smo! • Prejeli smo! • Prejeli smo! • Prejeli smo! • Pismo državi Vlada, ki v obupu sprejema krivične zakone, po zagotovilih poznavalcev ekonomije, tudi državljanov, ki znamo razmišljati po zdravi kmečki logiki, ne bo rešila države iz globoke krize na vseh ravneh. Dobro je znano in ve se, katere vladajoče ekipe so pripeljale to deželo v obupen položaj. Nepremičninski zakon je skrajno nepravičen, poguben, podoben času po drugi svetovni vojni, leta 1945. Nacionalizacija je ukradla gozdove, najboljša polja, kulturne domove, razna družinska podjetja, praznila kašče, hleve, in to več let. Krivično so obsojali ljudi z več leti zapora, za marsikoga se ne ve, kje je njegov grob. Kako je bilo graditi hišo oziroma streho za družino v 70. letih prejšnjega stoletja, sem doživljal neposredno, osebno. Hišo sem gradil skrajno skromno, bolj ali manj s krampom, lopato, s pomočjo dobrih ljudi, večkrat z žu-ljavimi rokami. Danes je ta hiša v nekaterih primerih ocenjena mnogo višje kot dandanes zgrajene vile; brez možnosti ugovora. Prav tako se skrajno nepravično obravnavajo zemljišča, ki jo jih imeli naši predniki v lasti, naj bo to pašnik, sadovnjak ali gozdiček - vse so pridobili z velikim odrekanjem, prav vsemu lahko rečem: od ust pritrgano, pristradano. S pomočjo lokalne skupnosti, občine, ki je bila vključena s svojo podatkovno bazo, so kmetijska zemljišča in vrtove brez soglasja lastnikov spreminjali v stavbna zemljišča. Braniti svoje premoženje pred "novodobno nacionalizacijo" je pod zdajšnjo oblastjo nemogoče. Kam to pelje? Postajamo hlapci nekdanje režimske avantgarde, novodobnih privilegiranih tajkunskih elit! Nezaslišano! "Lumpje" z milijoni nagrabljenega in prigoljufa-nega premoženja so nedotakljivi, razen ovadb se nič ne zgodi. Skrajno sprevrženo je obdavčiti vse, tudi objekte, kjer poteka kulturna, dobrodelna, duhovna oblika izobraževanja, ter pomoči ljudem na robu revščine in gasilske domove. Gospodje, ki so izglasovali ta zakon, so iz zdajšnje koalicije! Kje je vaša vest, sočutje, resnica? Nekoč navdušen, poln optimizma ob rojstvu države Slovenje, ostajam zdaj razočaran, ogoljufan, ponižan. Vrednota biti delaven, pošten je v Sloveniji umrla. Franc Kavčnik, Borovnica MOJ OTROK IMA ROJSTNI DAN Rojstnodnevne zabave za otroke Bi radi svojemu otroku pripravili praznovanje s prijatelji? Ste v stiski s prostorom? Želite, da bi bilo praznovanje nekaj posebnega? Pripeljite ga na kmetijo ... tukaj je lepo, je drugače, je domače ... Organiziramo namesto vas: - program in animacijo - družabne igre, kot smo se jih igrali včasih ... - ustvarjalne delavnice (izdelovanje skupnega darila za slavljenca) - sladki prigrizek Podrobnosti: WWW.EKOLASKAR.COM /podjetje-Vivian (040 462 373) Naš pogled na dogodke zadnjega meseca Spoštovani Borovničani, v tem mesecu se je zgodilo toliko stvari, da se čutimo dolžni, da se oglasimo. Prva novica je slaba. Občinski svet je sprejel nove cene vode in z njo povezane stroške odvajanja odpadnih voda. Da, povečali smo jih. Razlog za to povečanje je spremenjena državna uredba o metodologiji oblikovanja cen. Ne smemo več imeti dvojnih cen, ene za gospodinjstva, druge, višje, pa za podjetja. Tako se mora strošek, ki so ga do zdaj plačevala v naši občini delujoča podjetja, razdeliti na vse nas. Verjamemo, da niti dejstvo, da je to edini dvig katerekoli cene za občane, ki ga je v tem triletnem mandatu predlagal župan in sprejel občinski svet, ne bo ublažilo jeze ob višjih položnicah. Želimo vam le pojasniti, zakaj se je cena povišala. Tudi druga novica ni dobra. Tako kot skoraj vsa država smo doživeli žledolom. V teh dneh smo se lahko na lastne oči prepričali, kako ranljiva je naša družba, kljub tehnološkemu razvoju. Ali pa prav zaradi tega oziroma naše navezanosti na električno energijo. Dva dni, nekateri deli občine pa precej dlje smo živeli kot v časih Prešerna, na katerega smo se tudi spomnili. Škode je veliko. Veliko pa je bilo tudi nesebičnega dela gasilcev, električarjev, železničarjev, sosedov, ki so s svojim delom preprečili nastajanje večje škode. Mislim, da smo lahko prav vsakemu hvaležni. Hvala vam. Žrtev žleda so bila tudi drevesa pred zdravstvenim domom in pred stebrom. Težko se je bilo posloviti od prijateljev, ki so tu rasli dlje, kot živi večina od nas. Toda zaradi varnosti ljudi in objektov je bilo treba ukrepati. Naj vas spomnimo. Letos bomo izvedli energetsko sanacjo zdravstvenega doma. S pomočjo evropskih sredstev, tako kot lani vrtec. Potem bo čas, da na novo zasadimo park. Ujma je šla mimo, posledice pa se še poznajo. Lažje jih bomo odpravili, če bomo stopili skupaj, tako kot smo to storili v času brez elektrike. Če ne prej, za 1. maj, ko lahko naredimo res veličasten kres. Materiala zanj ne manjka; dokler ne zagotovimo ustreznega prostora, župan predlaga, naj se vejevje zbira v Mavčevi dolini. Občinski odbor SD Borovnica 31. marec 2014 elektronski naslov: obcina@borovmca.si Občina Borovnica NAŠ ČASOPIS 23 Članstvo raste, število pokalov pa tudi V največjem športnem društvu borovniške občine, TVD Partizan Borovnica, je pregled lanskega leta pokazal zavidljive dosežke. Občni zbor se je seznanil, da se je število članstva v sezoni 2012/13 povzpelo na skoraj 450, člani pa so bili vključeni v 15 sekcij oziroma 34 skupin. V treh borovniških in še dveh vrhniških telovadnicah so se odvijale številne dejavnosti: aerobika, badminton, vrtec (Žabice), cicibani, fitnes, floorball (U6, U11, U13, U15 dekleta, U15 fantje, U19 dekleta, U19 fantje, ekipa članice, ekipa člani A, ekipa člani B, rekreacija U30, rekrea-cia U40, U50 ženske, U55), gimnastika, joga, pilates, košarka (rekreacija U20, rekreacija U40, rekreacija U60), plezanje (rekreacija in osnovna šola), namizni tenis, nogomet (U30, U40), odbojka, rekreacija za ženske in upokojence. Vadbo je izvajalo 11 vaditeljev z licenco, profesor športne vzgoje, inštruktor, pet pripravnikov in 13 vodij skupin, ki so opravili 3.668 delovnih ur. Ker je bilo ravno pomanjkljivo število kvalificiranih vaditeljev pred petimi leti razlog za uvedbo inšpekcijskega postopka zoper društvo, naj na tem mestu javnosti sporočim, da je bil ta zdaj dokončno ustavljen. Društvo prav tako ostaja društvo v javnem interesu. Izven rednih dejavnosti so lani potekali tudi drugi dobro obiskani dogodki: novoletni turnir v flo-orballu, borovniška liga v dvoranskem hokeju in ligaška tekmovanja v floorballu, turnir v flo-orballu ob Dnevu borovnic ter Tek Barje. Člani in članice floorball sekcije so v tem času pridno grmadili pokale in kolajne. Floorball članice so osvojile eno prvo mesto, prav tako ekipa članov A ter ekipa U19, srebro pa je dosegla ekipa članov B. Tudi matična telovadnica ima nekaj novih pridobitev - nov tapison in parket v fitnesu, novo ogledalo, tekalno stezo in drugo opremo, medtem ko je šolska telovadnica dočakala nov parket. Za tekočo sezono predsednik Tone Žerjav napoveduje ohranitev števila članov, morebiti kakšno sekcijo več. Telovadnice društva pa bodo tudi v prihodnje dajali v najem vsem zainteresiranim za športne dejavnosti ali praznovanja rojstnih dni za otroke. Predvsem slednje je med občani po uvedbi postalo pravcati hit. V dopoldanskih urah bo po novem telovadnico TVD uporabljala borovniška šola, prostori fit- Floorball sekcija predstavlja levji delež članstva in športnih uspehov. njo toplotne črpalke za ogrevanje v poletnem nesa pa bodo članom na voljo 18 ur na dan. Kar se dejavnosti tiče, vse ostaja bolj ali manj isto, zato pa pri investicijah društvo načrtuje vgrad- času. Damjan Debevec, foto: TVD Partizan Borovnica Letos 30 let nogometne ekipe Optimistov Optimisti bodo uredili igrišče v Bistri Na čelo Športnega društva Optimisti je lani stopil Darko Mršic, ki ga v letošnjem letu čaka zahtevna ureditev nogometnega igrišča v Bistri. Aprila se nadaljuje odmevna borovniška malonogometna liga, poleti pa društvo načrtuje še praznovanje 30-letnice ekipe Optimistov. Igrišče v Bistri bo znova zaživelo Lanska uspešno izvedena malonogometna borovniška liga je pokazala, da novoizvoljeni predsednik Optimistov Darko Mršic ni stopil v nič kaj prevelike čevlje. In ker ljudska modrost veleva, naj se mlademu naloži toliko, kot lahko nese, je v letošnjem letu poleg vseh tekočih projektov "pokasiral" še nič manj kot ureditev nogometnega igrišča v Bistri. Da Optimisti, ki so prav tod prvič igrali pod tem imenom, ne bodo ravnodušno gledali propada športnih objektov, kjer so preživeli nekaj najlepših let, je bilo po svoje pričakovati. "Lani se je deset članov zdaj že bivšega Športnega društva Žaba Bistra včlanilo v naše društvo z interesom, da bi preko Optimistov nadaljevali delo na tistem koncu," pojasnjuje Mršic. Najprej so si ogledali teren, za delo pa so resno zagrabili, ko so tudi s strani župana dobili blagoslov k ureditvi zdaj že občinskega zemljišča. Do poletja, ko so se tod po navadi odvijali me-morialni turnirji, bo verjetno že nared. Borovniška liga vedno bolj borovniška Odkar so pred sedmimi leti začeli z borovniško ligo, se je marsikaj premaknilo že tudi na šolskem igrišču (novi goli, koši, reflektorji, vodnjak, igrala). "Kar se šolskega igrišča tiče, imamo Optimisti najbolj jasen vpogled v stanje, zavedamo se pomanjkljivosti ter potrebe po obnovi oz. nadgradnji. Sredstev za večja dela nimamo, v primeru, da bo razpis za upravitelja, pa se bomo z veseljem prijavili, saj smo v teh letih v igrišče vložili kar nekaj delovnih ur, prav tako na neki način tam do-mujemo in poznamo vsako pomanjkljivost," zatrjuje Mršic. Se pa tod z žrebom 4. aprila že začenja nova, že osma sezona borovniške lige v malem nogometu, katere prvi krog bo potekal le dva dni po žrebu, 6. aprila. Zanimanja je po Mršicevi oceni dosti: "Lani je bilo sicer enajst ekip, letos pa jih je za zdaj zagotovo deset, nekaj teh novih. Klicali so me iz Podpeči, iz Kamnika pod Krimom, pa z našega konca." Borovniške ekipe, ki bodo tekmovale, so Kača-ni, Optimisti I in II, Povratek odpisanih, Dol in Bojevniki, kar predsednik iskrivo komentira: "Polovica ekip je borovniških, tako da smo že kar nekakšen 'Borovnica open'. Borovnica plus gostje." O tem, kdo bo odnesel pokale, bi menda prav tako že upal staviti: "Menim, da so letos realne možnosti, da spet kaka borovniška ekipa zmaga." A vendarle dodaja: "Na igrišču bo vse povedano." Še posebej, ker se sestave Predsednik Športnega društva Optimisti Borovnica, Darko Mršic ekip nenehno spreminjajo: "Res nikoli ne veš, kdo bo s kom. To so nenehne rošade. Imam golmana, ki si ga sedem ekip želi za borovniško ligo. Jaz sem sicer predsednik Optimistov, a sem dve sezoni igral za Gostinstvo Gurman, ljubljansko ekipo, ki pa jo sponzorira Borovni-čan Dejan Zelič." Kar se termina tekem tiče, bo verjetno ostal nespremenjen, nedeljski dopoldnevi, četudi so razmišljali o petkovih večerih, ko bi lahko igrali pod reflektorji. Vsekakor se bodo o tem posvetovali še z ekipami, a že zdaj je več argumentov proti, od jesenske floorball lige do večernega mraza. Kljub dobrim odzivom na lansko ligo Mršic vidi še precej prostora za izboljšave: "Na ligi vidimo, da trie, štirje vse odnesejo. To je osemnajst nedelj na leto. Če ne bi bilo naših veteranov, potem bi težko kaj naredili. Delovnih rok je dosti, samo mladine nam manjka." Obenem pa bodo poskušali več narediti v smeri informiranja, tako medijskega obveščanja kot predvsem vzpostavitve nove platforme objavljanja rezultatov strelcev in sprotnih zadev, saj so lani "zaradi neažurno-sti" prekinili sodelovanje s portalom Kapodol. Na kakšnem nivoju se, kljub pomanjkljivostim, giblje borovniška liga, govori predvsem dejstvo, da so na borovniškem asfaltu igrali "kar vsi reprezentanti futsala, od Simeuno-vica, Fetica, Čujca in Osredkarja do Borisa Jolica, mladinskega reprezentanta v futsalu, pa Dina Hotica, kapetana reprezentance U17, sicer člana Maribora, že dve leti mladinskega prvaka. Letos je bil tudi v kadru za pokal UEFA." Vjekoslav Ivanušec je nekaj časa igral v Ukrajini in nato v Avstriji, kjer se je ne nazadnje preizkusil tudi Darko Mršic. Od tridesetletnice do balinarske lige Po zaključku spomladanskega dela lige, konec junija, se obeta praznovanje ob 30. obletnici, kar je ekipa Optimistov prvič igrala pod tem imenom. "Na šolskem igrišču bo pozivni turnir, večinoma za borovniške ekipe in tiste, ki so dolgo sodelovale z nami," napoveduje program Mršic, kar se udeleževanja turnirjev po Slovenji in tujini tiče, pa "je težava ta, da generacija naših Optimistov I počasi peša. Danes tudi ni več toliko možnosti, da bi se nekam odpravili in tam ostali ves konec tedna. Včasih pa smo šli po Slovenji, pa od avstrijske Štajerske do Reke. Kakšni dve sezoni smo bili na vrhuncu in tudi povsod so nas poznali. To bomo poskušali oživiti, ker se s tem tudi dviga ugled društva." Iz istega, kadrovskega razloga je za zdaj na stranskem tiru ideja o oblikovanju ekipe velikega nogometa. Sicer pa bi Mršic rad, da bi, "tako kot so se nam zdajle priključili tile fantje iz Bistre in Dola, priključili še koga zraven. Predvsem zato, da bi se z malega nogometa razširili še na kaj drugega. Meni bi bilo zanimivo obnoviti vse balinarske prostore v Borovnici. Morda celo izvesti balinarsko ligo. Zato smo tudi ustanovili športno društvo, in ne nogometnega kluba." Damjan Debevec, foto: DM Razpis za 8. sezono Borovniške lige ŠD Optimisti Borovnica razpisuje 8. sezono Borovniške lige malega nogometa 2014. Tekmovanje bo že tradicionalno potekalo ob nedeljah dopoldne v borovniškem športnem parku (za osnovno šolo). Liga se bo odvijala dvokrožno, pomladi in jeseni, predvidoma pa naj bi se začela 6. aprila, ko bo na sporedu prvi krog. Zainteresirane ekipe obveščamo, da se bo igralo po klasičnem sistemu, s štirimi igralci v polju + vratarjem, z igralnim časom 2 x 20 minut ter ne-odbojno žogo velikosti 4. Tekme bo kot do zdaj sodil izkušeni in licencirani sodnik, Ivo Mršic. Prijave zbiramo do 4. aprila, ko bo opravljen tudi žreb tekmovanja. Stroški prijavnine so 150 €. Za prijave ali morebitna vprašanja smo na voljo na tel. št. 031 622 587 (Matjaž) in 031 232 710 (Darko). Športni pozdrav, ŠD Optimisti Borovnica Izdelali so ga leta 1960 Veliki leseni relief borovniške doline, ki je nekoč krasil železniško postajo, je letos dobil novo, primernejše bivališče. Izdelan je bil davnega leta 1960 na pobudo našega občana Franceta Lebna. Reliefni del so po njegovih predlogah iz lesonitnih plošč izrezali učenci osnovne šole pri pouku rokodelstva, sestavil in uredil ga je sam, napisni del pa je poveril Milanu Hrovatinu. Relief je dolga desetletja visel pred vhodom v postajno poslopje, kjer je turistom nudil informativno podobo borovniške doline in okolice z vasmi, zaselki pa tudi vsemi planinskimi potmi, cestami in vodotoki. Ko so pred leti postajo prenavljali, je relief že ležal na kupu ropotije za kosovni odvoz, a ga je uničenja rešila skrbna roka. Nato je dolga leta prebil v začasnem skladišču, kjer je zgolj nabiral prah in prhnel. Vse do lani, ko je bil prepeljan v delavnico mizarskega mojstra Boštjana Hribarja. Sledila je intenzivna obnova, kjer smo mojstru pomagali še spodaj podpisani pa Miloš Novak in Igor Trček. Prenovljeni relief ima zdaj svoje novo domovanje v turistični informacijski pisarni na Paplerjevi 22, kjer si ga lahko ogledate vsako sredo v času uradnih ur Društva invalidov Vrhnika, od 9. do 10. ure, ali Turističnega društva Borovnica, tj. od 18. do 19. ure. Damjan Debevec, foto: DD 24 NAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 31. marec 2014 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Celarcu še en mandat Planinsko društvo Borovnica je ja-nu a r j a na svojem rednem letnem občnem zboru odločilo, da na predsedniškem mestu ostane dr. Bogomir Celarc, iz vrst več kot 60-glavega članstva pa je bil imenovan tudi upravni odbor v sestavi: Damjan Debevec, Jan Debevec, Primož Pečlin, Tatjana Peč-lin, Borut Petrič, Aljoša Rehar in Kristina Suhadolnik; nadzorni odbor sestavljajo Tjaša Debevec, Metka Debevec Švigelj in Li-ljana Kogovšek, častno razsodišče pa Alen Lešnik, Uroš Jelovšek in Nadja Debevec. Iz podanih poročil je razvidno, da je društvo v preteklem letu vzdrževanju planinskih poti v Borovnici in okolici namenilo 160 ur prostovoljnega dela, postavljenih pa je bilo tudi 18 novih smerokazov ter ena opozorilna tabla. En član je postal markacist pripravnik, dva pa sta opravila tečaj za varno delo z motorno žago. Mladinski odsek je izvajal redni mesečni planinski krožek v Osnovni šoli dr. Ivana Korošca Borovnica, ki se ga udeležuje 16 otrok. Planinci so organizirali oz. se udeležili trinajstih pohodov, izvedli prvo regijsko planinsko orientacijsko tekmovanje v Borovnici, odličja pa so pobirali tudi na državnem orientacijskem tekmovanju v Zasavju (prvo, tretje, peto in petnajsto mesto v različnih kategorijah). Med drugim so člani PD sodelovali v dveh reševalnih akcijah GRS v soteski Pekel (29. 6. in 20. 7. 2013), o katerih smo že podrobno poročali. Izvedli bi tudi vzdrževalna dela na stebru viadukta, a je Občina Borovnica ponudbo zavrnila, češ da društvo za to ni registrirano. V letošnjem letu bo društvo največ pozornosti posvetilo planinski poti skozi sotesko Pekel, v primeru ponovnega razpisa PZS pa bo verjetno postavilo še smerokaze na poti Laze-Zavrh. 5. aprila bo znova organizirano regijsko planinsko orientacijsko tekmovanje, tokrat na Pokojišču, za vsak mesec pa je v načrtu tudi izvedba pohoda ali izleta na različne konce Slovenje. Damjan Debevec, foto: DD Planinska pot Borovnica-Ra-kitna bo sčiščena in uradno odprta že do konca marca. Borovniški planinci z novim uspehom V Domžale po šest medalj Borovniško planinsko društvo je sredi marca na področni planinski orientacijski tekmi v okolici Domžal doseglo nov izjemen uspeh. Na tekmovanje se je odpravilo s šestimi ekipami in prav vsaka se je uvrstila med najboljše tri v svoji kategoriji. Borovničani so osvojili tri prva in tri druga mesta. Prvo mesto so osvojili v študentski kategoriji Č, seniorski kategoriji E in prvi osnovnošolski kategoriji A, drugo mesto pa v družinski kategoriji F, drugi osnovnošolski kategoriji B ter srednješolski kategoriji C. Tekmovanje je potekalo 15. marca, organiziralo ga je Planinsko društvo Domžale, postavili pa so štiri različno zahtevne trase. Vse so bile krožne, torej s startom in ciljem na isti točki, potekale pa so okrog Gradiškega jezera, ki se nahaja nad Lukovico pri Domžalah. Vsaka ekipa je na startu najprej reševala test z vprašanji z različnih področij, ki jih mora obvladati planinec. Na kontrolnih točkah na progi pa sta sledili še preverjanji znanja s področja prve pomoči in planinskih vozlov. Domžalska tekma je bila že druga tekma gorenjsko-dolenjske področne lige v tekmovalni sezoni 2013/2014. Naslednja, tretja tekma bo potekala predvidoma 5. aprila na območju Pokojišča, organiziralo jo bo Planinsko društvo Borovnica. Najboljša društva v ligi se nato uvrstijo na majsko državno tekmovanje. Aljoša Rehar Med preizkusom poznavanja planinskih vozlov Planinsko društvo Železničar Ljubljana vabi na v 35. tradicionalni pohod na Štampetov most - spominski pohod, posvečen splošni stavki železničarjev 15. aprila 1920 -ki bo v soboto, 12. aprila 2014. Iz Ljubljane do Verda se bomo odpeljali z vlakom (parno lokomotivo), ki iz Ljubljane odpelje ob 8.30 (tir C). Vlak bo imel postanke na vseh postajah med Ljubljano in Verdom. Iz Borovnice odpelje okrog 8.50. Pohod bomo začeli na železniški postaji Verd in nadaljevali proti Pokojišču po glavni cesti (zaradi posledic žledoloma pot ne vodi mimo Štampetovega mostu). 1. kontrolna točka (Štampetov most) bo na glavni cesti - pri odcepu za Ljubljanski vrh (30 min.) Pot nadaljujemo po glavni cesti do odcepa za Dolge tale - 2. kontrolna točka TV-17 (bivša kurirska postojanka; čaj; 1 ura). Dalje vodi pot čez Trebevnik - 3. kontrolna točka (1 ura, 30 min.) in nato do Pokojišča - 4. kontrolna točka (čaj in sadje; 15 min.). Sledi spust v smeri Borovnice, nato zavijemo desno proti Laščam - 5. kontrolna točka (okrog 40 min.). Od tu se po dobrih 30 minutah hoje spustimo na železniško postajo v Borovnici (čaj, piškoti). Pot je lahka; skupna dolžina: 5-6 ur (s postanki). Oprema: pohodni čevlji, priporočamo pohodne palice; upoštevati je treba še vremenske razmere. Hrana in pijača: iz nahrbtnika; na izbranih točkah PD organizira prodajo pijače. STARTNINA: 5 EUR (v stroške so všteti prevoz z muzejskim vlakom do Verda, pov-ratek z rednim vlakom ter čaj, sadje ...). DODATNE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA TEL. ŠT. 041 698 446. Dogajanje v skupinah Utrinka iz vrtca Sonček na Bregu V vrtcu Sonček na Bregu smo imeli v februarju in marcu še posebno pestro dogajanje ... Mesec februar smo zaključili z ogledom simpatične gledališke predstave Mavrična gosenica, ki jo je pripravila ga. Rada Kikelj Drašler. Otroci so skozi pisano predstavo spoznali, kako iz gosenice nastane prelep metulj. Trudili smo se pregnati zimo, zato smo se vsi našemili v maškare in glasno rajali ter se sprehodili skozi vas. Opažamo, da nam je uspelo, saj nas že grejejo topli sončni žarki. Marca so prišli k nam učenci glasbene šole in se nam predstavili z različnimi inštrumenti. Razložili so nam, kako je vsak inštrument sestavljen, nato pa še nanje zaigrali. Predstavili so nam kljunasto flavto, prečno flavto, harmoniko, klarinet in violino. Otroci so v vsem kulturnem programu zelo uživali in z navdušenjem občudovali nastopajoče, ki so nam lepo popestrili hladne dni. Strokovne delavke enote Sonček Nova enota v borovniškem vrtcu V začetku februarja se je v borovniškem vrtcu odprla že tretja dislocirana enota, ki se nahaja v atrijskem stanovanju enega izmed novih blokov ob Borovniščici. Enota blok ima dva oddelka. Najprej so se februarja uvajali otroci iz skupine, ki se imenuje Gumbki, z marcem pa so se začeli uvajati Mucki, ki so že kar štirinajsti oddelek Vrtca Borovnica. Otroci in vzgojiteljice se v novih prostorih zelo dobro počutimo, ker je vzdušje umirjeno in skoraj družinsko. Radi gremo ven, saj imamo lepe možnosti za igro in sprehode. V neposredni bližini je namreč več manjših igrišč ter neprometnih poti. Radi tudi pojemo, rajamo, igramo na male inštrumente, rišemo in še kaj. Obe skupini sta heterogeni in v vsako je vpi- sanih dvanajst otrok. Stari so od enega do treh let. S starejšimi otroki včasih že obiščemo tudi matični vrtec, kjer si ogledamo kakšno predstavo ali pridemo samo na obisk. Veselimo se vsak dan toplejšega sonca in pomladi, ki nam vsem čarata vedno bolj čudovite dneve. Jasna Gabrovšek Februar in marec v borovniškem vrtcu V skupini Ježki se je dogajalo veliko zanimivega. Praznovali smo pust: našemili smo se v ma-škare in se zabavali s Pikami ob glasbi. Seveda se nismo pozabili posladkati s slastnimi krofi. Ogledali smo si tudi koncert učencev Glasbene šole Vrhnika, enota Borovnica. Učenci so igrali na klavir, blok flavto, prečno flavto, harmoniko, violino in orgle. V koncertu smo zelo uživali. Obiskala nas je tudi mamica enega od otrok iz vrtca in nam pripravila lutkovno predstavo Mavrična gosenica. Z začetkom toplih dni smo iz omare vzeli kačo s trakovi in se odpravili na prvi sprehod, kjer smo opazili marsikaj zanimivega (vlak, muce, traktor ...). Zdaj na sprehode hodimo redno in vedno odkrijemo kaj novega. Obiskala nas je tudi knjižničarka Vesna in nam prebrala kar dve pravljici. Zelo smo uživali in veseli bomo, če nas bo spet obiskala. Zapisala: Katarina Kolar V začetku januarja smo nestrpno pričakovali zimo. Gledali smo zimske slikanice, peli zimske pesmi, se igrali bibarije in se vsak dan od glave do peta razgibali - zima pa nič. Nasled- nje dni smo v vrtec prinašali žoge vseh vrst in velikosti. Žoge smo kotalili, metali, si jih podajali iz roke v roko. Ugotavljali smo, katera je velika, katera majhna, in jih razvrščali v škatle. Najstarejši otroci so ugotavljali, kakšne barve so žoge. Otroci so žoge narisali (s šablono) in pobarvali. Končno je hladen veter prinesel sneženi oblak in dočakali smo zimo. Naše Pike se lanskega snega ne spomnijo, zato so radovedno, nekateri pa nekoliko z zadržkom tipali, oblikovali in prenašali sneg. Februarja smo se veselili pusta. Izdelali smo pustne klobučke, okrasili igralnico, se preoblačili v kostume in peli pustne pesmi. Zdaj se veselimo pomladi: opazujemo naravo, poslušamo ptičke in se nastavljamo sončnim žarkom. Zdaj tudi najmlajši otroci že hodijo, zato smo šli tudi na prvi sprehod okoli vrtca. Zapisala: Sonja Rožmanc Pri Žabicah smo se februarja pogovarjali o zimi in njenih pojavih ter s kurenti pozneje priklicali sonce in zimo pregnali v planine. Veliko otrok je tudi v zadnjem času praznovalo rojstni dan, zato smo veliko peli in rajali. Zapisala: Natalija Strmšek Škratki smo se v mesecu februarju igrali z oblačili, ki so jih starši prinesli v vrtec. Sprva nekoliko boječe, pozneje pa smo zelo uživali v pre-oblačenju. Ob tem smo se naučili samostojnega oblačenja. Spoznavali smo tudi različne knjige in obiskali knjižnico. Prijazna knjižničarka nas je popeljala po njej in nam pokazala, kako si knjige lahko izposodimo. Veliko smo ustvarjali, peli, plesali in se pripravljali na prihod najbolj norega dneva v letu - pusta. Zapisala: Romana Povirk-Matas V skupini Metuljčki se je februarja marsikaj dogajalo: ogledali smo si kar nekaj predstav, plesali smo ljudske plese in prepevali ljudske pesmi, se družili s skupinama na zelenem vhodu. Pripravljali pa smo se tudi na praznovanje pusta in skupaj s starši naredili pustne maske ter z njimi okrasili našo igralnico. Zapisala: Polona Gabriel Mehurčki smo se v mesecu februarju posvetili zimskim športom. Spoznavali smo jih na različne načine: preko gibalnih iger smo simulirali smučanje, drsanje in sankanje; preko možganske telovadbe smo se odpravili na smučanje, risali drsalkino pot itd. V tem mesecu smo obiskali Knjižnico dr. Marje Boršnik, kjer nam je prijazna knjižničarka prebrala zgodbico Leti, leti, leti Vili (Stefan Boonen). S pravilnim ščet-kanjem zob nas je seznanila medicinska sestra ZD Vrhnika. Zapisala: Mojca Rebula PD Borovnica vabi na PLANINSKO ORIENTACIJSKO TEKMOVANJE v Gorenjsko-dolenjski ligi POT POKOJIŠČE 2014 Tekmovanje bo v SOBOTO, 5. aprila, s startom ob 8.30 ter predvidenim zaključkom okoli 15. ure. Start in cilj ekip bo v nekdanji gostilni na Pokojišču. Tekmovanje bo potekalo po Pravilniku planinskih orientacijskih tekmovanj: http://www.pzs.si/javno/dokumenti/mk%20pzs/MK_ PZS-Pravilnik_POT_2012.pdf. Startnina znaša 10 € na ekipo. Poravnate jo na startu. Na koncu praktičnega dela tekmovanja dobi vsak udeleženec zasluženo malico. Tekmovanje bo v vsakem vremenu. Prijave zbiramo do srede, 2. aprila, na telefonski številki 031 818 316 (Primož Pečlin) in po elektronski pošti pri-moz.pt@gmail.com. Če vas karkoli zanima, pokličite, pišite, vprašajte. 31. marec 2014 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina Horjul NAŠ ČASOPIS 25 • Občinske novice • Občinske novice • •Snaga z aprilom znižuje ceno ravnanja z odpadki Javno podjetje Snaga bo s 1. aprilom 2014 znižalo ceno ravnanja z odpadki. Povprečni strošek ravnanja z odpadki na gospodinjstvo bo za 10 odstotkov oziroma evro in pol nižji; povprečna cena na gospodinjstvo v letu 2013 je bila 9,85 evra, načrtovana cena za leto 2014 pa je 8,16 evra. Da bo ravnanje z odpadki za uporabnike še bolj preprosto, je Snaga pripravila novo spletno aplikacijo Moji odvozi - www.mojiodpadki.si/ odvozi, ki omogoča ogled in tiskanje individualnega koledarja odvozov. Aplikacija ponuja tudi ureditev brezplačnega SMS-opomnika, ki uporabnika dan pred praznjenjem posameznega zabojnika opozori na odvoz. • Upoštevajte navodila pri zbiranju kosovnih odpadkov V mesecu aprilu bo na območju naše občine znova organiziran odvoz kosovnih odpadkov, nevarnih gospodinjskih odpadkov, električne in elektronske opreme ter gum. V preteklih letih se je pri zbiranju odpadkov pojavilo nekaj težav, in sicer so se na zbirnem mestu znašli odpadki, ki ne sodijo v kategorije odpadkov, ki smo jih zbirali (salonitne kritine ...), prav tako se niso upoštevala pravila prometnega režima ter dejstvo, da lahko odpadke oddajo samo občani OBČINE HORJUL. V ta namen se bo po novem vodila tudi evidenca občanov, zato naj vas ne moti, če bo oseba, ki bo nadzirala odlagališče, povprašala po vašem osebnem imenu. Da bi se izognili težavam, ki so se pretekla leta dogajale pri zbiranju, želimo opozoriti vse, da upoštevate navodila pri zbiranju odpadkov. • Plaz Žažar Za plaz na cesti Žažar - Ligojna, ki se je že pred leti sprožil, smo že naredili hidrogeološke štu-die, ki terjajo postavitev opornega zidu. Vendar je nastal problem , ker za sanacijo plazu nimamo soglasja lastnika zemljišča. Lastnik pogojuje svoje soglasje s tem, da se neplodno zemljišče odkupi po ceni kot je za zazidljivo zemljišče. Če se z lastnikom ne bomo mogli iz-pogajati, da nam odstopi zemljišče brezplačno, tako kot ga odstopijo ostali naši občani, k sana-cii še kar nekaj časa ne bomo mogli pristopiti. Ob morebitnem novem plazenju pa lahko pride tudi do zapore ceste na tej relaciji. Odvoz kosovnih odpadkov, nevarnih gospodinjskih odpadkov, električne in elektronske opreme ter gum Obveščamo vas, da bo v torek, 8. aprila 2014, na območju Občine Horjul organiziran reden odvoz kosovnih odpadkov, nevarnih gospodinjskih odpadkov, električne in elektronske opreme ter gum. Zbiranje kosovnih odpadkov, nevarnih gospodinjskih odpadkov, električne in elektronske opreme ter gum bo za vse občane na enem zbirnem mestu - pri Športnem parku Horjul. Zato vas naprošamo, da odpadkov ne odlagate pri zabojnikih ali na drugih mestih, temveč jih pripeljite v Horjul, kjer bo pri Športnem parku Horjul (ob Vrhniški cesti) za to posebej pripravljen prostor. Na lokaciji pri ŠPORTNEM PARKU HORJUL se bodo kosovni odpadki, nevarni gospodinjski odpadki, električna in elektronska oprema ter gume lahko odložili izključno: v ponedeljek, 7. aprila 2014, med 9. in 21. uro Dne 8. 4. 2014 odlaganje več ni dovoljeno, saj bo podjetje Snaga začelo izvrševati odvoz odpadkov. Prosimo vas, da zgoraj navedena termina dosledno spoštujete, ker odlaganje izven navedenega časa ne bo mogoče. Prosili bi tudi, naj vas ne moti, če bo oseba, ki bo nadzirala odlagališče, povprašala po vašem osebnem imenu. To bo storila zato, KER JE ODLAGANJE KOSOVNIH ODPADKOV NAMENJENO SAMO OBČANOM OBČINE HORJUL. Vabimo vas na predavanje POSLEDICE STRESA IN MOŽNOSTI SAMOZDRAVLJENJA Predavanje bo v ponedeljek, 7. aprila 2014, ob 19.30 v Horjulu - v prostorih nekdanje občine (nad pošto). Predavala bo ga. Olga Gabrovšek in vas seznanila z zaviralci zdravljenja ter predstavila zdravilne vrline, s katerimi se lahko tudi sami zdravimo. Na predavanju se boste seznanili tudi z nekaterimi življenjskimi pravili, ki vam, če jih upoštevate, lahko korenito spremenijo življenje. Vabljeni posamezniki, zakonski pari, tako ženske kot moški. VSTOP PROST Spomladanski sejem v Horjulu Turistično društvo Horjul bo tudi letos organiziralo tradicionalni Spomladanski sejem. Potekal bo v nedeljo, 6. aprila 2014, od 10. pa vse tja do 17. ure na Občinskem trgu v Horjulu. Vsi tisti, ki bi želeli sodelovati s predstavitvijo svojih izdelkov, izpolnite prijavnico in jo pošljite na enega od navedenih naslovov: TD Horjul, Občinski trg 1, 1354 Horjul e-naslov: td.horjul@gmail.com Za dodatne informacije pokličite na telefonsko številko 051 316 318 ali pišite na zgoraj navedeni e-naslov. Turistično društvo Horjul Spomladanski sejem 2014 PRIJAVNICA ZA PRODAJO ALI RAZSTAVO NA SEJMU Ime in priimek razstavljavca: Ponudba artiklov: E-naslov: Telefonska številka: Rabim stojnico: Podpis: DA NE Po žledolomu « »V naši dolini smo jo glede škode na daljnovodih še dobro odnesli Matic Filipič je eden od delavcev Elektra Ljubljana, ki so sodelovali pri odpravi škode po februarskem žledolomu. Preden bodo električna omrežja dokončno obnovljena, bo še trajalo, a Horjul jo je, vsaj kar se tiče škode na daljnovodih, dobro odnesel, pravi. Narava je v februarski ujmi pokazala zobe in narekovala tudi delo elektrodistribucijskih podjetij. Kako so potekala dela pri vas? Dela smo na območju Logatca začeli že nekaj dni, preden smo brez elektrike ostali v Horjulu. Bili smo na terenu in popravljali potrgane žice, a se je za nami vse spet podiralo, tako da je šlo pravzaprav za sizifovo delo. Potem ko se je žled razširil po osrednji Slovenji, sem sam delal na območjih od Laz do Godoviča ter do Medvedjega Brda in Zaplane. Nekaj časa pa tudi v Brezjah, kjer smo popravljali daljnovod do Horjula. Delali smo po približno 12 ur na dan. Čez dan smo plezali po daljnovodih, zvečer pa priklap-ljali agregate. Po mojem mnenju je bilo najbolj kritično na Strmici, med Logatcem in Zaplano. Tam je podrlo nekako 70 od skupno 130 dro-g°v Kako pa bi ocenil stanje v Horjulu? V Horjulu je na daljnovodih polomilo veliko, a vendarle precej manj kot v Logatcu, naša dolina jo je dobro odnesla. Sam sem sicer pričakoval, da sploh ne bomo brez elektrike, saj ima Horjul možnost napajanja iz treh smeri - dobrovske, vrhniške in žirovske. A je žled presenetil. Delo na daljnovodih je nevarno, na žalost se je na Štajerskem eden od delavcev, ki so popravljali omrežje, smrtno ponesrečil. Kako ste zagotavljali varnost, ste dobili kakšno posebno opremo? Čeprav smo se zavedali, da moramo delo opraviti čim hitreje, smo ob vsakem koraku poskrbeli za varnost. Tukaj ni vprašanja, kaj je pomembnejše. Da se ozemljiš, torej narediš stik faze z zemljo, ti vzame približno deset minut. V času žledoloma so nas sicer tudi dodatno opremili. Dobili smo dereze, dodaten komplet celotne opreme, škornje in grelnike za v škornje. Vam je pri delih kdo pomagal? Seveda, največ so prispevali gasilci in domači- Drevje se je lomilo pod težo ledenega oklepa in fiovzročilo veliko škode na električnem omrežju foto: Andreja Lončar). ni. V Hotedršici so nam denimo domačini vozili material z majhnim ratrakom. Čeprav imamo svoje gozdarje, so nam pomagali spravljati les. Če ne bi pomagali, bi bila elektrika zagotovo kakšna dva dneva pozneje. V času žledoloma se je spremenil odnos ljudi. Po navadi, ko smo prišli k hiši, je bilo prvo vprašanje, če spet "dražimo štrom". Zdaj so ljudje hodili v podjetje in spraševali, kako lahko pomagajo. Morda sem bil rahlo razočaran le nad delom vojske. Nekaj so nam pomagali pri vlečenju žic in kablov, pri drugih stvareh pa so se pogosto "izmikali", češ da morajo vprašati nadzornika. Kjer je treba nekaj hitro postoriti, ne moreš čakati, da ti nekdo poda soglasje. Mislil sem, da bodo bolj videli delo. Še ena njihova posebnost je bila, da so ob 16. uri izpustili vse in za tisti dan končali delo. V času žledoloma je Slovenji na pomoč priskočilo na pomoč tudi kar nekaj tujih držav, ki so poslale svoje delavce. Tudi električarje? Ja, mi smo imeli v ekipi električarje iz Slovaške. Prišlo jih je okrog 25 in so se pri delu zelo izkazali. Sicer pri njih vse delajo malo drugače, a so veliko spraševali in se hitro učili od nas. Pri- šli so tudi hrvaški električarji, ki pa imajo zelo podoben način dela, tako da so njihove ekipe delale praktično samostojno. Samo eden od naših sodelavcev je hodil z njimi, ker niso poznali terena. Kakšno je danes stanje električnega omrežja? Trenutno imajo vsa gospodinjstva na območjih, kjer smo delali, elektriko iz omrežja. Začasno smo popravili infrastrukturo, zdaj se počasi začenja večja sanacija. Na Logaškem so ponekod že izkoristili priložnost in kable speljali pod zemljo, drugje bomo morali postaviti nove daljnovode. Ker prihaja kmetijska sezona, trenutno tudi pospravljamo žice in drogove po travnikih. Andreja Lončar Folklorna skupina Klas Horjul VABI na letni koncert »OD FANTA DO MOŽA« v soboto, 26. aprila 2014, ob 19.30 v Prosvetnem domu Horjul Nastopajo: Folklorna skupina Klas, Navihanci iz OŠ Horjul, Čebele iz Vrtca Horjul in Pevke iz Horjula VABLJENI! 26 NAŠ ČASOPIS Občina Horjul 31. marec 2014 elektronski naslov: obcina@horjul.si Pust, pust krivih ust Horjul, 2. marec - Sprevod pustnih mask izpred Metrela, po horjulskih ulicah in do Občinskega trga je že tradicionalno potekal pod okriljem Turističnega društva Horjul, ki je pripravilo tudi program ter izstopajočim pustnim šemam razdelilo nagrade. Čeprav je vreme hotelo letošnjemu pustovanju nadeti kriva usta, se pustne šeme niso dale. Njihov smeh, veselje in pustne norčije so pre- gnali slabe vremenske obete in nad Horjul poslali le nekaj kapljic dežja. Tako je tudi posadka s pustnimi šemami, ki jo je tudi tokrat odlično pilotiral predsednik turističnega društva Tomo Gabrovšek, ta je sicer predstavljal pilota pod krinko, srečno pristala na Občinskem trgu in ni izginila neznano kam. Seveda pa je bil pust tudi tokrat predvsem praznik vseh otrok, ki so si ta dan nadeli pravljične kostume in se zbranemu občinstvu predstavili v preobleki različnih pravljičnih junakov, pisanih živih bitij in domišljijskih likov. Po trgu so se tako sprehodili Smrkci z Gargamelom, Pika Nogavička z opičjim prijateljem Fickom, Stan in Olio, Miki Miške, Spidermani, kavboji in Indijanci ter številni prijazni klovni, čarovnice, vitezi, zaporniki, princeske, dobre vile in plesalke, čebelice, pikapolonice, miške, zmajčki in levčki, kokoši s petelinom in piščetom, bombončki Mentos ter številni drugi. V takšni množici čudovitih pustnih kostumov je bilo prav zares težko izbrati najboljše, zato so bili pustni krofi najprimernejša nagrada za vse sodelujoče. Poplaknili pa so jih lahko s toplim čajem ali kuhanim vinom, ki ga je pripravil organizator. Ker pa so bile nagrade pokvarljive in se jim bi rok uporabe do naslednjega pusta iztekel, se je žirija potrudila ter najzanimivejšim in izvirnejšim maskam namenila posebno pozornost. Pika Nogavička in Ficko s harmoniko sta zbrane tudi letos navdušila in nasmejala z odlično predstavo. Tudi kokošja družina, ki se je ves čas pridno hranila s koruzo, je zaslužila vrečko presenečenja, tako kot natančno izdelane legokocke in Smrkci. Pozornost sta pritegnila tudi rožni vrt in kentaver, ki sta, eden z nasmehom na obrazu, drugi pa napol gol, neustrašno preganjala zimo. Da nas je ta letos kaj hitro zapustila, pa seveda velja zahvala vsem pustnim šemam, ki jim je uspelo hitro priklicati pomlad. Nadja Prosen Verbič Foto: npv V mesecu kulture so hodnike osnovne šole krasile Zupetove slike Horjul, 14. februar - Hodniki horjulske akademskega slikarja. Odprtje njegove Slikarskih razstav v februarju, mesecu kulture, so prostori, učenci in učitelji horjulske osnovne šole že dobro vajeni. Letos je bila razstava v znamenju portretov znanih slovenskih kulturnikov - pesnikov in pisateljev. Zbrane na odprtju, ki je bilo sprva načrtovano za predvečer slovenskega kulturnega praznika, a seje zaradi vremenskih razmer prestavilo za teden dni, je z besedami: "Prijazno pozdravljeni vsi, ki ste prišli in ki prihajate v ta prijazni slikarski ambient sleherno leto, poklonit se slikarju Krištofu in njegovim delom," najprej nagovoril povezovalec Matko Zdešar, nato pa je besedo predal gostitelju razstave, ravnatelju Primožu Garafolu. Ta je zbrane, med katerimi so bili tudi župan Janko Jazbec, nekateri občinski svetniki in kulturniki, prijazno pozdravil ter vsem zaželel dobrodošlico. Za kulturni vložek je nato z recitacijo ene od Prešernovih Gazel poskrbel dramski igralec Milan Štete, ki je tekom programa nasul še nekaj Prešernovih. osnovne šole so bili del meseca kulture prav v znamenju le-te, saj so njihove stene krasile slike domačina Krištofa Zupeta, razstave, bogato s kulturnim programom, je potekalo sredi februarja. Za glasbeni del so poskrbeli člani godalnega kvarteta, in sicer violinista Vera Belič in Drago Arko ter Tomaž Malej na violi in Ivan Šoštarič na violončelu. Slavnostni govornik je bil kot že nekaj let zapored primarij dr. Matjaž Lunaček, ki je v govoru med drugim parafraziral Prešerna in ga takole povezal z avtorjem razstave: "Komu neznana je resnica, da jih ljubi, Krištof Ravnatelj Primož Garafol (levo) in slikar Krištof Zupet sta po koncu odprtja razstave izmenjala nekaj besed. Del hodnikov horjulske osnovne šole Zupetove slike krasijo vse leto. pesnike in pisatelje, saj je poleg slikarstva tudi sam zapisan besedi." Dejstvo je, da Krištof Zupet ni le slikar, temveč tudi slikar - oziroma kot je dejal sam v enem izmed intervjujev: "Nisem pisatelj, pišem le spomine in refleksije na umetnost." Lunaček se je v govoru dotaknil tudi vsebine razstave, posebej je izpostavil Prešerna, ki se mu je po govornikovih besedah Krištof poskušal risarsko in slikarsko večkrat približati. "Z vso zbranostjo in zavzetostjo se je namenil svoje podobe priresničiti geniju, katerega srce ne iztrohni, ker je to za vse čase prekrvavljeno srce," je dejal in povzel še odnos do ostalih: "Slikarju so pesniki, pisatelji - portretiranci posebej dragoceni, ker ga lahko v pogovoru med slikanjem na poseben način navdihujejo." Razstava je bila na ogled in navdih tudi za vse zunanje obiskovalce, še ves konec tedna. Nadja Prosen Verbič Foto: npv Horjulski hokejistki pred potjo na SP: Najtežje bo s Hrvaticami Nina Lončar in Maja Leben sta se uvrstili v slovensko izbrano vrsto za svetovno prvenstvo v hokeju. Slovenska ženska hokejska reprezentanca se je te dni borila na svetovnem prvenstvu na Islandiji. Ker se je redakcija Našega časopisa zaključila pred začetkom tekmovanja, bomo rezultate objavili v prihodnji številki. Smo se pa pred odhodom na prvenstvo pogovarjali z reprezentantkama iz Horjula, Nino Lončar in Majo Leben. Naše hokejistke - selektor Franc Ferjanič je dal priložnost 22 dekletom iz ljubljanske Olimpije, kranjskega Triglava in mariborskega hokejskega kluba HDK Maribor - so na prvenstvu skupine B druge divizije prekrižale palice z ekipami Belgije, Hrvaške, Španije, Islandije in Turčije. Poleg omenjenih reprezentantk pa je mnogim Horjulcem znan tudi trener ženske reprezentance Boštjan Kos, ki je nekoč igral pri horjulskih Dinamitih in nato tudi treniral njihov podmladek. Z Nino Lončar in Majo Leben smo ob kavi poklepetali o pričakovanjih za svetovno prvenstvo in stanju v ženskem hokeju. Kako ste se pripravljale na svetovno prvenstvo? Nina: Vsa dekleta igramo v svojih klubih, mid-ve pri Olimpiji. Kot reprezentanca pa smo letos igrale v avstrijski ligi EWHL, tako da smo kar dobro uigrane. Imele smo tudi tridnevne priprave na Bledu. Maja: Tako je, obe z Nino igrava pri Olimpiji in v horjulski inline ekipi Jake babe. Imava približno pet ur treninga na teden, tri ure na rolerjih, dve na ledu. Ob koncih tedna imamo tekme. Na Islandiji boste preživele teden dni. Kdo krije stroške? Nina: Mednarodna hokejska zveza plača izvedbo tekem in prenočišče, slovenska hokejska zveza pa krije stroške prevoza, dobile smo nekaj kosov opreme ter reprezentančna oblačila. Teden dni pred odhodom na Islandijo se napetost v ekipi gotovo že stopnjuje. Kakšna so vajina pričakovanja? Nina: Pričakujemo seveda, da bomo zmagale na vseh tekmah. Najtežje bo proti Hrvaticam, s katerimi se sicer tudi najbolje poznamo, saj smo že velikokrat igrale skupaj. Tekme z njimi so vedno mesarsko klanje. Težek nasprotnik je tudi Španija, preostale tekmice slabše poznamo. Maja: Zame je to prvo svetovno prvenstvo, zato težje napovedujem. Pričakujem, da bomo vsaj kakšno tekmo zmagale. Nina, ti si do zdaj sodelovala na štirih prvenstvih. Kakšni so bili pretekli dosežki slovenske reprezentance? Nina: V tem času smo bile v skupini A ali B druge divizije. Predlani smo bile na prvenstvu skupine A in v tej skupini tudi obstale, lani pa smo izpadle, tako da se letos borimo za vrnitev. Moška hokejska reprezentanca je na letoš- njih olimpijskih igrah v Sočiju navduševala in se enakovredno borila s hokejskimi velesilami. Kakšen potencial ima po vajinem mnenju slovenski ženski hokej? Nina Lončar (levo) in Maja Leben sta bili pred odhodom na svetovno prvenstvo v islandsko firestolnico Reykjavik optimistično razpoloženi foto: Andreja Lončar). Nina: V Slovenji primanjkuje podmladka, za dekleta je to le hobi. S profesionalnim športom se ne moreš začeti ukvarjati pri 17 ali 18 letih, to je prepozno. Prav zato Jake babe vabimo vse mladenke, da se nam pridružijo. Je pa po mojem mnenju to eden od najtežjih športov, ker moraš imeti dobro koordinacijo rok, nog, obvladati drsanje. Maja: Poleg tega je treba povedati, da tudi in-frastrukturni in drugi pogoji v slovenskem hokeju še zdaleč niso taki kot v drugih državah. Nina: Res je, že v sosednjih državah hitro opaziš razliko. Na Madžarskem so na primer ženski hokej razvili s pomočjo kanadskih partnerjev. Z njihovo pomočjo so po državi postavili montažne dvorane in tako tudi spodbujajo zanimanje za to panogo. A počasi se tudi v Slovenji razmere spreminjajo. Zakaj sta se vidve odločili za ta šport? Maja: Moj brat Jan je treniral hokej v Horjulu. Večkrat sem si ogledala njegove tekme, na eni od tekem pa so me članice Jakih bab povabile, naj se jim pridružim na treningu. Poskusila sem in postalo mi je všeč. Nina: Tudi pri meni je "krivec" brat Dejan, ki je treniral hokej. Nekega dne sem mu preprosto vzela opremo in začela igrati. Danes sta med najboljšimi igralkami hokeja v Slovenji. Vaju mika, da bi se preizkusili tudi v tujini? Maja: Najprej moram končati šolanje na ekonomski gimnaziji. Kako bo čez dve leti, pa danes težko rečem. Če se pokaže kakšna priložnost ... Nina: Po vrnitvi z Islandije grem na Tenerife. Eden od tamkajšnjih klubov je iskal igralke in odločila sem se, da grem za mesec in pol tja igrat tekme njihovega državnega prvenstva. Poleg tega konec maja Jake babe v Horjulu organiziramo mednarodni inline turnir. Za zdaj so udeležbo potrdile ekipe iz Francije, Italije, Irske in dve iz Slovenje. 31. marec 2014 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina Jfl Horjul NAŠ ČASOPIS 27 Pusto van je v vrtcu Marjetica Pust je za otroke prav posebno doživetje, saj se takrat lahko spremenijo v različne like, ki so jim všeč. Najprej moramo pohvaliti starše, ki so se zelo potrudili in otrokom pripravili odlične kostume, da so uživali na ta dan. Vsak otrok je bil deležen pozornosti, saj smo si ogledali vsakega posebej in se o njem pogovorili. Pusta pa se razveselijo tudi starejši, zato smo se odločili, da jim s svojim obiskom polepšamo dan. Odpravili smo se v dom starejših občanov, kjer smo zapeli nekaj pesmic in malo zaplesali. Ob tej priložnosti smo varovance obdarili s skromnim darilcem za 8. marec. Starejši so bili zelo veseli obiska, nekateri so z nami celo prepevali, v zahvalo pa so nas pogostili. Na poti nazaj v vrtec smo zavili še v občinske prostore, kjer so nas uslužbenci občine lepo sprejeli. Za mlajše otroke, ki so ostali v vrtcu, se je pustno rajanje odvijalo v avli vrtca in telovadnici, kjer so rajali ob igrivih ritmih pustnih melodij. Otroci so vsak s svojim likom prav gotovo pregnali zimo brez snega, ki nam je letos pošteno kazala zobe na drugačen način. Andreja Naglič Kumer Večer z mamami Med pomembnejšimi dogodki v šolskem letu je zagotovo Večer z mamami. Zadnje srečanje z mamami smo zaradi predvidenega predavanja za starše prestavili v februar. Na večer z mamami smo se začeli pripravljati v sredini januarja. Najprej smo ponovili dramatizacijo Čarovnica Mica in severna zvezda, ki smo jo zaigrali na Večeru z očeti. Sama izbira se nam je na koncu obrestovala, saj je bil vrtec en teden pred dogodkom zaradi nepričakovanih vremenskih razmer dva dni zaprt, zato so bili otroci združeni z drugimi skupinami. Največ pozornosti in časa smo namenili izdelavi rutk za mame. Blago smo napeli na okvir, nato pa so ga otroci z izbranimi barvami poslikali in ga na koncu posuli s soljo, ki je v sami barvi ustvarila poseben vzorec. Rutke smo prelikali ter jih nato zložili in vstavili v srčke, ki smo jih izdelali v ta namen. V dneh pred Večerom z mamami so otroci nestrpno čakali, kdaj bo prišel 13. februar. Pospravili smo igralnico, uredili materiale, pobrisali prah ter v zadnjih dveh dneh ponovili dramatizacijo, saj nam prej zaradi vremenskih razmer, prireditve ob kulturnem prazniku in smučarskega tečaja, ki je potekal v istem tednu, to ni uspelo. Napočil je trenutek. Ura je kazala 16.45, ko so prvi otroci v vrtec pripeljali svoje mame. Otroci so mamam prikazali stvari, ki jih radi počnejo, nekateri so ustvarjali izdelke iz plastelina, spet drugi so se igrali spomin, sestavljali sestavljanke, nizali hama perlice, računali, risali in barvali, strigli, pikali, prelivali in nalivali vodo ... Ob 18. uri smo zaključili spoznavanje materialov v igralnici ter se napotili v telovadnico. Tam smo se najprej malo razgibali ob ban-su Kranjski Janez, si ogledali skrivnostni predmet, nato pa je sledila težko pričakovana dramatizacija Čarovnica Mica in severna zvezda. Otroci so dobro odigrali svoje vloge. Po priklonu je sledila igra tišine, pri čemer smo mamam razdelili rutke, ki smo jih izdelali v ta namen. Prišel je čas za čaj in suho sadje. Večina otrok je ta čas kot po navadi izkoristila za tekanje po telovadnici. Malo čez sedmo uro zvečer so še zadnji od 39 obiskovalcev zapustili vrtec. Veselje in dobro razpoloženje otrok je še kar nekaj časa odmevalo okoli vrtca. Barbara Čepon Prejeli smo! • Prejeli smo! • Prejeli smo! • Prejeli smo! • Prejeli smo! • Prejeli smo! • Prejeli smo! Spoštovani župan, občino sem pustil brez evra kredita! Županove izjave niso izjave kogarkoli, sploh pa če so dane v javnih medijih. Od modrega župana se pričakuje, da so izjave jasne, razumljive, predvsem pa nedvoumne in resnične, kar pa za tvoj intervju v januarskem Našem časopisu ne velja. V njem si navedel polno zavajanja, neresnic in samohvale za stvari, ki jih nisi naredil. Tipični primer tega je, ko v intervjuju izjavljaš, da se pri vrtcu ukvarjaš s pridobitvijo gradbenega dovoljenja (ki je sicer bilo pridobljeno že leta 2005), nič pa nisi navedel, da iščeš dovoljenje le za požarne stopnice. To je veliko zavajanje in napihovanje. Nas, občanov res ne zanima dovoljenje za ene stopnice, ampak nas bolj zanima na primer, kakšno je mnenje računskega sodišča s pridržkom, o čemer pa v intervjuju nisi želel nič povedati. Obljubljeno je bilo, da bo objavljeno v februarski izdaji Našega časopisa, pa ni bilo. Kdo je to preprečil? Dne 12. 2. 2014 sem te pisno pozval, da mi na domači naslov sporočiš, katere stvari iz mojega mandata te po osmih letih motijo, z željo, da bi sama, med nama, razčistila zadeve, pa si mi dne 18. 2. 2014 pisno odgovoril, da boš zadeve javno objavil v februarski izdaji Našega časopisa. Potem pa v tej isti objavi praviš, da nima smisla javno prati perila. Ali ni to sprenevedanje? Če si se že odločil za javno komuniciranje, potem tudi jaz želim, da občani izvejo resnico, saj se troši njihov, davkoplačevalski denar. Še posebej pa je upravičeno, da se točno seznanijo z resnico vsi tisti, ki so bili v času mojega županovanja vključeni v izvedbo raznih projektov v prav vseh vaseh naše občine, še posebno takratni svetniki, podžupan, takratna vitka in učinkovita občinska uprava, vaški in vodovodni odbori ter številni gradbeni odbori. Skupaj z vsemi temi nam je v prvih dveh mandatih naše občine uspelo narediti razvojni preboj občine, s čimer se še ti zdaj rad hvališ, kot da bi se naredilo v tvojih dveh mandatih. Tudi tvoj odgovor v februarskem Našem časopisu je zelo zavajajoč in neresničen. Župan, ali ne razumeš osnovnih ekonomskih pojmov - kaj je izgradnja novih objektov in kaj je vzdrževanje teh objektov, kar si v glavnem ti počel v teh osmih letih, saj so objekti polno zasedeni in potrebni tekočega in investicijskega vzdrževanja? Če se je kje pojavila kakšna izvajalska napaka, pa bi moral kot dober gospodar zahtevati odpravo te napake od izvajalca, saj smo imeli od vseh bančno garancijo za dobro izvedbo del. Vsi trie objekti (vrtec in obe športni dvorani) so bili v skladu s projekti v celoti dokončani in pridobljena je bila vsa potrebna dokumentacja, vključno z uporabnim dovoljenjem, sicer jih sploh ne bi mogli začeti uporabljati. Zato si nikakor ne moreš lastiti za- slug za izgradnjo teh za občino zelo pomembnih objektov. Ko boš pa zgradil v Horjulu hotel ali celo nov prosvetni dom, kar napoveduješ v intervjuju, potem se boš pa res lahko hvalil z njima. Tudi finančno so bili vsi trije objekti pokriti brez kakršnegakoli kredita ali odloženega plačila v strošek občinskega proračuna. V odgovoru si naštel kup suhoparnih računovodskih podatkov z namenom, da bi zavedel bralce, nisi pa hotel povedati bistva, ker tega odloženega plačila ni plačala občina, ampak država, in sicer 3 % v letu 2008 in 15 % v letu 2009 od vrednosti celotne investicije. Zato nisi povedal bistva, ker tega odloženega plačila ni plačala občina, ampak država. Zato tu ni bilo prav nobenega prikritega zadolževanja v strošek občine, kot se ti v odgovoru poskušaš izvleči iz "godlje", v katero si zašel. Torej s temi 3 oziroma 15 % plačila športne dvorane pri šoli občinski proračun ni imel niti enega evra stroška, še več, občina je tu celo zaslužila, ker je država vse plačala predčasno, že v letu 2007. Ti si pa to ves čas zlonamerno zlorabljal in občanom trosil neresnico, kot da so to krediti Občine Horjul. Z vso odgovornostjo zatrjujem, da Občina Horjul v času mojega županovanja za nobeno izgrajeno investicijo ni najela niti enega kredita ali sklenila odloženega plačila v strošek občinskega proračuna, in občino sem zapustil brez enega evra kredita. Župan, če mi najdeš kakšen kredit v strošek občinskega proračuna, ki naj bi ti ga zapustil, mi javno sporoči in ga bom jaz osebno plačal. V nasprotnem primeru pa pričakujem, da se opravičiš vsaj tistim, ki si jih zavedel in so ti nasedli in žal bili zato v neugodni situaciji, kot se to lahko zgodi tudi tebi, če boš še širil neresnice o občinskih kreditih, ki jih nikdar ni bilo. Ne vem, zakaj si se spustil na tako nizek nivo in s kakšnim namenom. Ali morda iščeš opravičila za nerealizacijo svojih obljub? Ob predaji županskih poslov so bili prav vsi nesporni zapadli računi občine poplačani. Nezapadli računi pa so se plačali v naslednjih mesecih ob dospetju roka zapadlosti (velika večina denarja je bilo že zagotovljenega, nekaj pa iz tekočih prilivov), tako kot bo moral tudi novi župan, ki bo prišel za tabo, plačevati tvoje nezapadle račune iz proračuna novega mandata. Me pa čudi, da se glede zapleta pri Razvojnem zavodu, ki je gradil športni park, nisi obrnil name, ker sem zadevo dobro poznal. Ko si se skoraj pred osmimi leti samoiniciativno prišel ponudit za župana (na tebe res ni nihče pomislil, ker živiš na Vrhniki in se nisi nikdar v Horjulu udejstvoval v krajevnih, vaških ali društvenih aktivnostih), si me prosil, ali se lahko name obrneš za kakšno pomoč, in sem ti z veseljem pritrdil, vendar se nisi nikoli. Župan, zagotavljam ti, da če bi se, takšne sodne poravnave zagotovo ne bi bilo, saj sem le jaz vse potankosti podrobno poznal, ker sem dnevno spremljal gradnjo. Ker pa ti v letu 2007 še nisi imel županskih izkušenj, nisi vedel, da prekaljeni gradbinci ob menjavi županov vedno poskusijo od novega župana izsiliti tudi plačilo kakšnih spornih del (neizvedenih, slabo izvedenih, dvakrat obračunanih itd.) in ga žejnega peljati čez vodo, ker zadeve dobro ne pozna. To še posebno velja za majhne občine, kot je Horjul, ko mora župan imeti vse pod kontrolo in se boriti za vsak evro posebej. Glede prosvetnega doma pa bi rekel, da tu niso toliko pomembna evropska sredstva za zamenjavo okoli 10 oken, ampak bi moral pridobiti evropska sredstva za kakšne večje investicije v občini, kot so kanalizacijski sistemi po vaseh itd. Župan, tudi občinska sredstva lahko vlagaš v prosvetni dom povsem v skladu z zakonodajo, le pravo pot je treba poiskati in predvsem mora obstajati volja za spoštovanje sklenjene pogodbe. Kako pa je občina lahko financirala restavriranje fresk v cerkvi na Vrzdencu, ki tudi ni last občine, ali pa kako je sosednja občina nedavno lahko prispevala sredstva za orgle v cerkvi, ki tudi ni last občine? Praviš, da te veseli, da jaz kot nekdanji župan spremljam dogajanja v občini. Kako ne bi, saj sem bil več kot 20 let vpet v razvoj tako krajevne skupnosti kot občine in sem neštetokrat obšel gradbišča. Ker sem si v vsem tem času pridobil kar nekaj izkušenj pri raznih investicijah, pa mi dovoli, da zdaj še jaz podam svoje mnenje na tvoje delovanje, da ne bova govorila samo o mojem delovanju, ki je časovno že kar precej oddaljeno. Občani oziroma bralci pa bodo sami presodili, ali imam prav ali ne. Pri tvojem delu pogrešam predvsem neko dolgoročno vizijo razvoja občine. Imam občutek, da se dela včasih na horuk in na pamet, morda tudi brez potrebe ali pa zgrešeno. Ko sem ti predal župansko funkcijo, sem ti svetoval, da najprej poskrbiš za druge, šele nazadnje zase. Naredil si ravno obratno. Najprej si sebi uredil odlične občinske prostore in mnogo preveč investiral v Občinski trg, ki je zame najbolj nerentabilna investicija v občini, saj se uporablja le nekajkrat na leto. Namesto tega bi moral najprej narediti učilnice v stari šolski telovadnici, ki že osmo leto prazna čaka na začetek del. Namreč učenci nižjih razredov vsak dan bivajo v kontejnerskih učilnicah, v zelo slabih pogojih, medtem ko so stari občinski prostori, ki so sedaj verjetno prazni, povsem zadoščali za potrebe naše male občine. Novo športno dvorano pri šoli smo naredili tudi zato, da se v stari telovadnici čim prej naredijo učilnice in sodobna knjižnica, za kar smo že v mojem mandatu naredili idejne projekte. Odločil si se za izgradnjo sončnih elektrarn, čeprav smisel lokalne skupnosti oziroma občine ni v tem, da gradi dobičkonosne projekte, ampak da za občane ustvarja čim boljši standard skozi gradnjo raznih družbenih objektov, kot so vrtci itn., ter druge javne infrastrukture, kot so ceste, kanalizacije, vodovodi itn. Namesto investicije v sončne elektrarne bi moral prej zgraditi nekaj 10 metrov vaške poti od šole do vrtca, pa bi bil zdaj že nekaj let razbremenjen promet med šolo in vrtcem. Ob predaji županskih poslov sem ti svetoval, da prva leta županovanja pripraviš vse projekte, zdaj, po osmih letih, pa praviš, da se projekti za to kratko in nujno potrebno vaško pot šele pripravljajo. Tudi o nadomestni čistilni napravi v Horjulu govoriš že dva mandata, pa niso še niti vsi idejni projekti narejeni, denar pa je zagotovljen, kot sam praviš v intervjuju. Župan, to (projekti) so tista dela, ki se ne vidijo, pa tudi niso narejena - kot si se pred časom hvalil v nekem intervjuju, da delate taka dela, ki se ne vidijo. Vse prepočasi gre to, zato je občina že začela zaostajati za sosedi. Res, župan, tu si malo zaspal s projekti, sprejemaš odločitve na horuk, kot so sončne elektrarne, ker ni bilo pripravljenih drugih projektov. Poleg tega so sončne elektrarne še posebno na vrtcu z bolj strmo streho nevarne, če slučajno zdrsne sneg ali led na ... Bog ne daj. Izgradnja zunanjega igrišča med športno dvorano in pokopališčem je zgrešena in v nasprotju z dolgoročnimi razvojnimi plani. Vsa pohvala tistim, ki so udarniško delali, ampak odločitev je bila napačna. Športno dvorano pri šoli smo zgradili na lokaciji prejšnjega večjega zunanjega igrišča prav z namenom, da se prepreči hrup v bližini pokopališča in poslovilne vežice. Zdaj ste ta hrup približali še za 50 metrov do samega pokopališča. Kje je tu pieteta do umrlih in svojcev umrlih? Vem, da šola nujno potrebuje zunanje igrišče, vendar to je bilo predvideno na zahodni strani šole, proti Ljubgojni. To bi bila dolgoročna rešitev, ne-moteča za pokopališče ter pogrebne obrede. Izgradnja prizidka k domu starejših je bila za občino nepotrebna, s tem je več izgubila kot pridobila. Poleg tega, da je bolj obremenjena infrastruktura (voda, kanalizacija, cesta itd.), je občina izgubila edino zeleno oazo nad pokopališčem, ki je bila dolgoročno rezervirana za širitev pokopališča. Z izgradnjo tega prizidka bo samo lastnik pobral nekaj več dobička. Take pritiske po večjem domu smo imeli že leta 2004 s strani investitorja Vegrada, ki je pripeljal v Horjul skoraj 5 mio. EUR, vendar smo se mu uspešno ubranili, čeprav je takrat Občina Horjul pridobila sodobno knjižnico, lekarno in tri ambulante. Župan, kaj pa smo sedaj s prizidkom pridobili? Preobremenjen prostor in slabo voljo sosedov. Izgradnja kanalizacije v Podo- 28 NAŠ ČASOPIS Občina Horjul 31. marec 2014 elektronski naslov: obcina@horjul.si Prejeli smo! • Prejeli smo! • Prejeli smo! • Prejeli smo! • Prejeli smo! • Prejeli smo! • Prejeli smo! • Prejeli smo! • Prejeli smo! • Prejeli smo! • Prejeli smo! lnici že vse predolgo traja, saj je bil začetek napovedan že pred približno petimi leti. Čeprav si v intervjuju izjavil, da je projekt kanalizacije v Po-dolnici zaključen, mislim da niti ena hiša še ni priključena na kanalizacijo. Župan, čudi me, kako to, da v projekt kanalizacije ni bilo vključenih nekaj hiš v sami vasi. Ali so bili slabo pripravljeni in neusklajeni projekti? Opazil pa sem tudi, da ste ob glavni cesti pozabili narediti uvoze za dostop na posamezne parcele, tako kot je bilo narejeno na primer na Vrzden-cu nasproti gasilskega doma. Tam smo pomislili prav na vsakega lastnika in mu naredili uvoz na parcelo. V Podolnici pa bodo morali lastniki s traktorji skakati čez pločnik za dostop do svoje parcele. Župan, naredil pa si strateško napako, ker nisi čistilne naprave, ki stoji na sredini med Podolnico in Zaklancem, planiral za obe vasi, kar je bilo načrtovano že vsaj 20 let. Tvoj predlog, da bi imela v Zaklancu vsaka hiša svojo čistilno napravo, je nespameten in ni dolgoročna rešitev, pomeni bežanje od rešitve problema, ker je to za občino najceneje in najlažje, za vaščane pa najslabše. Če se ne motim, tudi svetnik iz Zaklanca ni podprl tvojega predloga, in upam, da tudi vaš-čani Zaklanca ne bodo nasedli temu nespametnemu predlogu. To bi bil unikum v Slovenji, da ima naselje 50 strnjenih hiš in vsaka svojo čistilno napravo. Župan, EU ima za kanalizacijo oziroma varstvo okolja namenjenega ogromno denarja in treba se je samo potruditi ter na osnovi projektov pridobiti denar. Župan, hvališ se tudi glede optike v naši občini. Verjetno ne veš, ker pred svojim županstvom nisi bil aktiven v Horjulu, da je bil Horjul povezan z optičnim kablom že pred 20 leti, in kot se je na slovesnosti občinskega praznika leta 2005 duhovito izrazil takratni direktor Metrela, g. Demšar, smo Metrelu takrat odprli okno v svet. Takrat je bil to res tehnološki in razvojni preskok, kar so še posebej občutili vsi podjetniki, ker prej sploh niso mogli ure in ure dobiti telefonske povezave. Danes pa je optika nekaj povsem normalnega. A v kolikor mi je znano, temu ni tako v naši občini. V intervjuju praviš, da je vsa občina povezana z optičnim kablom, vendar kot sem seznanjen, niti ena vas v občini, razen dela Podolnice, nima napeljanega optičnega kabla, temveč je položena stara tehnologija - bakreni kabel, kakršnega smo imeli že pred 20 leti. Še celo Metrel, ki je svetovno uspešno podjetje, nima optike v stavbi. Mimogrede, župan, midva na Vrhniki imava optiko v svojih poslovnih stavbah. Če si že dovolil prekopavati celo občino in s tem tudi številne vrtove in dvorišča ter ponekod glavne ceste na vsaka 2 metra, potem bi moral obvezno zahtevati, da bi v izkopane jarke položili vsaj 3 cevi in optični kabel do vsake hiše oziroma podjetja, saj je treba gledati vsaj 20 let naprej, ne pa nazaj. Tri cevi bi morale biti obvezno zato, da bi uporabniki lahko izbirali med številnimi ponudniki telekomunikacijskih storitev, zdaj pa smo vezani izključno samo na enega ponudnika, ki se lahko obnaša tudi monopolno z višjimi cenami. In da ne omenjam samega poteka dela. Delalo se je res na pamet, brez predhodno usklajenih načrtov z občani in brez kakršnegakoli nadzora s strani občine ali vaškega odbora (govorim za Zaklanec). Vsak dan so se spreminjale trase, tako da je zaradi tega prihajalo tudi do nesoglasi med sosedi. Župan, županska funkcija ni lahka in mandat hitro mine, zato je treba od samega začetka hiteti in dostikrat svoje zasebne stvari dati na stran. Sem mnenja, da sta dva mandata dovolj, če delaš s polno paro, da izpolniš svoje obljube in nato prepustiš vodenje občine drugemu, da bo lahko spet delal s polno paro naprej. Edino tako gre lahko razvoj občine v korak s časom. To je tako kot v podjetništvu: če malo zaspiš, te drugi povozijo in prehitijo. Župan, po mojem mnenju si bil tudi premalo aktiven pri pridobivanju denarja od zunaj, saj občinskega proračuna, ki ga dozira država skozi dohodnino, res ni težko razdeliti. Vem pa, da ni preprosto priti do denarja zunaj, toda s pripravljenimi projekti, z veliko vztrajnostjo in pravim pristopom se tudi to da. Če samo malo pogledaš, kaj so vasi v naši občini pridobile v prvih dveh mandatih in kaj v drugih dveh, boš videl očitno razliko (oglej si Naš časopis od novembra 2006). Pri tebi pogrešam tudi enakomeren razvoj celotne občine, saj nekatere vasi v dveh mandatih niso dobile prav nič. Ker sem iz Za-klanca, lahko z gotovostjo rečem, da naša vas ni dobila prav ničesar, še ene javne svetilke, ki jo je neznani voznik povozil, vam ni uspelo usposobiti. Naša vas bi v teh osmih letih morala dobiti vsaj kanalizacijski sistem. Tudi Lesno Brdo ni pridobilo nič konkretnega, pa bi tudi potrebovalo kanalizacijo, kot je bilo tudi že dolgo v razvojnih planih. Ljubgojna prav tako ni dobila ničesar. Žažar, kjer si skoraj doma, ni dobil prav nič, čeprav bi zelo nujno potreboval novo vodovodno omrežje s hidranti. Žažarski gasilci, ki so zelo uspešni in svetovno znani z olimpijad, nimajo niti enega hidranta v vasi. Ali misliš, da si ga res ne zaslužijo? Vrzdenec je v prvih dveh mandatih res dobil veliko (brez kakršnihkoli kreditov), vendar bi moral kljub temu v tvojih dveh mandatih dobiti vsaj poslovilno vežico, v katero bi po možnosti namestili originalno fresko sv. Krištofa, odstranjeno s cerkve sv. Kancijana, sicer bo za vedno ostala uskladiščena vLjubljani. Župan, naj zaključim svoje razmišljanje s tem, da si tudi premalo prisoten na terenu. Če je to res, da so te nekateri v Podolnici pri gradnji kanalizacije videli samo enkrat, mislim, da ni v redu. Pogrešamo te tudi na občnih zborih, saj te v osmih letih v Zaklan-cu še nismo videli, pa bi moral priti, če si župan vseh. Pogrešajo te tudi nekateri občani, ki jih je prizadela naravna nesreča, na primer, ko je velik zemeljski plaz zasul hišo sovaščana, pa kolikor vem, mu nisi nič pomagal ... Pogrešali smo te na terenu tudi ob zadnji naravni katastrofi (žledu). Vsa čast gasilcem, vendar so oni le tvoja desna roka oziroma, kot se je nekdo slikovito izrazil, so gasilci županova vojska. Če pa ni komandanta, tudi vojska nima ustrezne podpore . Daniel Fortuna Spoštovani g. Fortuna, Zelo mi je žal, da so te moji dosežki tako prizadeli, kajti samo tako lahko razumem tvoja navajanja. Imava pač vsak svojo vizijo vodenja občine in verjamem, da je bilo boleče, ko si spoznal, da grem po svoji poti in ne po tvoji, ki bi jo mi spretno narekoval. Tvoje izkušnje so mi bile vsekakor dobrodošle, menim, da sem od njih pobral in obdržal kar je bilo dobrega, slabo pa zavrgel. Od intelektualca kot si ti, bi pričakoval več širokega pogleda in premišljenosti, pa vendar vedi, da ima vsak dobre in malo manj dobre ideje in izjema od tega nisi bil niti ti, zato »mogoče« tudi kakšna izmed tvojih odločitev ni bila na mestu, pa vendar se jaz na ta nivo ne bom spuščal. Ne bom tudi razpravljal o tem, da so časi v katerih živimo sedaj, razvoju in gospodarstvu manj naklonjeni, kot v času tvojega mandata, saj to ne sme biti izgovor. Spoštovani g. Fortuna, vse kar sem že do sedaj napisal v mojih člankih je dejansko stanje in odraz poslovanja naše občine ter zaposlenih v njej, ki so bili zaposleni tudi v tvojem mandatu, prav tako so vsi podatki in dejstva o mojih navedbah v prejšnjem članku plod delovanja celotne občinske uprave.-Tvoja navajanja so v mnogih pogledih zavajajoča, neresnična, vendar jih bom razumel kot odraz tvojega nezadovoljstva nad dosežki zaposlenih v občinski upravi pod mojim županovanjem. Na vse sem ponosen in na vse očitke znam argumentirano odgovoriti in na vse trditve odgovarjam, v nasprotju od tebe, ki si se vedno izgovarjal na svetnike, vendar na spoštljiv način do naših občanov. Za konec bi rad poudaril, da sem spoštoval tvoje preteklo delo, kar sem pokazal z dejanjem, da sem soglašal s predlogom občinskega sveta, ki te je imenoval za častnega občana, pri čemer dvomim, da bi enako storil tudi ti. V naslednjem članku tega izvoda predstavljam projekte na področju izgradnje komunalne infrastrukture. Želim ti še naprej uspešno delo. Župan Janko Jazbec Projekti komunalnega urejanja v Občini Horjul v letih od 2001 do 2015 1. Kanalizacija Vrzdenec Za gradnjo kanalizacije, vključno z gradnjo Čistilne naprave, je občina Horjul naročila izdelavo projektne dokumentacije (projektant KONO-B, d.o.o.), na osnovi katere je bilo pridobljeno enotno gradbeno dovoljenje št. 3513-208/201 z dne 22.01.2001. Za izvedbo del je občina podpisala izvajalsko pogodbo št. 574/2001 z dne 04.10.2001 z izvajalcem del KPL d.d., JP VODOVOD-KANALIZACIJA d.o.o. je na projektu izvajala dodatni oz. kvalitativni nadzor. Kasneje je bil izveden prenos izvedbe investicije s pogodbo 22D1594/03-TIS z dne 19.06.2003 na JP VODOVOD-KANALIZACIJA d.o.o., kot izvajalca obvezne gospodarske javne službe na predmetnem območju. V času gradnje kakor tudi pri uporabi je največja težava dostopanje do kanalizacije, saj večji del le-te poteka po zasebnih zemljiščih, kjer ni urejenih servisnih dostopov oz. služnosti. Gradbeno dovoljenje je bilo namreč pridobljeno pred uveljavitvi ZGO-1B, kjer se je zahtevalo samo soglasje lastnika zemljišča za posege v času gradnje. Tehnični pregled je bil izveden v oktobru 2006. Pri pregledu je ugotovljeno, da čistilna naprava ne dosega učinkov zahtev čiščenja, zato so bile s strani strokovnih izvedencev tehničnega pregleda podane pripombe. Na predimenzioniranost čistilne naprave (500 PE) za predmetno območje smo vodstvo občine opozarjali že med samo izgradnjo in predlagali zmanjšanje PE enot, vendar se takratno vodstvo občine ni s tem strinjalo. Ker so bile ugotovljene pomanjkljivosti takšne narave (skoraj v celoti sprememba oz. prilagoditev tehnologije), jih ni bilo mogoče odpraviti v zahtevanih rokih podanih s strani izvedencev. Pomanjkljivosti so bile odpravljene v letu 2011, za predmetno kanalizacijo pa je bilo prido- bljeno uporabno dovoljenje št. 3511396/201-9 z dne 13.10.2011. Dodatnih in več del na kanalizacijskem sistemu VRZDENEC po tehničnem pregledu 2006 je bilo za 326.854,17 EUR brez DDV, od tega je bilo za ČN VRZDE-NEC porabljeno 130.621,54 EUR brez DDV. Celotna investicija je tako znašala 389.443,11 EUR brez DDV, kar pomeni, da je bilo zaradi neupoštevanja njihovih zahtev porabljenih še dodatnih 85 % celotne vrednosti projekta. Izvedenih je bilo 89 odcepov za hišne priključke na katere je bila predvidena priključitev 104 objektov. Po trenutnih evidencah je sedaj priključenih 82 objektov. Ne priključenih je ostalo še 21 objektov, ostali nimajo možnosti priključitve, gre za cca 33 objektov. Večina uporabnikov je pridobila soglasje za priključitev v letu 2007. Obvestila uporabnikom o pridobitvi soglasja in obvezni priključitvi na javni kanal je pošiljala oz. urejala občina. 2. Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v naselju Zaklanec Na tem območju poselitve oziroma anglomeracije v operativnem programu opremljanje z javno kanalizacijo ni predpisano. Na teh območjih je potrebno zagotoviti ustrezno (v skladu z zahtevami iz predpisov, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadnih vod) odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. V primeru, da se obremenitev ali del obremenitve s komunalno odpadno vodo s teh območij odvaja v javno kanalizacijo, je obvezno za to komunalno odpadno vodo zagotoviti ustrezno čiščenje v skladu z veljavnimi predpisi na iztoku iz javne kanalizacije. Po Operativnem programu je območje poselitve (aglomeracija) Zaklanec uvrščena v dodatni program 3. Stopnje, za katere velja: Na poselitvenih območjih, ki so obremenjena med 50 PE in 450 PE z gostoto obremenjenosti med 10 PE/ha in 20 PE/ha, se investicije za izgradnjo javne kanalizacije z zagotovljenim ustreznim čiščenjem komunalne odpadne vode, štejejo za skladne z operativnim programom, če so tehnično-tehnološko in ekonomsko upravičene. Ciljna stopnja opremljenosti z javno kanalizacijo ni določena, temveč je odvisna od rezultatov analiz o tehnično-teh-nološki in ekonomski upravičenosti. Investicije iz tega poglavja morajo biti zaključene do 31. decembra 2017. V novembru 2012 je bil izdelan Operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v Občini Horjul - novelacija, št. proj. 3112/1 K. V občinskem operativnem programu je za območje poselitve Zaklanec predvidena ureditev odvoda komunalne odpadne vode z gradnjo malih komunalnih čistilnih naprav. Za ureditev odvoda komunalne odpadne vode iz naselja Zaklanec je bil sicer predhodno izdelan Idejni projekt št. 3131K z naslovom: »Izgradnja kanalizacije v naseljih Zaklanec, Lesno Brdo, Podolnice in Ljubgojna v Občini Horjul«, november 2007, vendar je na osnovi primerjalnega izračuna stroškov, ki so bistveno nižji, v naselju Zaklanec predvidena ureditev odvoda komunalne odpadne vode z vgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav za vsak objekt posebej, kar se šteje za ustrezno (v skladu z zahtevami iz predpisov, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadnih vod) odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. Operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v Občini Horjul - novelacija, št. proj. 3112/1 k, november 2012,jp vodovod-kanalizacija je bil potrjen na 11. seji občinskega sveta Občine Horjul dne 18.04.2013. 3. Kanalizacija Podolnica Z dnem 27.03.2012 je bil izbrani ^izvajalec za gradnjo kanalizacije in ČN Podolnica uveden v delo. Tehnični pregled je bil opravljen 29.01.2014, dopolnitev dokumentacije pa je bila na UE Ljubljana izpostava Vič - Rudnik podana 28.02.2014. Priključevanje objektov na javno kanalizacijsko omrežje bo možno po pridobljenem uporabnem dovoljenju, ki ga izda UE. Del kanalizacije je bil v projektu definiran kot skupinski hišni priključek, zato se ne more financirati z javnimi sredstvi - posledično se v sklopu gradnje javne kanalizacije ni izvajal (zato nekaj objektov ni priključeno na javno kanalizacijo). Na dokončanje gradnje so vplivala tudi dela, ki so bila izvajalcu naknadno naročena s strani občine Horjul, ki pa so bistveno izboljšala stanje infrastrukture v naselju Podolnica in s tem tudi pogoje bivanja za krajane (nov pločnik, obnovljen vodovod, TK omrežje,...). Dostop s traktorji na kmetijska zemljišča je možen tudi z lokalne ceste, ki poteka skozi naselje Podolnica. Znižanje robnikov pločnika ob glavni cesti zaradi uvozov za traktorje bi pomenilo zmanjšanje varnosti za pešce, s tem pa bi bila izgubljena funkcionalnost in namen samega pločnika. 1. ČN Horjul Čistilna naprava v Horjulu predstavlja že dolga leta velik problem, saj so obstoječe kapacitete ČN občutno premajhne in jih je potrebno povečati iz sedanjih 500 PE na načrtovanih 1950 PE. Povečanje kapacitete pa zahteva tudi večje zemljišče. V letu 2009 smo intenzivno delali na tem, da bi nekje na obrobju Horjula pridobili primerno zemljišče za izgradnjo čistilne naprave. Ustrezala je parcela na vzhodni strani Horjula, ki leži pod glavno cesto in je v lasti Rimokatoliškega župnijstva. S horjulskim župnikom sva se dogovorila, da bo to zemljišče prodal in v prepričanju, da zemljišče tako rekoč že imamo, sem si vzporedno prizadeval pridobiti tudi sredstva za izdelavo projektov in v ta namen v letu 2010 pridobil 60.000 EUR. Na žalost pa je župnik od svoje ponudbe odstopil in zato smo se znašli znova pri začetnem problemu - najti zemljišče za čistilno napravo. Po dolgotrajnih iskanjih smo v letu 2011 kupili 3432 m2 zemljišča, v letu 2013 pa naredili še zamenjavo zemljišča zaradi direktnega dostopa do nove parcele s čistilno napravo. Sočasno z nakupom zemljišča smo izdelali tudi študijo primernosti ČN in idejno zasnovo za ČN. Trenutno pa se preko podjetja JP Vodovod Kanalizacija vodjo aktivnosti priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki naj bi bil pridobljen do konca letošnjega poletja. Gradnja je predvidena v jeseni 2014, kar pomeni, da bi v letu 2015 že lahko začeli z poizkusnim obratovanjem. Članek je pripravljen v sodelovanju in na podlagi strokovnih pojasnil JP Vodovod - Kanalizacja. Iz strokovnih pojasnil se lahko razbere premišljenost oziroma nepremišljenost odločitev prejšnjega vodstva občine in aktivnosti občine za odpravo teh posledic v obdobju mojega županovanja. Menim, da sem preudarno reševal projekte v izogib povzročitvi večjih gospodarskih in okoljskih posledic. Župan Janko Jazbec Uredništvo Našega časopisa skladno s programsko zasnovo s tem končuje polemiko. 31. marec 2014, NC_št. 414. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 29 Kaj pravi analiza Zlatega kamna za Občino Dobrova - Polhov Gradec? Projekt Zlati kamen, ki ga pripravlja multidisciplinarna skupina sedmih strokovnjakov iz različnih podjetij in ustanov, v svoji raziskavi tudi letos ni zaobšel Občine Dobrova - Polhov Gradec. Analiza primerja vse slovenske občine in je sestavljena s pomočjo 54 kazalnikov osmih področjih. V poročilu je zapisano, da sodi občina med razvitejše kraje v Slovenji, ob tem pa jo odlikuje izrazit, a vendarle ne pretiran razvojni tempo. Brezposelnost je med najnižjimi v državi, pa tudi izredno malo število ljudi prejema socialno pomoč. Dinamika sprememb v zadnjem obdobju je poudarjena, a razvoj vendarle ni pretirano hiter. Tako občina v slovenskem merilu sodi med tiste, ki so za priseljevanje bolj privlačne, vseeno pa selitveni prirast ostaja zmeren. Za področje gospodarstva so zapisali, da »... je izraziteje bivalna občina brez močne industrije«. Ritem ustanavljanja novih podjetj je soliden, a v primerjavi s sosednji- mi kraji zmeren. Ob tem pa je stopnja preživetja novih podjetj nadpovprečno visoka. Občina sodi med maloštevilne slovenske kraje v državi, kjer gospodarstvo ustvari več prihodka, kot ga je pred krizo. Med šibkimi področji občine se omenja zadržano vlaganje v varčno rabo energje, prehod na obnovljive vire in črpanje EU sredstev. Po zapisu poročila, se lahko občina - ob nadaljevanju trenutnih aktivnosti in upoštevajoč priporočila na kritičnih razvojnih področjih - prebije med razvojno najuspešnejše manjše kraje v Slovenji. (gt) Pošljite predloge za občinska priznanja Na koncu občinskih strani Občina Dobrova - Polhov Gradec objavlja Javni razpis za podelitev občinskih priznanj. Preletite vsebino, in če menite, da si priznanje zasluži tudi kdo iz vaše soseske ali kraja, ga predlagajte. To so lahko tako posamezniki kot društva, zavodi ... Kot rečeno, vsa navodila najdete v omenjenem razpisu na koncu občinskih strani. Javni razpis za sofinanciranje ■ postavitve malih k comunalnih čistilnih naprav V tej številki Našega časopisa objavljamo javni razpis, namenjen postavitvi malih komunalnih čistilnih naprav v občini. Za sofinanciranje postavitve je potrebna prijava na razpis (predpisani obrazci so objavljeni na spletni strani občine), po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi sredstev in podpisani pogodbi lahko upravičenci vložite zahtevek, ki je podlaga za izplačilo sredstev. V kolikor boste kandidirali na razpis, bodite pozorni na naslednja določila: • Vloge morajo biti oddane na predpisanem obrazcu, ki ga lahko dobite na občinski spletni strani. • Razpis je odprt do porabe sredstev oz. najpozneje do 31. 12. 2014. • Upravičeni stroški so stroški, nastali od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2014. • Zahtevku za izplačilo morate priložiti račune, potrdila o njihovem plačilu in pozitivno oceno obratovanja. • Upravičenci lahko zahtevke za izplačilo upravičenih sredstev vlagajo do 30. 12. 2015. • Najnižja skupna višina pomoči, ki se izplača upravičencu, je 50 €. Helena Čuk Občina na konferenci Zlati kamen Grajska čajanka - primer dobre prakse Ljubljana, 13. marec - V enem od ljubljanskih hotelov je potekala je potekala konferenca Zlati kamen, na kateri se je vrtela tematika okoli lokalnih skupnosti, med drugim so najbolj uspešnim občinam podelili tudi priznanja. Občina Dobrova - Polhov Gradec sicer ni bila med nagrajenimi, se je pa lahko pred gosti pohvalila s primerom dobre prakse - s turističnim programom »Čaj z grofom Blagajem«. Projekt, ki je nastal v sodelovanju med občino in OŠ Polhov Gradec, je predstavila Darinka Orel, knjižničarka iz omenjene šole, sicer pa ena najbolj zaslužnih za njegovo realizacijo. Pred šestimi leti je namreč vzpodbudila, da so učenci izdelali strip, ki pripoveduje kako je saški kralj obiskal Polhov Gradec, da si ogleda novo odkrito cvetlico - danes imenovano blagajko. Strip je dobil ob želji občine in kraja, da bi v graščini uredila čajni salon in na ta način nekoliko oživila lik grofa Blagaja, dodaten zalet. Piko na i pa je dodala še vključitev občine v Regijsko destinacjsko organizacijo na področju turizma, v okviru katerega je v sodelovanju s krajani uresničila nekajletne želje - nastal je animirani turistični program »Čaj z grofom Blagajem«. Vsebinsko zasnovo je pripravila Darinka, vanj pa je vključila vse elemente naravne in kulturne dediščine kraja. Po programu je gostom zunaj graščine na kratko predstavljena zgodovina grajskega kompleksa, nato pa jih grof Blagaj in Antonija povabita v notranjost. »Salon krasijo porcelanaste skodelice in čipke, sveže rože in srebrni svečniki. Gostom postrežemo zeliščni čaj in med z zlatom, izjemno svežo lokalno hrano ter vrtnični liker in vse skupaj začinimo s sproščenim kramljanjem z grofom in njegovo lepo Antonijo. Goste razvajamo z živo glasbo v grajski kapeli, duhovito otroško risanko o odkritju blagajke, za slovo pa popijemo starodavni eliksir dolgega življenja v grajski kleti,« je zbranim na konferenci povedala Darinka. Seveda si obiskovalci ogledajo še graščino, oba muzeja, spoznajo klekljarico, pred odhodom pa imajo možnost nakupa lokalnih pro- duktov, zbranih pod blagovno znamko »Dobrote Blagajeve dežele«. Kot je v sklepnem delu predstavitve na konferenci dejala Darinka, projekt ni samo primer dobre prakse po vsebini programa, marveč bi lahko bil zgled ostalim tudi na področju medgeneracjskega in siceršnjega povezovanja. »Zahvala gre preprostemu spoznanju, da ne zmoremo drug brez drugega! Tako kot se skrivnostno prepletajo niti naše klekljarice, smo se tudi mi prepletli medgenaricjsko, poklicno, energijsko... Delo naše šole in naših otrok bi lahko ostalo neopaženo, kot je delo velikih šol v Slovenji. Pa ni. Naša občina nas vidi kot svojo prihodnost.« Projekt naj bi zaobjemal predvsem mlade, aktivne prebivalce kraja ter prikazal stare tradicionalne obrti. Kot so nam povedali na občini, je produkt na trgu odlično sprejet, naloga razvijalcev je samo še, da ga trženjsko spromovirajo in mu nadenejo prepoznaven obraz tudi v širši slovenski turistični ponudbi. Gašper Tominc, foto arhiv občine Arheološka izkopavanja za namen gradnje mrliške vežice v Polhovem Gradcu V začetku marca je ekipa arheologov Skupine STIK začela arheološke raziskave na območju načrtovane gradnje mrliške vežice v Polhovem Gradcu. Območje leži namreč znotraj zaščitene enote kulturne dediščine Polhov Gradec - Arheološko najdišče (EŠD 16269), zato je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenje, območna enota Ljubljana, na podlagi predhodnih sondiranj investitorju Občini Dobrova - Polhov Gradec predpisal izvedbo arheoloških izkopavanj. Arheologi so terensko delo začeli 10. 3. 2014, raziskave pa bodo predvidoma trajale do konca marca. Trenutni rezultati raziskav so pokazali poselitev tega prostora v prazgodovinskem obdobju, ki je koncentrirana v severoza- hodnem vogalu območja gradnje in katere jedro se po vsej verjetnosti širi v vzhodni smeri izven samega območja gradnje veži- ce. Odkrite kamnite strukture, kot so pol-krožni kamniti venec in arheološke drobne najdbe, med katerimi je kar nekaj skoraj v celoti ohranjenih prazgodovinskih posod, kažejo, da smo z raziskavami zadeli ob sam rob intenzivneje naseljenega prostora. V zahodnem in južnem delu ni izrazitejših arheoloških sledi, omeniti velja le strugo oz. graben, ki je naravnega nastanka in je danes že v celoti zapolnjen z različnimi zemljenimi nanosi in depoziti, v katerih ležijo drobne arheološke najdbe tako iz novoveškega kot srednjeveškega in rimskega obdobja. (FP) Snaga z aprilom znižuje ceno ravnanja z odpadki Javno podjetje Snaga, ki v občini Dobrova- Polhov Gradec skrbi za odvoz odpadkov, s prvim aprilom 2014 znižuje ceno ravnanja z odpadki. Od tedaj naprej bo povprečni strošek ravnanja z odpadki na gospodinjstvo za 10 odstotkov oziroma za evro in pol nižji: povprečna cena na gospodinjstvo v 2013 je bila 9,85 evra, načrtovana cena za 2014 pa je 8,16 evra. Nižji strošek je posledica spremenjenih cen komunalnih storitev, ki jih je Snaga izračunala na podlagi podatkov za leto 2013 in poslovnega načrta za 2014. Vsakoletni izračun cen podjetju nalaga Uredba o metodologiji za oblikovanje cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (na V'f. ; JI F* ■ kratko Uredba o cenah). Uredba o cenah določa, da mora javno podjetje vsako leto preverjati kalkulacije cen komunalnih storitev. Snaga je na podlagi nerevidiranih podatkov za leto 2013 in potrjenega poslovnega načrta za 2014 izračunala spremembe cen komunalnih storitev in ugotovila, da bo skupna cena ravnanja z odpadki v povprečju nižja za deset odstotkov. (V okviru tega: - spremembi cene zbiranja komunalnih odpadkov in zbiranja bioloških odpadkov nista potrebni, saj se predračunski ceni (glede na potrjeni ceni) ne razlikujeta za več kot deset odstotkov, - se nova cena odlaganja komunalnih odpadkov zaradi znižanja stroškov na račun finančnih jamstev precej zniža in - se nova cena obdelave komunalnih odpadkov (predvsem zaradi izpada prihodkov iz prodaje sekundarnih surovin) nekoliko zviša. ) Gospodinjstva bodo za ravnanje z odpadki tako še naprej plačevala bistveno manj kot povprečno gospodinjstvo v Slovenji: povprečni letni strošek na gospodinjstvo v Slovenji znaša 150 evrov, na območju Snage pa je povprečni strošek na gospodinjstvo 115 evrov na leto._ Povprečna cena, ki jo plača gospodinjstvo v Italiji, znaša 240 evrov letno. JP Snaga se v evropski vrh uvršča tudi po deležu ločeno zbranih odpadkov: novembra 2013 je na območju Ljubljane in devetih primestnih občin presegla 55 odstotkov ločeno zbranih odpadkov. Naslednji cilj je doseči 65-odstotni delež ločenih frakcij. Občinska uprava in JP Snaga 30 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec NC_št. 414., 31. marec 2014 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Tt april 2814 m 19.00 STO« IHB GVDRJUIIL OS PGLKDV fiUlKC Nova zbirka v pralnici grajskega parka Občina je v lanskem letu s pomočjo evropskih sredstev obnovila pralnico v grajskem parku. V obnovljenem objektu pa se je iz eksponatov, prinesenih iz tehniškega muzeja v Bistri, uredila manjša zbirka. Del tekstilne in kmetijske zbirke Predmeti iz kmetijske, tekstilne in gozdarske zbirke so razstavljeni v steklenih vitrinah. Pri kmetijski in tekstilni zbirki gre za predmete, kakršne so uporabljali tudi podeželski ljudje iz naših krajev. Podobni predmeti (kolovrat, komat, šivalni stroj ...) se še vedno najdejo na kaki izmed kmetij. Gozdarska zbirka pa vsebuje predmete, povezane s smolarstvom, ki je bilo včasih zelo razširjeno, a vezano večinoma na borove gozdove. Smolo so predelovali v terpentinovo olje in kolofonijo, uporabljali so jo tudi v zdravilne namene. Ker gre za dejavnost, o kateri ni veliko podatkov, vabimo krajane k sodelovanju. Ce imate kakršnekoli podatke o smolarstvu v naših krajih, vas prosimo, da jih posredujete po elektronski pošti info@dobrova-polhovgradec.si ali na naslov Občina Dobrova - Polhov Gradec, Stara cesta 13, 1356 Dobrova. Zanimajo nas informacje o načinu pridobivanja smole, o tem, za kakšne namene so uporabljali smolo, iz katerih drevesnih vrst so jo pridobivali ipd. Zelo dobrodošle bi bile tudi kakršnekoli fotografije ali predmeti v povezavi z nabiranjem smole, kmetijstvom in tekstilno dejavnostjo. V primeru, da bi se nabralo dovolj uporabnih podatkov, fotografij ali predmetov, bomo razstavno zbirko v pralnici dopolnili z lokalnimi podatki. Vid Klančar, Helena Čuk Zahvala PGD Dobrova Gasilci PGD Dobrova se zahvaljujemo vsem krajanom in še posebej podpornim članom, ki so nam pomagali pri odpravi posledic naravne nesreče, ki nas je doletela v začetku februarja. Iskrena hvala tudi g. Mariji Knific, ki nam je po napornih dnevih pripravila okusno večerjo in okrepčilno pijačo. Operativna enota PGD Dobrova Ob ledeni ujmi Začelo se je čisto preprosto, z dežjem in ohladitvijo. Nič posebnega, bi rekli, a se je začel nabirati led in bilo ga je vse več in več. Potem pa je prišla tista noč, ko je popustilo. Najprej na vrhu hriba, potem vse nižje in na koncu tudi okoli nas, in na hišo so padla prva drevesa. Bila je noč, tesnoba se je širila in stiskala srce in dušo. Zadrževali smo dih in čakali jutra. Vendar je jutro razkrilo, da so Gasilci PGD Podsmreka pri odstranjevanju drevja s stanovanjskega objekta se uresničile vse zle slutnje. Narava nas je presenetila in pokazala vso svojo divjo moč. Nemo smo opazovali razdejanje in se ob njem počutili povsem nemočne. Kaj sedaj? Kako naprej? Porajala so se vprašanja, jasnih odgovorov pa ni bilo. Takrat pa so prišli možje, odeti v gasilske obleke, in dejali čisto preprosto: "Pomagali vam bomo." Ne veste, spoštovani gasilci, koliko nam je to preprosto sporočilo ta- krat pomenilo. Vrnilo se je sonce, vrnil se je žarek upanja, in to samo zato, ker ste prišli. Izrekam vam iskreno zahvalo za vse, kar ste storili takrat in pozneje, ko ste odstranili grozeče drevje. Še enkrat bi rad poudaril, kako pomembno je vaše prizadevanje, da takoj pomagate v nesreči. To nam, ogroženim pove, da v nesreči nismo sami, in nam v takih težkih trenutkih vliva novega nenadomestljivega upanja, da bomo težavo zmogli. Zahvaliti pa se moram tudi Občini Dobrova - Polhov Gradec in Civilni zaščiti, ki sta prav tako odločno in učinkovito vodili dela za normalizacijo razmer. Vsem iskrena hvala, Vital z družino PGD Podsmreka prejelo koristno donacijo podjetja Rotar Podsmreka, 24. februar 2014 - V lepem, sončnem zimskem dnevu brez snega po veliki naravni ujmi je ekipa domačih gasilcev PGD Podsmreka od podjetja Rotar, d. o. o., iz Podsmreke prejela donacijo v obliki višinskega obrezovalnika Husqvarna. Mateja Rotar, direktorica kmetijsko-vrtnarske trgovine in servisa, je ob donaciji predsedniku PGD Podsmreka Boštjanu Seliškarju osebno predala zelo uporaben pripomoček. V Podsmreki in neposredni bližini vasi je naravna ujma zelo grdo pustošila. Mnogo polomljenih in izruvanih dreves leži tudi po podsmreških gozdovih. "Videli smo grozote in želeli smo pomagati," je bil odgovor vodstva podjetja Rotar. Zadovoljni in hvaležni gasilci so z veseljem prejeli in preizkusili koristno pridobitev. Robustni višinski obrezovalnik Husqvarna 327PT5S poganja bencinski dvotaktni motor z močjo 0,9 kW oziroma 1,2 KM in ima teleskopsko cev oziroma ročaj, ki meri od 272 do 392 cm. Vsestranski rezalni meč z dolžino rezila 30 cm omogoča preprosto obrezovanje tudi med gostim vejevjem, brez uporabe lestve ali dvigala. Nizka teža (zgolj 7,3 kg) in dobra uravnoteženost stroja z zadaj nameščenim motorjem prispevata k udobnemu delovnemu položaju in zmanjšujeta obremenitev uporabnika z izpušnimi plini. Vitka rezalna glava pa se ponaša z nastavljivim in avtomatskim podmazovalnikom verige. Omenjeni model spada v profesionalni razred izdelkov, ki so namenjeni predvsem poklicnim, a tudi zahtevnejšim domačim uporabnikom, ker je prilagojen za večje in dolgotrajne obremenitve pri vsakodnevni uporabi. Zasnovan je po najvišjih merilih kakovosti, zmogljivosti in ergonomije v kombinaciji s preprosto uporabo. Za varno delo v gozdu ali pa povsod tam, kjer se dela z motorno žago, motorno koso ali višinskimi obrezovalniki, so nujno potrebni tudi zaščitni čevlji in obleka. Donator, podjetje ROTAR, je v zasebni lasti družine Rotar. Prepoznavno je kot uvoznik in veletrgovec, specializiran na področju strojev, opreme in rezervnih delov za vrtnarstvo, vinogradništvo, gozdarstvo in kmetjstvo. Skozi več kot tri desetletja nenehnega razvoja in vztrajanja na poti k odličnosti se je podjetje s svojimi kakovostnimi proizvodi stalno prilagajalo zahtevnemu trgu ter kljubovalo močni konkurenci, obenem pa ohranjalo posluh za potrebe svojih poslovnih partnerjev in zaposlenih ter se razvilo v eno vodilnih podjeti na svojem področju. Velik korak je podjetje naredilo tudi na področju spletne trgovine (www.rotar-trgovina.si). Uspešno vodenje in pravilna strate-gja razvoja sta ga pripeljala v družbo velikih, svetovno znanih blagovnih znamk. Danes je Rotar pomembno podjetje, ki lahko v Slovenji in na Hrvaškem vodi in oskrbuje razvejano prodajno mrežo več kot 300 specializiranih trgovcev ter 60 pooblaščenih servisov. Podjetje veliko vlaga v razvoj lastnih blagovnih in trgovskih znamk. Tako pod blagovno znamko Eurogarden gradi verigo vrtnih centrov s široko ponudbo proizvodov za dom in vrt, pod trgovsko znamko Ramda in Green Cut pa za zveste stranke ustvarja ponudbo kakovostnih izdelkov za delo na vrtu. V dneh velike naravne ujme in v času po njej so bili tudi pod-smreški gasilci precej angažirani. Zaradi drevja, ki je padlo na cesto, je bila zaprta cesta skozi Podsmreko, padla drevesa so ogrožala in poškodovala objekte oziroma hiše. Gasilci so bili precej vpeti v delo in njihov počitek je bil v dneh odpravljanja posledic zelo skromen. Zelo so se izkazali pri konkretni pomoči, saj so aktivno odpravljali katastrofalne posledice naravne nesreče. V spomin na novo pridobitev so nastale tudi fotografije, višinski obrezovalnik pa je že dobil mesto v novem gasilskem vozilu PGD Podsmreka in bo zelo uporabno orodje, saj so potrebe po njem zelo velike. Robi Kržič Po tridesetih letih dobila elektriko in vodovod Pred koncem leta 2013 nam je po dolgih letih prizadevanj uspelo na javni vodovodni sistem Dobrova priključiti tudi stanovanjsko hišo Stanko na naslovu Pot čez Horjulko 30. K temu pa sta veliko pripomogla prizadevna krajana, ki sta (s pooblastili ge. Rozalje Stanko) prevzela nase vse potrebne poti in pridobivanje soglasi za pridobitev uporabnega dovoljenja. Hiša je bila namreč zgrajena pred letom 1967 in za priklop vodovodnega in elektropriključka je bilo treba pridobiti uporabno (oziroma gradbeno) dovoljenje. Takoj ko je Upravna enota Ljubljana uporabno dovoljenje izdala, smo v Krajevni skupnosti Dobrova z izbranim izvajalcem začeli izvajati izkop in polaganje novih cevi v skupni dolžini približno 500 m. Izvedba je bila zelo zahtevna, saj smo morali počakati na nizek vodostaj reke Horjulščice, katero smo prečkali. Končna cena investicijskih del KS Dobrova je bila več kot 7.000 EUR. Hkrati s temi deli pa je potekalo usklajeno polaganje ustreznega elektro-vodnika za priklop in distribucijo električne energije za omenjeno hišo, tako da so se praktično vsa dela končala hkrati. Za ustrezno soglasje Elektra Ljubljana, enota Vrhnika, in za vsa izvajalska dela pa je poskrbel Pavel Sečnik, s. p., ki je tudi brezplačno opravil vsa potrebna elektroinštalacjska dela v hiši. Vse to pa ne bi bilo nič posebnega, če ne bi zakonca Stanko že več kot trideset let živela v omenjeni hiši brez elektrike in brez priključka na javni vodovodni sistem. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem lastnikom zemljišč za brezplačna in hitra soglasja za prekop čez njihova zemljišča, izvajalcem del in vsem, ki ste kakorkoli pomagali, saj nam brez vas in vašega dela ne bi uspelo v tako kratkem času opraviti tako zahtevnih del. Bo pa omenjena infrastruktura na voljo vsem, ki bodo pripravljali ali pa že pripravljajo vso potrebno dokumentacjo in nadaljnje priklope stavb na tem območju. Upokojencema Rozalji in Alojzu Stanko, ki sta v zelo visokih letih (več kot 80 let imata) dočakala osnovne življenjske dobrine, pa želimo, da bi še veliko let skupaj uživala v pridobljenih pogojih za normalno življenje. Krajevna skupnost Dobrova, predsednik Marjan Pograjc 31. marec 2014, NC_št. 414. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 31 Gasilci PGD Dvor osem dni v boju z žledolomom Tudi PGD Dvor je aktivno sodelovalo pri odpravi posledic žledoloma, ki je zajel večji del države. V soboto, 1. februarja, so v popoldanskih urah mediji poročali o težavah z žledom, ki se je začel pojavljati v nekaterih delih države. Nismo si predstavljali ali slutili, kaj nam bodo prinesli prihajajoči dnevi. šem času znova vzpostavimo stanje, ki je vladalo pred ujmo. Ves čas intervencije je bila na prvem mestu varnost. Na srečo se nihče ni poškodoval, trpela je le oprema. Naslednje dni smo čistili lokalne ceste in elektrodaljnovode do oddaljenih hiš. Zadnja dva dneva osemdnevne intervencije so se nam pridružili še vojaki Slovenske vojske in prinesli pre-potrebno svežino med utrujene gasilce. V osemdnevni intervenciji je sodelovalo 36 operativnih gasilcev, 5 domačinov, ki so opravili več kot 1.250 delovnih ur, od tega 157 traktorskih ur. Uporabilo se je 20 motornih žag zasebne lastnine in ena v lasti gasilcev, skupaj so porabile več kot sto litrov bencinske mešanice. Ob tej priložnosti bi se zahvalil za požrtvovalno delo vsem našim gasilcem, ki so doma puščali svoje najdražje in nemalokrat tvegali svoja življenja. Zahvala gre tudi vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali. Upam, da država ne pozabi na nas in nam povrne nastale stroške. Poveljnik PGD Dvor, Gregor Peklaj Drevo je poškodovalo stanovanjsko hišo [foto: Klemen Zibel-nik]. ravno ob spremljanju večernih novic je zmanjkalo elektrike, malo zatem pa se je že oglasil pisk pozivnika: "podrto drevo na glavni cesti". Tudi v najbolj črnih mislih si nisem predstavljal, da je to uvod v osemdnevno bitko z ledom. Del sobotne noči, ki sem ga namenil počitku, in ob glasnem pokanju dreves so me preletavale misli, ali bomo gasilci razmeram sploh kos ter s čim se bomo lotili dela. Gasilsko društvo namreč premore eno motorno žago in nekaj ročnega orodja. Nedeljsko jutro je pokazalo kruto moč narave, a opogumil me je pogled na zbrane gasilce, ki so bili opremljeni z lastnimi motornimi žagami in traktorji. Od dežurnih gasilcev, ki so spremljali dogajanje ponoči, smo dobili potrebne informacije in se lotili dela. Naša primarna naloga je bila, da zagotovimo prevoznost cest, tako glavne kot lokalnih cest do posameznih zaselkov oziroma hiš. Žal smo morali iz stanovanjske hiše odstraniti tudi veliko smreko, ki je dodobra uničila ostrešje. Vseskozi pa se nam je porajalo vprašanje, kdaj bo spet posve- Električarjem smo pomagali pri popravilu električnih vodov [foto: Klemen Zibelnik]. tila luč v naših domovih, saj je bilo podrtih ogromno drogov ter pretrgale so se številne žice. Že v ponedeljek dopoldne smo dobili jasen odgovor vodilnih mož Elektra Ljubljana, da prej ko bomo sami očistili trase elektrodaljnovodov podrtega drevja, prej bomo dobili elektriko. V trenutku smo vse sile usmerili v čiščenje glavnega voda Log-Babna Gora, ki je bil res v slabem stanju. Tako smo opravili delo, ki bi ga morali drugi, a smo tako v polhograjsko dolino elektriko pripeljali vsaj nekaj dni prej, če ne morda celo teden ali več. Ekipi Elektra Ljubljana smo nato pomagali postavljati podrte električne drogove in že po štirih dneh je v naših vaseh posvetila luč. Veselje je ob tem dogodku je bilo več kot očitno. Opaziti je bilo tudi nekaj raket. Mnogokrat smo se spoprijemali z na prvi pogled nerešljivimi težavami, a smo jih s premišljenimi dejanji uspešno rešili. Na terenu smo delali od jutra do mraka, s terena prihajali utrujeni, mokri in premraženi, a trdno odločeni, da v kar najhitrej- Zahvala PGD Dvor se iskreno zahvaljuje vsem podjetjem in posameznikom, ki ste nam donirali denarna sredstva ter nam pomagali z opremo in stroji. Zahvala gre tudi domačinom, ki ste skrbeli za tople napitke in nas razvajali z dobrotami. Najlepše se zahvaljujemo tudi vsem delodajalcem, ki so našim operativnim gasilcem dovolili izostanek z dela, dnevno se je namreč s posledicami žledu spopadalo od 15 do 20 gasilcev. Zahvala gre tudi Francu Koprivcu, poveljniku štaba civilne zaščite Občine Dobrova - Polhov Gradec, in županu Francu Setnikarju, ki sta nas vsak dan obiskovala ter nam poskušala zagotoviti najnujnejše stvari. Hvala vsem! Voditelj, pobudnik in povezovalec Spominsko obeležje Francu Leskovcu Šentjošt, 2. marec - Na šentjoškem pokopališču so po "deseti" maši slovesno odkrili in blagoslovili spominsko obeležje domačinu Francu Leskovcu, ki se je v lokalno zgodovino zapisal kot voditelj, pobudnik in povezovalec v odločilnih premikih razvoja fare šentjošt. Letos namreč mineva 100 let od Leskovčevega rojstva. Franc Leskovec je bil rojen 26. januarja 1914 na veliki kmetiji Smrekarjevih v Smrečju, kot eden od sedemnajstih otrok. Pred drugo svetovno vojno je zaključil kmetijsko srednjo šolo pri Novem mestu, na srečo pa mu je vojna vihra prizanesla. Po njej je po spletu okoliščin dedoval posestvo v Šentjoštu, kjer se jima je z ženo Jožefo rodilo pet otrok. Obdobje po vojni je bilo Šentjoštu zaradi medvojnih dogodkov izrazito nenaklonjeno, zato so bili potrebni velikanski napori, da je bil kraj deležen napredka. Tukaj ne gre spregledati vloge "Smrekarjevega Fren-cka", kot so Leskovca imenovali prijatelji, ki je tedensko trkal na vrata lokalnih in državnih funkcionarjev pa tudi domačinov ter jih pre- pričeval o nujnosti razvoja kraja. V desetletjih, ki so sledila po vojni, je kraju, ki so ga med vojno požgali partizani, tudi z Leskovčevo pomočjo uspelo v vas pripeljati vodovod, zgraditi dostopno cesto Kogelj-Šentjošt, zgraditi novo osnovno šolo, vzpostaviti avtobusno povezavo, elektriko in telefon ter izpeljati še vrsto drugih drobnih projektov. Sodeloval je pri ustanavljanju prvih društev v vasi (gasilci, kulturniki) ter bil pozneje njihov aktivni član ter je kot tak pripomogel h gradnji gasilskega in kulturnega doma. Kot odličnemu organizatorju mu je v vas uspelo pripeljati obrat Žimnice, ki je dajal prvi povojni generaciji možnost zaslužka v lokalnem okolju. Leskovcu je delo za dobrobit Spominsko obeležje Francu Leskovcu Razstava v kulturnem domu skupnosti ostalo med najvišjimi vrednotami do konca življenja, ki se mu je zaključilo 19. februarja 1980. Spominsko obeležje v obliki doprsnega kipa je na pokopališču blagoslovil domači župnik Andrej Sever, cerkveni pevci so poskrbeli za kulturni program, Matej Kavčič pa je v govoru predstavil Leskovca. Kot je dejal, je šentjoška fara ponosna, da je imela tako velikega Šentjoš-čana, ki je bil svetovljan, odličen organizator in vizionar ter je tako ta kraj dvignil iz namenjene črne usode. Po blagoslovu na pokopališču so si navzoči lahko ogledali še razstavo o Leskovče-vem življenju v kulturnem domu, ki jo je pripravila njegova vnukinja Barbara. Gašper Tominc, foto: GT V ledenem objemu Januarja in februarja imajo v gasilskih društvih ob koncih tedna običajno občne zbore, na katerih obravnavajo delo preteklega leta. Prvega februarja sta potekala dva občna zbora, in sicer v PGD Crni Vrh in PGD Dobrova. Sredi razprav je že zmanjkalo električnega toka, takoj nato pa so začela deževati obvestila po pozivni-kih in SMS-sporočila o padanju z žledom okovanega drevja preko prometnic. V nekaj minutah je bila celotna občina neprevozna in v temi. Prav tako so se podirali električni drogovi. V zelo kratkem času so se aktivirala vsa gasilska društva v občini. Operativne enote so začele odstranjevati drevje. Ta večer je bil za gasilce ves trud zaman, predvsem pa je bilo delo izredno nevarno, zato so akcijo prekinili ter zaradi varnosti voznikov zaprli vse ceste. Naslednje jutro, za večino občanov Gospodovega dne, se je pokazalo, v kakšni razsežnosti nas je doletela ledena ujma, saj so bile vse ceste dejansko zasute z drevjem. (Pogovarjal sem se z gasilskim veteranom, ki se še spominja medvojnih časov, ko sta se spopadli sovražno nasprotujoči si strani, in kako je takrat pokalo. Prvo noč in še ves teden je bilo podiranje dreves tako silovito, kot bi se udarili s topovi, je dejal.) Poveljstvo v gasilskih društvih je naredilo logistično-ope-rativni načrt, kako in kje bodo začeli intervenirati, določili so gasilske enote, jih opremili s potrebno opremo in orodjem ter jih poslali na teren. Prvi in vsak naslednji dan, dokler je bilo potrebno, da so se krajani počutili varne na cesti in v domačem okolju. Da delo gasilcev ni bilo enolično, so med drugim tudi razvažali in priklapljali agregate, kolikor so jih pač imeli na voljo, in razvažali tudi hrano za nemočne občane. Veliko tega dela bi morala opraviti civilna zaščita, ampak na žalost deluje samo štab občinske civilne zaščite v sestavi poveljnika CZ, tov. Francija Koprivca, poveljnika GZ Dolomiti, tov. Filipa Božnarja, ter ge. Mateje Tavčar, koordinatorice na občini. Vsi navedeni so svoje naloge izvrševali profesionalno, z županom na čelu. Gospodu županu Francu Setnikarju gre velika pohvala, saj je bil vse te dni prisoten na terenu, priskrbel je več agregatov, poskrbel za topel obrok hrane in pijačo za gasilce ter se vmes jezil na tiste odgovorne ljudi na državni ravni, ki bi morali opraviti svoje delo, pa tega niso storili ali pa niso ukrepali pravočasno. V težavah ledenega objema je nekaj redkih posameznikov stresalo jezo na gasilce, češ, zakaj niso bili takoj uslišani. Marsikdo bi lahko namesto tarnanja prispeval tudi svoj delež pri odpravljanju posledic naravne ujme. Tistim red- kim neučakancem bi predlagal, naj postavijo na prosto pol škafa mrzle vode ter stopijo vanjo za 15 minut, medtem pa naj razmišljajo, v kakšnih razmerah so gasilci opravljali svoje delo. Najprej so morali poskrbeti za svojo varnost, potem pa so tako rekoč garali od zore do poznih večernih ur in v nemogočih razmerah odpravljali posledice žledoloma. Prevladujejo pa dobrosrčni občani; gasilcem je marsikdo ponudil svojo pomoč - z malico, toplim napitkom ali pa s toplo besedo, ki jo gasilci sprejmejo z vsem spoštovanjem. Zahvala gre tudi gasilkam, ki so v gasilskih domovih sušile premočene obleke svojih tovarišev, jim pripravljale prigrizke in tople napitke ter jih opogumljale s prijazno besedo za naslednjo akcijo. Izredno veseli smo tudi, da se je med operativnim delom lažje poškodoval samo en prostovoljni gasilec. Smo pa prostovoljni gasilci konec koncev tudi samo ljudje in delamo za ljudi. Predsednik GZ Dolomiti Marjan Peklaj - Polhov Gradec NC_št. 414., 31. marec 2014 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Območno združenje "Pomagajmo LJUDEM našega mesta" BODI DOBRODELEN POŠLJI SMS in PODAR11 EUR LJUDEM na 1919 PoilJIte spotoflloSMS s klju&io besedo LJUDEM na Številko 191 mesu«. Prlipevajo lahko uporabniki mobilnih storitev Telekoma sodelovanje pri storitvi SMS-donadJa 10 objavljen m spletni str NAMENI 0,5% DOHODNINE ZA DONACIJE * Vsi davčni zavezand imate možnost odločanja o svoji dohodnini. 0,5 odstotka namenite Rdečemu križu Ljubljana. večna www.ljubljana.ozrk.si Nova pekarna v Horjulski dolini Pred dvema letoma sem pisal o kar dveh novih pekarnah na Dobrovi - in ti sta aktivni še danes, celo tako, da je rdeča pekarna Pr' Pek odprla dodatno, še dosti večjo pekarno v kraju Brezje. Da ljudje potrebujejo kruha in iger, so vedeli že stari Rimljani. Naši občani imajo očitno kruh zelo radi, saj je podjetnik Sadik Bytyqi, ki ima sicer sedež in pisarne v Šiški, odprl svojo drugo pekarno v naši občini - v prostorih Prostovoljnega gasilskega društva Brezje je pred dvema letoma zaprla vrata manjša živilska trgovina in krajani so prav veseli, da se hrana spet vrača v ta kraj. Pekarna ima dovolj prostora, poleg 50 m2 pritličja imajo na voljo še kletne skladiščne prostore, in tako se tu lahko pečeta kruh in pecivo tudi za rdeči kiosk Pr' Pek na Dobrovi, kjer je prostora sicer le za eno peč za peko bu-reka. Lastnik pove, da je bila investicija v prostore in predvsem pekarsko opremo vredna več kot 20.000 evrov, in mi rad predstavi svoje specialitete, predvsem ajdov kruh z orehi, pa koruznega ter več vrst sladic in peciv, bureke treh okusov, rogljičke z vaniljo, čokolado ... Vsa ponudba je dnevno sveža. Pekarna Pr' Pek na naslovu Brezje pri Dobrovi 57 je odprta od 6. do 18. ure, in to prav vsak dan, po želji vam pa lahko napečejo večje količine burekov ali sladic in jih pripeljejo na dom. Pokličite jih na 031 744 035! Sebastjan Vehar Največji "carji" ali škodljivci? Nekdaj, v pradavnini je bilo življenje preprosto in naravno, saj so najmočnejši in najmodrejši vladali, imeli najlepše samice in na stara leta postali poglavarji plemena. Potem je civilizacija napredovala, izumila parni stroj, bencinski motor in računalnik, in danes smo "carji planeta"... Ali res? Res je, da lahko prepotujemo svet v nekaj dneh, ampak za kakšno ceno? Planet Zemlja smo v dobrih sto letih uničili do te mere, da smo v ozračju povzročili nepopravljivo škodo, tj. ozonsko luknjo. Kaj nam pomagajo vsi prevozi, telefoni in računalniki, če naši vnuki ne bodo smeli pokazati oči in kože soncu, za dihanje pa bodo potrebovali maske? Kaj si bodo oni mislili o naši generaciji - "carjih planeta"? Pravi car planeta je televizor, ki spretno manipulira in prepričuje ljudske množice, da nakupujejo tisoč in eno (nepotrebno stvar. Le oglejmo si svoje odpadke ... Na primer vodni kamen v kopalnici - prave "carice" ga kot leglo zla uničujejo s tistim rožnatim gelom, ki ima zadaj narisan črn križ, ker je strup! Vodni kamen pa ni strup. Enako se dogaja z drugo "umazanijo", kot so maščobe, madeži na perilu, pikice na steklu, ki jih pridno odstranjujemo s pravimi kemičnimi strupi. Ti odtečejo neposredno v Gradaščico, saj čistilna naprava Polhov Gradec itak ne deluje, le največje kose zadrži, ker je čisto premajhna. In ob nalivih obilica dežja ustvari tak vodni cunami, da če bi slučajno delovala, bi vse koristne bakterije spralo iz nje ... Zamašen kuhinjski odtok? Na izbiro imate strup, ker bi nekdo rad zaslužil z vami, ali pa preprosto - zadevo rešite s pritiskom vode in gumijastim odmaševalnikom ... narejeno brez kemije! Ali pač odvijete sifon in očistite kuhinjske organske odpadke iz njega . Odločitev prepuščam vaši zrelosti. Vejevje na izpitu Še en primer "odpadkov" so veje in vejevje kot stranski produkt odstranjevanja podrtega drevja - vaščani to spravijo na kup in kot prava plemena požgejo do tal ... pri čemer ne vidijo dlje od svojega nosa, recimo do škode na že tako unič- Zemlja je na robu vzdržljivosti, onesnaženost zraka postaja smrtonosna. V eni uri naredim 30 butaric za domači "šporget", za mesec dni zagonske toplote! enem varovalnem obroču okoli Zemlje, ki je luknjast, in tako smo manj odporni proti sevanju, sončnim pegam, zato so vremenske ujme vse bolj nasilne do nas, ljudi, do največjih škodljivcev Zemlje! Pa sploh ni nujno uničiti lesne biomase - dračje je idealno za pripravo butar in butaric. Na fotografiji so majhne butari-ce za vsako kurišče, kamin ali "šporget", njihova priprava ne zahteva orodja ali posebnega znanja, le eno minuto časa. Lahko bi jih izdelovali množično in prodajali, celo izvažali. In bi zaposlili veliko pridnih, sicer zaspanih rok, ki zdaj najraje upravljajo le še daljinski upravljalnik. Lahko pa smo vsaj toliko ozaveščeni, da dračje naložimo na prikolico in odpeljemo globlje v gozd, razen iglavcev seveda, katerih veje bi privabile lubadarja. Tudi sicer moramo po navodilih Zavoda za gozdove Slovenje vse podrte iglavce spraviti iz gozda do 15. maja. Pa tretja možnost, če nismo preveč slovensko zavistni oziroma če celo radi pomagamo: odpeljimo dračje na deponijo Barje, spotoma, ko gremo vsak teden po nakupih v naše svetišče - megamarket; zraven avtosejma Snaga ločeno zbira kar 20 vrst odpadkov in tam lahko v zabojnik z napisom Zeleni obrez stresemo vejevje, Snaga pa ga bo nato brezplačno predala podjetju, ki vejevje melje v kompost za lepše vrtove ali pa v lesne sekance za ogrevanje. Kako - ne morete, nimate prikolice? Aja, seveda, imate veliko drevja, vrt, terenca, da se vidi blagostanje, za tovorno prikolico, vredno 500 EUR, je pa zmanjkalo ... Kaj je nima sosed? Aha, z njim ste pa v sporu ... Pa drugi sosed? Ima, pa mu nočete dati občutka, da zmore nekaj, česar vi ne, pa še kaj bi hotel ... Ja, tipična "Zlovenija". In zdaj se vprašajmo, kot sem zapisal v uvodu ... Smo res tako napredovali? Smo res carji planeta, bodoči upravljavci sveta? Pa za to ni kriva le vlada in ne politiki, vsak sam lahko premakne veje tja, kamor spadajo, naredi svojo prvo butaro (če ne zase, pa za trg), spremeni današnji odpad v koristno surovino, spremeni negativo v pozitivo . Slovenija potrebuje napredne ljudi ... kaj šele Zemlja, naš planet, ki ima 22. aprila rojstni dan ... Vse najboljše, ki nas hraniš in gostiš, nas, največje škodljivce, ki se ne zavedamo, da z uničevanjem tebe uničujemo tudi sebe. Vsaka primerjava z rakom v človeku je namerna ... Sebastjan Vehar Nov prospekt domačih krajev Zelene steze na Polhograjskem Pou^praw Turistično društvo Polhov Gradec je izdalo novo zloženko, prospekt, ki želi jedrnato in strnjeno prikazati zanimivosti polhograjskega območja. Že znanim krajevnim posebnostim so se v besedilu pridružile v zadnjih letih pridobljene nove turistične zanimivosti. K sodelovanju smo povabili tudi druga društva, ki imajo podobno za turiste privlačno dejavnost. V prospektu so njihove glavne prireditve opisane z besedo in značilnimi fotografijami. Motiv Turističnega društva Briše so mlatiči z Dneva pod Lovrencem, Turistično društvo Vetr-nik zastopa posnetek s srečanja harmonikarjev v njihovem znamenitem Kozolcu, Planinsko društvo Blagajana se predstavi s kočo na Ravneku, Klekljarsko društvo Polhov Gradec pa s klekljano blagajevko. V Muzej pošte in telekomunikacij najlepše vabi dragoceni poštni rog, v Krajevni muzej Polhov Gradec pa Blagajev kotliček. Kulinarika je čedalje bolj vabljiva turistična posebnost, tudi v prospektih; v tej zloženki jo zaznamuje hlebec kruha, spečenega v kmečki peči, ki posredno nakazuje naše turistične smernice, tj. ponuditi zdravo domačo hrano. Poleg tega ima kruh neminljivo simbolno vrednost, povezano z dobroto, prvobitnostjo, kar naj bi začutili tudi naši obiskovalci. Fotografirani hlebec je spekla Pavla Železnik z Briš. Poleg pritegnitve drugih društev smo pomembnost povezovanja in sodelovanja poudarili tudi z razdelkom Naši sosedje z jedrnatim opisom Dobrove, Crnega Vrha in Šentjošta. Za turistično dejavnost na določenem območju so pomembne telefonske in spletne povezave, zato je bila posebna pozornost namenjena njim. Vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da je prospekt zagledal beli dan, najlepša hvala. Krog sodelavcev je bil širok. Upajmo, Naslovnica novega prospekta TD Polhov Gradec da bo zloženka dosegla svoj namen, to pa je prijazno predstaviti naše kraje in vanje privabiti čim več obiskovalcev. Prospekt se dobi v krajevnih gostilnah, na občini, turističnih kmetijah in TD Polhov Gradec. Morda tu ne bo odveč številka predsednika: 031 503 027. Za uredniški odbor Milka Bokal Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo Verjamem, da tudi za naš narod zasije zarja velikonočnega jutra Cas po naši osamosvojitvi je v marsičem podoben času, ki ga je slovenski narod že doživljal v nekem drugem, "temnem" obdobju naše zgodovine. To so laži, prevare, goljufije, licemerstvo, hinavščina, teptanje "človekovega samospoštovanja ter osebnostnega dostojanstva" zaradi izgube osnovnih človekovih pravic, kot je pravica do dela, pravica do osebnostnega razvoja, pravica do poklicne perspektive, skratka, pravica do vsestranske prihodnosti vsakega posameznika. Tako eni kot tudi drugi politiki se temeljnih človekovih vrednot, tudi naše temne zgo- dovine - nasilne prekinitve številnih življenj, spomnijo le tedaj, ko jim boleč spomin in prebujena čustva do bližnjih lahko prinesejo dodaten politični kapital. Vse ali skoraj vse, kar prebivalci naše dežele še nosimo v sebi dobrega, je bilo v zadnjih letih, žal, ponovno poteptano in zlorabljeno. Tisti, ki nas vodjo ali so nas vodili, se iz preteklosti očitno niso nič naučili - ali pa zelo veliko, če se pri tem misli le na njihove materialne koristi. "Ljudske množice", ki so nagovorjene s praznimi obljubami le v predvolilnem času, svojo vlogo in pomen izgubjo že dan po volitvah. Zdi se, da je bilo veliko trpljenje našega naroda skozi celotno zgodovino zaman. Toda velikonočni prazniki, ki so pred nami, nas s svojim večtisočletnim izročilom prepričujejo prav o nasprotnem. Po dolgem in trpečem obdobju naše zgodovine, ki je za narod v prispod- obi kot pot Kalvarije na Oljsko goro, verjamem, da tudi za naš narod zasije zarja velikonočnega jutra. Torej, trpljenje, bolečine, neuspehi nas vodjo v smrt, v navidezno brezizhodno stanje, iz katerega pa se zagotovo rodi novo vstajenje, življenje novih priložnosti ter življenje upanja in veselja, a pri tem se ne smemo več zanašati na posamezne "elite", temveč le na lastno samoiniciativnost, ustvarjalnost ter drznost in prodornost za vsestranski osebnostni razvoj in napredek. Naj nas velikonočno sporočilo, ki je večno in neodvisno od vsakokratnih vladajočih političnih "elit", napolnjuje v teh prazničnih dneh in za čas, ki je pred nami. Mag. Jože Sečnik, donedavni predsednik OO SDS Dobrova - Polhov Gradec 31. marec 2014, NC_št. 414. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 33 Pogovor z Luko Koširjem, glavnim chefom in lastnikom Brunarice Grič Kulinarični biser na robu Notranjske V eni od preteklih številk Našega časopisa smo pisali o laskavem nazivu, ki ga je za svoj kulinarični podvig konec preteklega leta prejela Brunarica Grič iz Sentjošta nad Horjulom - to je naziv najboljše slovenske brunarice. Kako in zakaj je gostišče doživelo takšen dvig kakovosti jedi in kakovosti na splošno ter si posledično ustvarilo dobro ime tudi med najzahtevnejšimi gosti, pa lahko preberete v pogovoru z lastnikom in hkrati glavnim kuharjem gostilne, Luko Koširjem. "Da bom kuhar, sem vedel od malega, tako sta rekla oče in mama, tako je bilo zastavljeno in tako tudi je." S temi besedami sogovornik pošteno odgovori na vprašanje, kako je pri njem dozorela odločitev, da bo kuhar. Sam je sledil le toku. Po osnovni šoli se je vpisal na srednjo gostinsko šolo, kjer se je izučil za kuharja, a sam pravi, da je šola še najmanj pomembna, če želiš biti dober kuhar. "Pomembnejša je praksa, pa tudi nekaj talenta mora biti v tebi, da si potem lahko ustvariš pravi občutek za dobro kulinariko," pove in doda: "Seveda pa brez pravega zanimanja in želje ne gre." "Nikoli nisem hotel biti le povprečen kuhar." Tega se je zavedal vseskozi, zato si je tudi izbiral kakovostne kuhinje in prave kulinarične mojstre za svoje učitelje oziroma mentorje. Prakso in pozneje tudi prvo zaposlitev je dobil pri Janezu Bratovžu, ki mu je pokazal, v kateri smeri mora iti njegovo razmišljanje, v smislu kulinarike. Zatem je kar nekaj časa delal pri kolegu in bivšem sodelavcu iz JB-ja, Boštjanu Pavliju, v Harfi. A sam je vedel, da dolgo ne bo vztrajal v drugih kuhinjah, saj je imel doma svojo gostilno, za katero je imel razvito svojevrstno vizijo. Kot triindvajsetletnik prevzame domačo gostilno in iz nje naredi pravi "kulinarični biser". Mladi, ambiciozni in kreativni kuhar je pred slabimi štirimi leti od matere prevzel vodenje domačega gostišča - Brunarice Grič, ki že vse od leta 1993 stoji na idilični lokaciji na vrhu Šentjošta in tja privablja številne goste. Nekoč so gostišče najpogosteje obiskali izletniki, pohodniki ali kolesarji, si privoščili pico ali kakšno jed na žlico in vzeli pot pod noge. Pod vodstvom novega chefa pa se je začela zgodba odvijati drugače. Gostišče je začelo delati na konkretni identiteti, in na "Grič" danes prihaja vse več gostov z namenom, da si privoščijo okusno in kakovostno jed. "Naša prava identiteta se je ravno dobro oblikovala in končno tudi izkristalizirala," pove Luka. Preteklo je torej kar nekaj časa, kar nekaj receptov in poskusov se je nabralo v dobrih štirih letih, da je gostišče postalo to, kar je - "kulinarični biser". S tako izbranima besedama je Brunarico Grič namreč v enem od prispevkov poimenoval Uroš Mencinger, ki se na svoji lastni spletni strani www.rad-dobrojem.si oceni in predstavi kot zelo zahteven gost slovenskih in tujih gostiln. Brunarica Grič je po svoji odlični ku-linariki danes torej znana lokalno in širše. Kakšen je recept za uspeh? "Biti drugačen in poseben", a kaj to pomeni? Gostišče Brunarica Grič danes dela večinoma le na rezervacijah. Tako se le redko zgodi, da ostane kakšna miza prosta. "Lahko rečem, da smo kar dobro zasedeni," ponosno pove njen šef. Zanimivo je, da stalni jedilni list pri njih ne obstaja. "Naša posebnost je ta, da se jedilni list začne sestavljati z gostovo rezervacijo. Ko gost rezervira mizo, se šele začne konstruktivno formuliranje jedilnega lista. V splošnem gost najprej pove želje - kaj družba je in česa ne, ali so bolj za mesne, ribje ali zelenjavne jedi in v kakšnem cenovnem rangu se lahko gibljemo. Potem pa je delo na naši strani, saj želimo gosta do neke mere tudi presenetiti. Hočemo delati tako kulinariko, da gosta izobražujemo, da gost razmišlja, širi svoje obzorje in se uči pravilno soditi o dobri in kakovostni hrani," nam zaupa sogovornik. Na krožnik postrežejo zrele, aktualne in letnemu času primerne surovine. Da si lahko to privoščijo, pa se morajo na Griču hkrati ukvarjati še z drugimi, z gostinstvom povezanimi oziroma soodvisnimi dejavnostmi. Imajo izjemno velik vrt, ki bi mu lahko rekli njiva, ter svoje pridelke. "Vse to ima gost možnost videti in preveriti na lastne oči, saj se njiva in rastlinjak nahajata v neposredni bližini gostišča," se pošali Luka. Vse pridelujejo na biološki način, nekatere rastline gojijo tudi biodinamično, trudijo pa se ohranjati avtonomne sorte rastlin. Za vse to pa je potrebnega ogromno dela in časa, in če Luka ne bi imel podpore celotne družine, mu to ne bi uspelo, pošteno pove. "V sklopu pridelave lastnih surovin imamo ves čas projekte: enkrat delamo kis, drugič zorimo meso, tretjič kisamo zelje in tako dalje, saj moramo pridelke prilagajati razvoju naše ponudbe, ki mora biti aktualna, raznolika, pestra in barvita," pravi šef kuhinje. "Naše surovine so lokalno pridelane - kakovostne in polnovredne." To pa lahko zagotovijo zgolj z domačo pridelavo oziroma preverjeno dobavo. Zato v 95 % delajo izključno z lokalnimi surovinami. Prav tako se ukvarjajo z nabiralništvom raznih zelišč, ki jih ponujajo gozdovi in travniki. V njihovi shrambi in skrinji se torej najdejo živila iz domačega hleva in rastlinjaka, s sosednje kmetje, iz okoliškega gozda, Medvedovega grabna ali Ško^eloškega in Polhograjskega hribovja. "V tujini lokalno pridelano pomeni nekaj drugega, lahko pomeni tudi 20 milj stran, kar pa bi pri nas Hišni pehtranov sladoled z domačo mer-melado iz divjih češenj in repičnim oljem omogočiti nastanitveno dejavnost, ki je na tem območju še kako primanjkuje. "Objekt bomo povečali, da bo tudi za gosta več prostora, več zasebnosti, saj je prav vsak posameznik vreden pozornosti," pravijo. Poleg tega bodo še vedno skrbeli za kakovost. V prihodnje se željo nekoliko bolj specializirati in izobraziti na področju vin, za kar je odgovorna Lukova sestra Lucia, poleg tega pa razširiti vinsko ponudbo. "Idej in ciljev je še kar nekaj in vsi so dosegljivi," pravi Luka, ki je že dokazal, da se tudi v gostinski dejavnosti na podeželju da uspeti, le trdoživ, vztrajen in prepričan v svoj uspeh moraš biti, dodaja. Dober glas seže v deveto vas Prave prjeme kreativnega kuharja ter kakovostne, okusne in lepo pripravljene jedi so tako že opazili mnogi, tudi tisti najzahtevnejši gosti in svoje mnenje ter pohvale povedali naprej. Tako se v gostišče Grič vrača vse več zahtevnih gostov, gurmanov, do-brojedcev in predvsem tistih, ki v hrani uživajo in radi dobro ter kvalitetno jedo. "Glavna promocija nam je torej dobra beseda in pohvala ter zadovoljen gost, ki se vrača," pravi sogovornik. A pomemben del reklame je tudi udeležba v raznih kulinaričnih projektih. V lanskem letu je Brunarica Grič sodelovala na Tednu restavraci Damjak, pečen v gozdnem podrastju, z omako iz čebeljega voska in borovcev Luka Košir, glavni chef in lastnik gostišča Grič pomenilo že zunaj Slovenje," pojasni sogovornik in doda: "Pri nas se trudimo, da so surovine vsaj slovenskega porekla, a obstajajo nekatere delikatne surovine, ki se jih na našem trgu za zdaj niti ne da dobiti, saj so zakonsko prepovedane. Tako je na primer z gosjimi jetri, ki se jih doma ne sme gojiti, prav tako jih ni mogoče kupiti, saj je pitanje gosk za namen gostinske pridelave zakonsko nedovoljeno. Podobno je z ribami, lokalna je le postrv, zato morske jedi ponudimo le v primeru želja gosta ali pa le, kadar dobimo kakovostne, sveže 'divjake', ribe ali morske sadeže." Kakovostnejše navadno pomeni tudi dražje, a kot pravi šef: "Mi se s ceno ne obremenjujemo." "Lokalno pridelano pomeni tudi kakovostnejše in, logično, tudi višjo ceno, vendar mi se s ceno ne obremenjujemo, še manj pa bi želeli ljudi nepošteno obirati, kar se morda čudno sliši," izjavi sogovornik in nadaljuje: "Gostu želimo ponuditi kakovostno in dobro hrano, ne glede na ceno; želimo, da je zadovoljen." Poleg dobro pripravljene jedi dajejo v gostišču izreden pomen tudi prezentacji jedi, ki mora biti po njihovem mnenju drugačna od klasične, in to ne glede na sorto mesa. "Najsi gre za jagenjčka, kozlička ali navadno svinjsko pečenko, mora biti jed predstavljena drugače, na način, da gost razmišlja, kako je bila pripravljena," poudarijo. Cene so torej odvisne od surovin in tehnik priprave, a ko si ogledamo enega izmed nedavnih cenikov ponudbe, smo glede na izbor surovin kar nekoliko presenečeni, saj so cene popolnoma dostopne povprečnemu človeku. "Estetsko pripravljen krožnik mora biti zanimiv za pogled in za tek." Šef gostilne in kuhinje je naredil velik korak naprej ne le pri kakovosti, temveč tudi pri estetski ponudbi živil. Pravi, da je pomembno uporabiti vse dele živali, kakor so razmišljali tudi naši prastarši, ne glede na to, ali gre za rep ali hrbet. Zato je treba v končni izdelek vložiti veliko kreativnosti, truda in tehnik, da je tudi tisto, kar je glede na stereotip "manj kakovostno" živilo, enakovredno. "Vsako živilo si vzamemo za izziv. Ne uporabljamo besed boljši oziroma slabši kos, ker se s tistimi zahtevnejšimi več časa ukvarjamo in vanje vložimo več dela in napora, da jih kar najbolj izkoristimo, vse, kar nam kos lahko ponudi," pravi Luka Košir. Prav tako se trudijo, da je krožnik, kar se surovin tiče, čim bolj uravnotežen. Širitev objekta, nove dejavnosti in razvoj še na druga področja Brunarica Grič sprejme zaključene skupine do približno 55 ljudi oziroma nekaj več individualnih gostov. A na splošno prihaja vse več gostov, zato je čas pokazal potrebo po širitvi. Tako imajo v tem letu v načrtu širiti objekt, prvotni namen pa je predvsem 2013, kjer so se s svojimi specialitetami predstavile le vrhunske slovenske restavracije in gostilne, in tako je v Šentjošt privabila tako Primorce, Štajerce kot Dolenjce in Gorenjce. Gostišče Grič je na jedilniku objavil dva menja s tremi hodi, in sicer doma zor-jeni "špeh", bikca, pečenega v senenem oglju, pehtranov sladoled z marmelado iz divjih češenj ter (na drugem) sirkovo polento z zelo svežim sirom in travniškim pestom, svinjski trebušček s šip-kom in rahle blazinice s sadjem iz domačega sadovnjaka. Tudi letos se bo gostilna udeležila projekta Teden restavracij, in sicer marca. Kot ena od redkih v občini je aktivno sodelovala pri projektu Slovenski kulinarični vodnik - Okusi Osrednje Slovenje, ki je nastal v organizaciji Turizma Ljubljana in pod strokovno taktirko prof. dr. Janeza Bogataja. Prav tako si je v letu 2013 pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenje prislužila priznanje za kakovost gostinske ponudbe. Nič presenetljivega torej, da so njihove kvalitete prepoznali tudi kulinarični mojstri in gostišču lani nadeli laskavi naziv najboljša slovenska brunarica. Vsi ti nedavni podvigi so potrditev, da delajo prav, ter jim vlivajo dodatno motivacijo in voljo, da z enakim žarom, dobro vo jo in okusom nada jujejo. Nadja Prosen Verbič Predstavitev ljudskih plesov s Folklorno skupino Grof Blagaj Ljudski ples je čudežen kakor nasmeh. Bogati tistega, komur je namenjen, in tistega, ki ga prikazuje. Je zastonj in nikomur nič ne jemlje. To dokazuje tudi dejstvo, da je še vedno stalen človekov spremljevalec pri vseh pomembnejših mejnikih njegovega življenja. Kmet je vedno rad izkoristil vsako priložnost, da se je pove-selil, so besede članov folklorne skupine. Folklorna skupina Grof Blagaj iz Polhovega Gradca zato leto za letom ohranja vse več starih korakov, saj jutrišnji dan sicer sploh ne bi več vedel zanje. Namen skupine je predvsem ohranjanje kulturne dediščine. Zato njihove postavitve poleg plesa vsebujejo tudi prikaze običajev, ki so kmečko prebivalstvo spremljali skozi vse leto. Delavci so se po težkem delu vedno radi poveselili in zaplesali. In prav tu je skupina našla navdih, da plese poveže z opravili. Špela Arh 34 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova | ffc Plh G d NČ_št. 414., 31. marec 2014 - Polhov Gradec elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Izobraževanje čebelarjev V čebelarskem domu v Polhovem Gradcu je v četrtek, 13. marca, potekalo predavanje za čebelarje na temo vzgoje čebeljih matic. Predavala je ga. Marija Sivec, čebelarska mojstrica, ki čebelari s 400 čebeljimi družinami in se ponaša z bogatimi izkušnjami s tega področja. Vesten čebelar mora vsako leto zamenjati vsaj polovico matic, saj nekatere niso kvalitetne, druge pa se postarajo. Čebelarji so zanimivemu predavanju zelo radi prisluhnili in imeli kar nekaj vprašanj o kakovostni vzreji matic iz čebeljih družin. V soboto, 10. maja, bo v čebelarskem domu še ena delavnica na temo vzreje čebeljih matic. Vodila jo bosta Maria Sivec in Dušan Žunko. To strokovno podajanje znanja je za udeležence zelo pomembno, znanje bodo čebelarji lahko takoj uporabili v svojih čebeljih družinah. Zadnje čase je na splošno veliko zanimanja za čebelarjenje, kar je zelo pohvalno. Tudi veliko mladih se zaveda tega nadvse humanega odnosa do narave in okolja. Sebastjan Vehar 12. Čebelarski praznik -srečanje slovenskih čebelarjev V soboto, 24. maja, bo od 11. ure v Polhovem Gradcu veselo, okusno in poučno obenem, saj Čebelarsko društvo Dolomiti organizira vseslovensko srečanje čebelarjev. Pred uradnim delom in po njem bo za zabavo poskrbel Ansambel Toneta Rusa z Vrzdenca. Ob 19. uri pa se začne gasilska veselica z Mladimi Dolenjci in Dejanom Vunjakom. Program prireditve Petek, 23. maj: Ob 19. uri bodo odprli razstave "Predstavitev dela prof. dr. Jožeta Riharja ob 100-letnici njegovega rojstva", "Leti leti čebelica v nebo", ki jo pripravljajo članice klekljarskega društva Polhov Gradec in klekljarice skupine Ledina iz Ljubljane, ter "Rastline Slovenje v čipkah" v organizaciji slovenskih članic mednarodne organizacije za klekljano in šivano čipko OIDFA. Na ogled bodo tudi dela otrok klekljarskega krožka Osnovne šole Horjul. Sobota, 24. maj: Ob 11. uri se bo začel 12. Čebelarski praznik, vseslovensko srečanje čebelarjev na prireditvenem prostoru ob Pograjskem domu, kjer pričakujejo okoli tisoč udeležencev. Prireditev bodo popestrili praporščaki in številni nastopajoči, tudi pihalna godba, mažoretke, oktet Deseti brat in folklorna skupina, za vedro raz- položenje bo pred srečanjem in po njem poskrbel Ansambel Toneta Rusa. Ob 19. uri bo gasilska veselica z Mladimi Dolenjci in Dejanom Vunjakom. Čebelarsko društvo Dolomiti Vanj je vključenih več kot sto čebelarjev z Dobrove, iz Horjula in Polhovega Gradca, saj ima čebelarstvo tu dolgo tradicijo - ko je bilo leta 1873 ustanovljeno Cebe-larsko društvo za Kranjsko, je bilo med ustanovnimi člani kar šest čebelarjev iz teh krajev. Leta 1973 se je večina čebelarjev takratne občine Ljubljana Vič - Rudnik združila v Čebelarskem društvu Dolomiti Polhov Gradec, leta 1975 pa je dozorela ideja, da si zgradijo svoj čebelarski dom. Prof. dr. Jože Rihar, direktor zavoda za čebelarstvo v Ljubljani, je dal pobudo, čebelar Jernej Nartnik, takratni predsednik KS Polhov Gradec, pa je poskrbel za umestitev doma v prostor. Takratni predsednik CD Vinko Zibelnik je bil pravi organizator; veliko lesa so zbrali s strani donatorjev in za zbira- nje sredstev pripravili nekaj čebelarskih veselic, svoje pa sta prispevala tudi Zavod za čebelarstvo Ljubljana in takratna občina Ljubljana Vič - Rudnik. Veliko je bilo prostovoljnega dela posameznih čebelarjev pri izkopu in gradnji. Leta 1980 so dom čebelarjev dokončali. Lani je čebelarskemu društvu uspelo oplemenititi čebelarski dom z novo, kar 12 cm debelo izolacijsko fasado, ki je seveda prepleska-na v barvi voska. Zavod za čebelarstvo je leta 1983 prešel pod družbo Hmezad Zelena dolina, danes pa je v domu zasebna družba Čebelarstvo Božnar, d. o. o., ki jo vodi bivša uslužbenka zadruge, mag. Malči Božnar. Njeno podjetje ima zasluge za izvirno embalažo izdelkov in domiselnost že dvajset let tradicionalne prireditve Dnevi medu, ki privablja številne turiste in na splošno promovira domači med. Pa ne le medu, na srečanju čebelarjev bomo ponudili tudi medeno pivo in medeni sladoled, da o domači medici ne izgubljam besed. Sebastjan Vehar OZ 2014 na pepelnico Občni zbor Lovske družine Dobrova 2014 Pepelnična sreda, 5. marca, je bila primeren dan za vnovično letno srečanje članov lovske družine. Žal se nam nikoli ne uspe srečati v polnem številu, saj nekatere že mučijo bolezni, nekateri imajo druge opravičljive razloge za izostanek, nekateri pa nam na skupščino raje pošljejo kakšno bolj ali manj slano pisanje. A kljub vsemu ta naša srečanja zadnja leta potekajo delavno, družabno in v dobrem duhu. Resda je občni zbor delovni sestanek, ki ga zaključimo družabno, a to ne pomeni, da se prej ne posvetimo resno delu, ki ga je treba opraviti. Tako je ob napovedani uri starešina pozval k tišini v dvorani pr' Anžic na Topolu in odprl sejo. Po običaju smo izvolili delovno predsedstvo z njim na čelu in začeli z delom. Najprej smo se z minuto tišine poklonili spominu na našega člana Doreta, ki je žal le dobro desetletje užival v čarih lovskega življenja in tovarištva ter nas prerano zapustil. Če obstajajo večna lovišča, nas bo tam zagotovo počakal na kakšni klopci in s svojo FN ob strani. Že pred sejo sem slišal kar nekaj pohval iz ust naših lovcev, ki so bili zadovoljni, da smo vsi, bodisi po elektronski ali običajni pošti bodisi prek objave na naši spletni strani, dobili potrebno gradivo. Tako smo bili že vsi seznanjeni s poročili naših organov, katerih nismo več dolgočasno brali in poslušali, temveč le pozvali k pripombam, ki pa jih ni bilo. To točko dnevnega reda smo torej dokončali zelo hitro, zato nam je ostalo več časa za druge. Med njimi je bila tudi pritožba enega od članov, ki se ni strinjal z izrekom disciplinske komisje zaradi očitane kršitve. Ker je to pri tem članu že običaj, tako kršitve kot pritožbe ter grožnje z odvetnikom in sodiščem, se je med člani pojavilo razburjenje in zahteve po izključitvi. Normalno je, da ljudje v svoji sredini težko trpijo nekoga, ki si popolnoma drugače kot drugi razlaga red, ki naj bi veljal za vse. Normalno je tudi, da se med vsemi enakimi častni človek osebno pojavi in razloži svoj pogled na zadevo in vzroke za nasprotovanje sklepu komisje. Žal v tem primeru ni tako in le stežka so razsodnejši člani prepričali tiste bolj srborite, da se tako preprosto, mimo točno določenih pravil ne sme ukrepati. Ob tem dogodku sem pomislil, da bi pravzaprav vsi člani društva morali poznati interne akte in zakonodajo, ki zadeva naše delovanje. V tem primeru bi bilo manj možnosti za napačne odločitve in predloge, ki so milo rečeno nesprejemljivi. Ko smo to neprijetno točko odrinili na stran, smo se lotili naslednjih, prijetnejših. Tajnik Franci nam je prebral vlogo za sprejem v lovsko družino našega novega pripravnika, ki se je tudi osebno predstavil. Soglasno smo se odločili, da njegov sprejem potrdimo. Določen del našega članstva pridno nabira lepa leta lovskega udejstvovanja, za kar jim pripada tudi priznanje za dolgoletno članstvo v lovski organizaciji. Videti je bilo, da marsikateri od njih tega ni pričakoval in da so bili vsi veseli te pozornosti starešine, ki jim je podelil plakete in lične značke divjega petelina. Med dobitniki so bili tudi štirje, ki osebno niso mogli biti prisotni, in tako se jim bodo priznanja izročila ob naslednji priložnosti. Ker bo naslednje leto za naše društvo volilno leto, smo izvolili še kandidacijsko komisijo, vodenje te pa zaupali Albertu, ki je že prejšnji mandat vestno izpeljal zaupano nalogo. Tako je prišel tudi čas, ko smo delo odrinili na kraj in se posvetili druženju in gostiji. Tisti edini, ki vedno prihaja na zbor pozneje, ko je delo večinoma mimo, očitno le zaradi jedače in pijače, je tudi letos prispel dovolj zgodaj, da mu ni bilo treba lačen oditi domov. Žlahtna kapljica in primerna večerja sta razve-zali jezike in kar nekaj hudomušnosti se nam je napletlo ta večer. Tisti, ki smo si ga nedolžno privoščili, naj ne zameri, saj se bomo še dolgo z nasmeškom spominjali tega večera. Pa hvala za sladico! Marijan Likar Obvestilo LD Polhov Gradec Lovska družina Polhov Gradec prosi vse občane krajevnih skupnosti Polhov Gradec in Črni Vrh, da sporočite škodo, ki jo povzroči divjad, pa tudi, če najdete povoženo ali poginulo divjad. O tem osebno obvestite gospodarja lovske družine, g. Vilija Jankovca, Srednja vas 20, ali pokličite na telefonsko številko 041 497 800 Lep pozdrav, Lovska družina Polhov Gradec Silaq pripravil pustovanje za otroke Šentjošt, 2. marec - Pustna nedelja je v Šentjoštu minila v znamenju otroških mask, ki so jih v kulturni dom "zvabili" člani študentskega društva Silaq. Za najmlajše so pripravili dobri dve uri raznih animacij, srečanje pa zaključili z iskanjem skritega zaklada, ki je vodil do pustnih krofov. Po dveh urah "norenja" so ti malim maškaram še kako prijali, podobno kot jim je pozneje prijala postelja. (gt, foto: gt) 31. marec 2014, NC_št. 414. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 35 Otroci v družbi čarodeja Šentjošt, 16 marec - Oder kulturnega hrama je tokrat zasedel tandem Jole Cole in Bauhek, ki je z otroško čarovniško predstavo dobro uro izvabljal iz otrok salve smeha. Otroci, ki so v nekaterih delih predstave tudi sami sodelovali na odru in se preskušali bodisi v čarovniški vlogi bodisi v vlogi statistov, so lahko spoznali, da včasih tudi čarovnikom ne gre vse kot po maslu. A čeprav v začetku izgleda, da čarovnika spremlja smola in zato izvablja otroški smeh, se na koncu vedno izkaže, da nima zaman takega naziva. Predstava, ki traja dobro uro, namenjena pa je otrokom od 3+, je deloma že zaokrožila po okoliških krajih, zagotovo pa jo boste še srečali v jesenskem terminu. (gt, foto: gt) Včasih je lust'n b'lo Tako smo poimenovali kulturno prireditev na Črnem Vrhu v soboto, 1. marca 2014. Dramska skupina KD Črni Vrh je letos uprizorila krajšo veseloigro z naslovom Včasih je lušt'n b'lo. Z željo, da bi tudi naši najmlajši doživeli vsaj nekaj utrinkov iz dni, ko so bili naše stare mame in očetje še mladi, smo jih povabili k sodelovanju v igri in zelo radi so se odzvali. Prikazali smo več pogovorov med mamo in vnuki, ki jih je nadvse zanimalo, kako in kaj se je v tistih časih dogajalo. Dekleta so uprizorila robkanje koruze, prebiranje fižola, zbiranje orehov, klekljanje, pletenje, petje ob večerih in ... Fantje so se potrudili s prizorom, kako so včasih dekletom peli in igrali podoknice, pri tem pa jih je presenetila dekletova mama, tako da je "vasovalec" celo padel z lestve. Da je bilo še bolj veselo, so skupaj zaplesali "beksl ples" in prikazali, kako so "tolkli rihtarja". Najmlajša igralca sta bila "Nežka in Jakob", ki sta se igrala s starimi lesenimi kockami in si vmes malo nagajala. Po koncu igre so nam zapeli in zaigrali domači otroški pevski zborček ob spremljavi kitaristk, ženska pevska zasedba KD Črni Vrh, kateri se je pridružil tudi Domen, člani ansambla Mladi godci in harmonikar Klemen Škof. Domači ljudski godci pa so zaključili uradni del prireditve s harmoniko, klarinetom in doma izdelanimi zvončki, ki so zaigrali tako, kot so igrali v starih časih. Sledil je velik pustni ples z ansamblom Mladi godci. Nabito polno dvorano so v pustnih kostumih navduševali in razveseljevali Mladi godci. Organizatorji smo bili navdušeni nad velikim številom pustnih mask, zato smo imeli zelo težko nalogo, komu podeliti nagrado za naj masko. Prvo nagrado si je po mnenju žirije prislužila skupina deklet "okostnjakov", drugo in tretjo nagrado pa so si zaslužili "zdravniki" in "cigani". Ker pa je bilo toliko dobrih mask, smo se odločili, da podelimo še dve tolažilni nagradi. Pustno rajanje se je zavleklo kar pozno v noč. Ni manjkalo plesa, glasbe in veselja. Veseli in zadovoljni, da je vse skupaj dobro uspelo, smo se v zgodnjih jutranjih urah tudi mi podali na zasluženi počitek. Katja Skopec Čarodej Jole Cole navduševal otroke Najlepši čas šolskega leta so seveda počitnice, vendar se otroci tudi takrat radi s čim zaposlijo. Nekateri so bili kljub mili zimi na smučiščih, drugi pri starih starših na krajših počitnicah, nekateri pa so ostali kar doma. In tako smo na Črnem Vrhu sklenili, da tudi letos otrokom vsaj en dan počitnic popestrimo z otroško delavnico. V četrtek, 20. februarja, smo medse povabili čarodeja za otroke. Jole Cole je skoraj celo uro navduševal približno 40 otrok, željnih smeha, zabave in čarovniških vragolij. Otroci so bili sprva malce zadržani in nikakor niso zbrali dovolj poguma, da bi se čarodeju pridružili na odru. Ko pa je prvi fant prebil led, se je vse skupaj začelo odvijati čisto drugače; oder je bil poln, saj je Jole Cole podarjal tudi nagrade za sodelovanje. Med otroki je bilo veliko smeha, zabave in navdušenja. A vsega lepega je enkrat konec in tudi čarodej se je od nas poslovil, mi pa smo po predstavi otrokom omogočili še malo ustvarjanja. Ker se je bližala pustna sobota, smo jih zaposlili z ustvarjanjem pustnih okraskov. Naredili so dolgo, pisano verigo iz papirnatih trakov, izdelovali so papirnate tulce, ki so jih oblepili z raznobarvnim papirjem, in naredili veliko lepih papirnatih rožic. Najbolj ustvarjalni pa so izdelali tudi nekaj pustnih mask. Z vsem skupaj smo potem okrasili našo dvorano, da je bila pripravljena za pustni ples. Čisto za konec smo pripravili malo presenečenja za otroke; iz kuhinje so zadišale slastne palačinke s čokolado, s katerimi so se otroci posladkali, preden so se poslovili od nas. Imeli smo se luštno in želimo si še več takšnih delavnic. Občni zbor PD Blagajana Sprehajalci, planinci, gorniki se ob lažjih, težjih ali plezalnih vzponih vedno razveselijo mimoidočega ali planinca, ki se jim približa, jih pozdravi, lepo ogovori ali pa zaradi naporne poti in utrujenosti le prikima. To namreč govori v prid spoštovanja sočloveka, človeka v podobnem položaju in seveda narave. Prav nič drugače pa ni na srečanjih, ki jih planinci priredijo v dolini, kjer je v nasprotju s tisoč metri nadmorske višine greh le mogoč. Kljub vražam, ki veljajo v svetu, kjer kraljujejo skale, redko drevje, veselo petje hribolazcev in to-pot težkih čevljev, pa je planince moč nasmejati tudi v dolini. Seveda so v tovrstnih organizacijah zelo pomembni red, dobra usklajenost, kakovostno vodstvo in pridnost tistih, ki večji del svojega prostega časa posvetijo delu v gorah in s svojimi žuljavimi rokami markirajo poti, odstranjujejo ovire z njih, menjujejo vpisne knjige vrhov, učijo mlade pravilnih vzponov in sestopov ter počnejo še marsikaj, kar je pomembno pri ohranjanju narave in skrbi za varnost med tihimi vršaci ali nekoliko nižjimi vrhovi. Govorimo namreč o občnem zboru Planinskega društva Blagajana, ki je na letošnjo pustno soboto potekal v Osnovni šoli Polhov Gradec in na katerem se je v uvodnem delu predstavil gost Aleš Gu-ček; ta je do potankosti predstavil smučanje v Slovenji, kot z jagodo na torti pa številnemu občinstvu postregel z nemim filmom Metoda Badjure Triglavske strmine. Med predavanjem se je dotaknil tudi bloških smuči, njihove izdelave, zgodovine smučanja v Slovenji in partizanskih smučarskih tekem ter vsem razložil, da v Slovenji močno razširjeni izraz carving smučanje pravzaprav pomeni zarezno smučanje. Po izvolitvi predsedstva PD Blagajana pa se je začel uradni del občnega zbora, na katerem se je letos zbralo kar 112 članov društva z uspešnim predsednikom Stanetom Dva-najščakom. Prebrali so poročila posameznih odsekov in finančno poročilo ter poudarili uspešno sodelovanje z Osnovno šolo Polhov Gradec, podružnično šolo na Črnem Vrhu in občino. Našteli so uspehe preteklega leta in napovedali plan za letos. Velik poudarek je letos prav na sanaciji poti, ki jih je že v začetku leta uničila ujma. Izpostavili so tudi delo z mladimi planinci, okrogle obletnice planincev pa so počastili s podelitvijo skal, na katerih je narisana Knafljeva markacija. Oglasile so se tudi harmonikarske viže; na odru sta stala kar dva harmonikarja iz iste družine, najprej sin in pozneje še oče Franc Setnikar, župan Občine Dobrova - Polhov Gradec. Župan je planince nagovoril z lepim pozdravnim govorom in dodal še svoj uradni del. Pozneje pa mi je v pogovoru zaupal, da se sredstva kljub razmeram v letošnjem letu ne bodo krčila, omenil je tudi sodelovanje vseh drugih društev v občini in na koncu dodal, da bi bili s svojim delom pravzaprav lahko zgled vsej državi. Poudaril je nesebično pomoč krajanov, kar se je lepo videlo pred kratkim, ko je Slovenijo zajel neusmiljeni žled. Po uradnem delu zbora je sledilo še kulinarično razvajanje, za katero so poskrbele pridne roke kuharic Osnovne šole Polhov Gradec in nekaterih članic društva, med občinstvom so otroci prodajali srečke, manjkale pa niso niti pustne maske, ki bodo v naslednjih dneh poskrbele, da bo zima le odšla in vestnim in odgovornim planincem dovolila popraviti še tiste poti, ki so zdaj še zaprte za pohodnike. Veselje je trajalo še dolgo v noč, saj so glasbila v roke vzeli veseli člani Ansambla Organi. Besedilo in fotografije: Blaž Uršič Encian cup 2014 Od 16. do 18. maja 2014 bo v Športnem centru Gabrje potekal že 35. Encian cup. Po vseh teh letih smo postali globalni, zato vabimo ekipe z vseh koncev sveta, da se udeležijo tekmovanja. Tekmovali bomo v naslednjih disciplinah: - mali nogomet (5+1) - balinanje (trojke) - košarka (trojke) - vlečenje vrvi - pikado - družabne igre (bovling, hodulje, tek okoli kola itd.) Discipline so točkovno enakovredne, vrstni red določi seštevek točk (v primeru enakega števila točk imajo prednost boljši v nogometu). Prva nagrada je pokal encian in pečen odojek. Prjavnina za vse discipline znaša 50 €. Lahko pa se prijavite na posamezne discipline (vsaka po 15 €). Informacije: Srečko (031 478 220) in Zoki (041 881 444) Tako so se ekipe lani potile na košarkarskem igrišču. 36 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova | ffc P ti g d NČ_št. 414., 31. marec 2014 - Polhov Gradec elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Barvita jesen življenja z društvom upokojencev Po obveznem letnem občnem zboru društva upokojencev, ki je v nedeljo, 1. marca, na kosilu v gostilni Po-grajski dom zbral približno 125 bolj ali manj lačnih članov, je imel upravni odbor društva 7. marca sejo, na kateri so opravili formalno primopredajo poslov novemu predsedniku Marjanu Plestenjaku in tudi novi poslovni sekretarki Ceciliji Jarc z Babne Gore. V petek, 14. marca, pa so se zbrali člani nadzornega odbora, ki se je v novi sestavi srečal prvič in je v svoji sredini izbral nadzornega predsednika - soglasno so izvolili dolgoletnega predsednika društva Matijo Golca, za članici pa Marijo Gruden in Marijo Bizjan. Namestnica predsednika nadzornega odbora je Andrejka Novak, namestnika članov pa Nada Strajnar in Franc Trobec. Predsednik častnega razsodišča je Cveto Pu-stovrh, člana sta Boris Koritnik in Francka Kovač, namestnik predsednika Vlado Podlogar in namestnika članov Jože Marolt in Ludvik Rus. Prav zanimiva je slovenska zakonodaja, ki za katerokoli društvo zahteva kar precej ljudi v različnih organih upravljanja, bistveno več kot pri podjetju, ki lahko obrača milijone denarja! Uspešno delovanje in rast društva Društvo upokojencev Polhov Gradec je samostojno od leta 1980, saj so prej delovali v okviru DU Dobrova. Trenutno je aktivnih približno 300 članov na območju od Hrastenic do Crnega Vrha, z izjemo Šentjošta, ki spada pod horjulske upokojence, kljub krajevni in politični pripadnosti naši občini. In zanimivo je, da se povprečna starost članov viša, medtem ko število članov s plačano članarino, ki trenutno znaša 10 EUR, ostaja že desetletje približno enako. Lahko pa člani plačujejo tudi 10 EUR za vzajemno samopomoč po smrti v sklad ZDUS (Zveze društev upokojencev Slovenije), kar pomeni, da se svoj- Upravni odbor društva upokojencev cem po njihovi smrti izplača enkratni znesek posmrtnine 230 EUR. Za ta dodatna plačila pa zanimanje že nekaj let, nekako Financiranje društva upokojencev je dvoplastno; članarine čla-od začetka krize v Slovenji, upada. nov so približno enako velik priliv kakor vsakoletni prispevek Pograjski dom je bil napolnjen do zadnjega kotička. občine; ta je lani prispevala 3.100 EUR, kar je bistveno več kot prejšnja leta, in to predvsem na račun zelo močne balinarske sekcije v društvu upokojencev, ki se redno udeležuje tekmovanj širom Slovenje in dosega lepe uvrstitve. Ob tem Matija pohvali občino, ker je lani prvič poenostavila razpise in je tako za društva potrebno precej manj birokracije. Dejavni pa niso le balinarji, ena od glavnih dejavnosti je organizacija izletov; lani jih je bilo pet ter piknik v naravi ob balinišču pri gostilni Pograjski dom, kjer se je približno 70 upokojencev in njihovih družinskih članov družilo, balinalo in okušalo mesene dobrote z žara. Med bolj resne dejavnosti društva pa sodijo obiski članov na domu, saj vsaj dvakrat na leto, običajno pred veliko nočjo in pred božično-novoletnimi prazniki, poverjeniki društva obiščejo svoje manj pokretne člane doma ali v domu za ostarele. Vsako društvo je močno zaradi posameznikov Matija Gole, doma iz Dvora, je po dveh uspešnih mandatih, po osmih letih, častni naziv predsednika Društva upokojencev Polhov Gradec predal Marjanu Plestenjaku, ki je bil do nedavnega predsednik Turistične zveze Dolomiti. Matija je letos praznoval 70 let življenja, ki so ga zaznamovala številna dela v javno dobro - na stenah njegove pisarne v pritličju hiše v Dvoru je več kot dvajset diplom in priznanj za njegovo gasilsko dejavnost. V svoji 50-letni gasilski karieri je bil zadnjih 24 let poveljnik sektorja Dobrova in potem v novoustanovljeni občini dva mandata poveljnik Gasilske zveze Dolomiti, ki je do odcepitve Horjula združevala 15 društev, no, danes jih je v naši občini še deset. Leta 2001 je prejel srebrni znak Občine Dobrova - Polhov Gradec za posebne zasluge, leta 2005 pa so mu podelili naziv častnega poveljnika Gasilske zveze Dolomiti. Nekoč je bil kot avtotapetnik redno zaposlen v družbi Auto-obnova in več mandatov član delavskega sveta ter predsednik samoupravne delavske kontrole. Danes je upokojenec, a še vedno rad poprime za delo - zelo je spreten pri popravilu ali zamenjavi sedežnih prevlek starejših avtomobilov. Sebastjan Vehar Občni zbor Društva upokojencev Dobrova Tudi letos smo imeli v mesecu februarju občni zbor v prostorih za uvodni program poskrbel Ansambel Dolomiti Slavka Zorca, rov poskrbela za ozvočenje. Najpomembnejši dogodek pa je bila proslava ob 60-letnici društva. Sam kulturni program se je izvedel na profesionalni ravni, tako da se ga bodo vsi navzoči, bilo jih je 250, spominjali še dolgo. Tu bi posebej izpostavil našega člana Matka Zdešarja, ki je zasnoval celoten program in ga tudi vodil. Ponosni pa smo tudi na izdajo biltena, ki zajema življenje in delo društva vse od ustanovitve leta 1953. Poleg petčlanskega uredniškega odbora tukaj izstopa vloga Milene Malovrh kot lektorice in oblikovalke biltena. Kot osnova za nadaljnje dejavnosti je bil sprejet program, ki tudi v prihodnje daje prednost obiskom bolnih članov in članic, ki bivajo v domovih za starejše, in tistih, ki praznujejo Iz poročila predsednika društva je bila razvidna velika aktivnost društva v preteklem letu, število dejavnosti se iz leta v leto povečuje. Organiziranih je bilo 6 izletov in 12 pohodov, marca lani pa je bila ustanovljena nova sekcija, "Nordijska hoja" pod mentorstvom Slavka Ogrizka, ki ima 21 stalnih udeležencev. Kot obliko dobrega sodelovanja s šolo naj omenim tudi enotedensko prisotnost na cestnih križiščih ob začetku novega šolskega leta, da se šolarjem omogoči varna pot v šolo. Seveda pa so se nadaljevale stare dejavnosti, kot so likovna delavnica pod vodstvom Anke Tomšič in akademskega slikarja Lovra Inkreta, delavnica izdelave suhega cvetja, vsakoletni piknik v juniju in še bi lahko našteval. Osnovne šole Dobrova. Letos je osnovna šola pa je poleg prosto- visoke jubileje. Vsem članom bomo omogočali razne aktivnosti in udeležbo na organiziranih pohodih, izletih, predavanjih, raznih tečajih in delavnicah, posebnih praznovanjih in pikniku. Namen je seveda druženje in izmenjava življenjskih izkušenj. Za naše društvo je značilno, da je velika večina članov aktivnih. Tistim, ki so še posebej prispevali k društvenemu delu, pa so bila podeljena društvena priznanja. Med nagrajenci so bili Jožica Dolinar, Valerija Mihevc, Andrej Končan, Mili Rožnik, Rajko Komat in Marjan Jovan. Občnega zbora se je udeležil tudi župan Občine Dobrova - Polhov Gradec, g. Franc Setnikar, ki mu je društvo ob tej priložnosti izreklo zahvalo za materialno in moralno pomoč pri delovanju. Navzoči so bili tudi predsednik KS Dobrova Marjan Pograjc, predsednik območne skupnosti DU Vič - Rudnik Tone Slak ter predsedniki drugih društev upokojencev: Matko Zdešar (Horjul), Matija Golc (Polhov Gradec), Tončka Filipič (Vrz-denec) in Stane Hribar (Kozarje). Vsi povabljenci pa so pohvalili veliko aktivnost našega društva, posebno predsednika Toneta Tomšiča. Ob zaključku občnega zbora sta zbrane čakala prigrizek in pijača, ki so jo postregle pridne roke članic društva. Za zabavo je igral Ansambel Dolomiti. Za ureditev prostora srečanja pa so poskrbeli vitalni člani. Rajko Komat Pustovanje v vrtcu Spet nas je obiskal najbolj zabaven dan v letu, ko se vsi našemimo v zanimive pustne šeme. Otroci so nad pustom še posebej navdušeni. Na pustni torek so nas namesto otrok v skupini obiskali: tri male pikapolonice, prijazni lev, mala čarovnica, živahni slon, pisani klovn, mali tiger, veliki leopard, lepi gusar, rožnati metuljčici in zeleni dinozaver. Za praznovanje pusta smo našo igralnico okrasili z risbo klovna in pisanimi pustnimi očali. Že zjutraj so nas presenetili s krofi, kot se za pusta spodobi. Po zajtrku smo rajali ob živahnih pustnih pesmih. Prepevali smo pesmico Hip, hura. Kmalu zatem so nas obiskale maškare iz skupine Zmajčkov, ki so zaplesale z nami. Ker nismo želeli zamuditi nobene maškare, smo sami obiskali še druge skupine. V skupini Medvedkov je sledilo skupno rajanje. Ogledali smo si najrazličnejše maškare in skupaj zaplesali. Pust smo povezali tudi s spoznavanjem tradicionalnih slovenskih mask, kot so kurent, lavfar in coprnica Uršula. To je bilo za otroke nekaj novega. Da bi jih otroci lažje spo- znali, smo si ogledali fotografije z različnih pustnih karnevalov po Slovenji. Skupaj smo sestavili razrezane fotografije kurenta, Uršule in lavfarjev. Vzgojiteljici sva otrokom kurente predstavili tako, da smo jih skupaj posnemali s skakanjem in cingljanjem ob hitri instrumentalni glasbi. Pri tem smo uporabili male inštrumente, da smo pričarali glasno hrumenje kurentov, ne samo v naši igralnici, ampak tudi na hodniku. Otroci so bili navdušeni. Dan pred pustom smo izdelali še naše skupinske maske: sive, bele in rožnate miške. Vzgojiteljica Katja Suhadolc elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Občina Dobrova liSLl - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 37 Drsamo vsi - športni dan 1. triade OŠ Dobrova Ko je bil mesec januar še prav pomladno razpoložen, smo si v 1. triadi OŠ Dobrova privoščili zimski športni dan. Bližina drsališča v Gabrju nam omogoča, da zimski športni dan izvedemo tako rekoč kadarkoli v zimskih mesecih, ne glede na vremenske razmere. Drsališče smo obiskali v štirih skupinah. Otroci so uživali na drsalkah, eni prvič, drugi pa so nadgrajevali svoje znanje drsanja. Mnogi med njimi so zelo spretni in vidi se, da jim je ta način gibanja blizu. Marsikateri fant drvi po drsališču v pravi hokejski drži, tako da mu manjka le še palica. Tudi začetniki so kaj hitro premagali strah in se kmalu brez opore pognali po drsališču. Pridružila se nam je vaditeljica drsanja, ga. Branka Pungerčar. Otroke je z različnimi igrami in vajami pripravila tako, da je večina brez težav opravila ravno-težnostno nalogo za osvojitev športne značke "zlati sonček". Že nekaj let opažamo, da je vse manj drsalcev začetnikov, ker otroci tudi v popoldanskem času obiskujejo drsališče. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila Občini Dobrova - Polhov Gradec, ker nam nudi brezplačen najem drsališča in brezplačno izposojo drsalk za otroke. Posebna zahvala gre tudi šolskemu prevozniku Delič tours, ker nas zjutraj brezplačno z avtobusom pelje od šole do drsališča v Gabrju. Včasih je veljalo "Smučajmo vsi ...", za otroke OŠ Dobrova pa že lahko rečemo "Drsamo vsi ...". Andreja Mutec V kraju Dobrova dobra volja je doma V torek, 11. marca 2014, smo se udeležili turistične tržnice 28. festivala Turizmu pomaga lastna glava, ki ga organizira Turistična zveza Slovenje. Letošnja tema je bila »Na zabavo v naravo«. V Mercator centru Šiška smo na stojnici predstavili naš turistični produkt, dvodnevni končni izlet oz. dogodek. Poudarek smo dali gradi-ški legendi in gozdni učni poti malo drugače. Učenci Polona Rihar, Gal Grosek, Monika Petrovčič, Gregor Alič, Alenka Gosarič, Klara Širca, Barbara Knez, Lara Tominec in Manca Koritnik so za nalogo prejeli srebrno nagrado. Čestitamo! Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo g. županu Francu Setnikarju za podporo in obisk na stojnici. Potrudili smo se, da bi našo občino dostojno predstavili. Turistično tržnico so si ogledali tudi visoki predstavniki Turistične zveze Slovenije. Več o nalogi lahko preberete na spletni strani Osnovne šole Dobrova, www.osdobrova.si, in si hkrati ogledate zanimivo galerijo fotografij s tržnice. Mentorica: Tea Kunstelj Oš Polhov Gradec Informativa 2014 Na Osnovni šoli Polhov Gradec se ves čas nekaj dogaja. Zato je to šola, na kateri se nikoli ne morete dolgočasiti, saj preprosto ne utegnete. Devetošolci so se 24. januarja udeležili dvodnevnega sejma izobraževanja in poklicev Informativa 2014. Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se je zbralo rekordnih 20.000 obiskovalcev, ki so si lahko ogledali ponudbo več kot 200 slovenskih in tujih izobraževalnih programov ter praktične prikaze poklicev. Svoje vtise o obisku je zapisala naša učenka Maša Setnikar. "Zdaj se začne zares," bi lahko rekel prav vsak devetošolec, saj je polovica našega zadnjega osnovnošolskega leta potrkala na vrata. Do konca osnovne šole je pred nami še cel kup obveznosti in dogodkov, eno najpomembnejših pa je prav gotovo izbiranje šole, ki nam bo v naslednjih letih omogočila dobro izobrazbo. Vsak bi si rad izbral šolo, ki mu je pisana na kožo in se mu zdi po njegovih merilih najbolj primerna. Z namenom, da bo naša odločitev najboljša in bomo izbrali tisto pravo, so organizirane različne predstavitve in ena izmed takšnih je Informativa. Letošnja 6. Informativa je dosegla rekordno število obiskovalcev in k tej rekordni številki smo prispevali tudi učenci OŠ Polhov Gradec. S polno glavo najrazličnejših vprašanj smo se 24. januarja odpravili na največji sejem poklicev. Vsak je v mislih že izbral šole, ki si jih bo ogledal, ker pa je okoli nas kar poplesavalo veliko število najrazličnejših stojnic, smo pokukali tudi drugam. Za nas so pripravili prav posebne naloge in preizkušnje, ki so predstavljale posamezne šole. Dijaki in profesorji so nam z največjim veseljem predstavljali svoje šole in v nas vzbudili še večje zanimanje. Informa- tiva je na nas, učence vplivala zelo pozitivno, saj je potrdila naše odločitve in nam dokazala, da smo izbrali najboljše. Na vsaki predstavitvi šol so se v nas potrjevale odločitve in Informativa je dosegla svoj namen, vrhunec pa bo seveda informativni dan februarja. Da pa bi poklice spoznali še bolj podrobno, smo obiskali podjetje Schwarzmann. Prijazno so nam predstavili delovanje podjetja in povedali, kakšna izobrazba je potrebna za katerega izmed poklicev. Veliko vlogo odigra predvsem znanje jezikov, ki je v današnjem času zelo pomembno, kakovost končanega dela pa je odvisna od naše volje in pripravljenosti. Poklici so v nas r jVs fl pustili prav poseben pečat, saj so nam jih predstavljali prav tisti ljudje, ki jih opravljajo. Da bo vsak izbral najboljše zase, zdaj ni več težava, saj je lahko prav vsak po zaslugi Informative trdno odločen. Veliko je k tej naši trdni odločitvi prispevala tudi šolska svetovalna delavka ga. Albina Jerman Slabe, ki nas je skozi prvo polovico šolskega leta vztrajno spodbujala in nam posredovala vsako pomembno informacijo. Naša odločitev bo najboljša takrat, ko bomo vanjo verjeli. Maša Setnikar, 9. b Comenius - izmenjava vzgojiteljic v Španiji V vrtcu pri OŠ Polhov Gradec že drugo leto teče projekt Comenius z naslovom Zamolčane zgodbe otrok in kulture. V projektu sodelujejo Bolgarija, Poljska, Španija, Turčija in Slovenja. Do zdaj so bila izvedena že štiri srečanja, in sicer v Turčiji, na Poljskem, v naši prelepi deželi, v novembru pa se je šest strokovnih delavk vrtca udeležilo srečanja v okviru projekta Comenius v Španiji. Katoliška šola z imenom Collegio Antonio Giovanni Farina, ki sodeluje v projektu, se nahaja v kraju Azuqueca de Henares v bližini mesta Alcala, ki je od glavnega mesta Španije, Madrida, oddaljeno pol ure vožnje z avtom. V tem mestecu smo vzgojiteljice preživele pet zelo zanimivih dni. Imeli smo pester in poučen program v angleškem jeziku, naši dnevi pa so bili zapolnjeni z različnimi dejavnostmi, ogledi ter predstavitvami španske tradicije. Španski učitelji in učenci so za nas pripravili prijetno dobrodošlico, nagovorili pa sta nas tudi predstojnica šole in koordina-torka projekta Comenius. V posebno čast nam je bila udeležba ter pozdrav gospe Tine Šilc, kulturne referentke s slovenskega veleposlaništva v Madridu. Zapel je tudi pevski zbor, za vzdušje pa so poskrbeli še plesalci ter nekaj drugih zanimivih točk. Po spoznavnem programu smo se sprehodili do vrtca in razredov, najlepše pa je bilo po hodnikih in učilnicah videti zastave vseh vključenih držav, napise in druge izdelke; v vsaki učilnici so imeli tudi poseben Comeniusov kotiček. Za popestritev so nam pripravili delavnice ter ogled mesta Alcala in njegovih znamenitosti, med drugim rojstne hiše slavnega pisatelja Miguela de Cervantesa. Namen projekta je izmenjava naših izkušenj z delom v vrtcu, šoli, izmenjava izkušenj in zgodb otrok, zato smo naslednji dan skoraj v celoti posvetili predstavitvam našega dela in se tako veliko naučili drug od drugega. Po uradnem delu smo se za sprostitev odpravili v telovadnico, kjer smo čas namenili učenju plesa s palicami. Tudi palice so bile obarvane z barvami zastav vseh držav. V popoldanskih urah so nas odpeljali še na ogled zelo znane pivovarne Mahou, ki je ena največjih v Evropi. Tretji dan smo imeli čast spoznati župana mesta, ki je z nami delil zgodovino ter načrte za prihodnost mesta. Pozneje so nam predstavili celoten izobraževalni sistem, sladkanje s torto za 40-letnico delovanja šole pa je vsem pričaralo nasmeh na obraz. Nato smo uživali ob poslušanju pesmi posameznih držav ter plesu. Slovenske vzgojiteljice smo svoji dve pesmi predstavile ob spremljavi kitare. Imeli smo še dve delavnici, kjer smo izdelovali rože iz filca in novoletne okraske iz svetlečih trakov. Zvečer je sledila zabava, na kateri nas je s svojim nastopom počastila skupina Alcala Tuna, hkrati pa smo lahko pokusili nekaj tradicionalnih španskih jedi. Cetrtek je bil dan za celodnevni izlet v Madrid, kjer smo si ogledali notranjost španske kraljeve palače in veliko katedralo v njeni bližini. Turistični vodič nam je poglobljeno pripovedoval o zgodovini mesta in njegovih posebnostih. Ogledali smo si tudi največji park, nekaj zanimivih cerkva in starejših hiš, se sprehodili po ulicah ter se seznanili z grbi in značilnostmi Španije. Pozneje smo se sprostili na Plazi Mayor, kjer smo se lahko okrepčali z značilnimi sendviči s ka-lamari (bocadillos de calamari). Sledil je ogled središča mesta, ki ga zaznamuje predvsem vrvež in velika gneča, ter obisk Cor-te Inglesa, kjer se z najvišjega nadstropja ponuja lep razgled na Madrid. Ob vrnitvi v hotel smo se ustavili še pred stadionom Santiago Bernabeu. Zadnji dan smo posvetili tudi nastopu plesalk flamenka, katerim smo se lahko tudi pridružili in se poskusili zavrteti v ritmu tega plesa. Sledila je predstava, ki so jo zaigrali otroci 1. razreda - El gallo kiriko. Zadnji večer pred odhodom domov so nam španski gostitelji skupaj s starši pripravili večerjo, v slovo pa nam je zapel mešani pevski zbor, katerega zvok je donel po vsej dvorani. Za vse doživete trenutke se gostiteljem slovenskih predstavnic projekta Comenius iz srca zahvaljujemo in izrekamo na snidenje v upanju, da se še kdaj srečamo v Španiji. Strokovne delavke našega vrtca pa čaka še veliko dela z dopolnjevanjem Comeni-usovega kotička, raziskovanjem in učenjem o sodelujočih državah - in seveda še eno srečanje v Bolgariji. Silva Križič, Katarina Možek, Matejka Krvina, Nataša Peljhan, Mateja Maček, Mojca Marolt 38 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec NC_št. 414., 31. marec 2014 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Na podlagi Statuta Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 26/2012) in 13. člena Odloka o priznanjih Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradno glasilo občine Dobrova - Polhov Gradec, št.: 6/2001) objavljam Javni razpis za podelitev občinskih priznanj v letu 2014 Vsebina in pogoji razpisa 1. Občina Dobrova - Polhov Gradec podeljuje priznanja zaslužnim občanom, drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam za dosežke na področju gospodarstva, šolstva, kulture, športa, znanosti, ekologije, zaščite in reševanja ter na drugih področjih človekove ustvarjalnosti, ki prispevajo k boljšemu, kvalitetnejšemu in popolnejšemu življenju občanov in ki imajo pomen za razvoj in ugled Občine Dobrova - Polhov Gradec. Priznanje je lahko podeljeno tudi posmrtno. 2. Oblike in stopnje priznanj občine Dobrova - Polhov Gradec so: 1. naziv častni občan občine 2. zlati grb 3. srebrni grb 4. bronasti grb 5. priznanje Občine Dobrova - Polhov Gradec. 3. Naziv častni občan Občine Dobrova - Polhov Gradec se podeljuje posameznikom za posebno pomembna dejanja, delo in zasluge, ki pomenijo izjemen prispevek k razvoju, ugledu in uveljavljanju Občine Dobrova -Polhov Gradec v Republiki Slovenji ali na mednarodnem področju. 4. Zlati grb Občine Dobrova - Polhov Gradec se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za izredno življenjsko delo ali vrhunske uspehe in dosežke, ki so pomembni za ugled in razvoj Občine Dobrova - Polhov Gradec. V koledarskem letu se lahko podeli največ en zlati grb Občine Dobrova - Polhov Gradec. 5. Srebrni grb Občine Dobrova - Polhov Gradec se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za pomembne dosežke v daljšem obdobju (praviloma več kot eno leto) in kot spodbudo za nadaljnje delo. V koledarskem letu se podelita praviloma največ dva srebrna grba Občine Dobrova - Polhov Gradec. 6. Bronasti grb Občine Dobrova - Polhov Gradec se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za pomembne dosežke v krajšem obdobju (praviloma v obdobju enega leta) in kot spodbudo za nadaljnje delo. V koledarskem letu se lahko podeli praviloma največ tri bronaste grbe Občine Dobrova - Polhov Gradec. 7. Priznanje Občine Dobrova - Polhov Gradec se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za izkazano prizadevnost na različnih področjih delovanja. 8. Pobudniki oziroma predlagatelji za podelitev priznanj Občine Dobrova - Polhov Gradec so lahko občani, politične stranke, krajevne skupnosti, podjetja, društva ter druge organizacije in skupnosti. Predlog za podelitev priznanja mora biti predložen v pisni obliki z obrazložitvijo in mora vsebovati podatke o kandidatu: • ime in priimek oziroma naziv predlagatelja, • ime in priimek, datum rojstva in naslov kandidata za priznanje, če gre za fizično osebo, • naziv in sedež kandidata za priznanje, če gre za organizac jo, • podatki o že prejetih priznanjih in odlikovanjih, • podatki o prejemu občinskega priznanja v prejšnjih letih, • vrsta predlaganega priznanja, • našteti dosežki oziroma uspehi z obrazložitvjo, zaradi katerih se kandidata predlaga za dobitnika občinskega priznanja, • podpis predlagatelja in žig organizacije. Vloga je dostopna na spletni strani občine: www. dobrova-polhovgradec. si in v sprejemni pisarni občine. 9. Pisni predlogi za občinska priznanja morajo biti poslani v zaprti ovojnici na naslov: Občina Dobrova - Polhov Gradec, Komisja za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Stara cesta 13, 1356 Dobrova, in sicer najkasneje do 30. aprila 2014. Na ovojnico zapišite oznako: »Ne odpiraj - Predlog za občinsko priznanje«. Naslov pošiljatelja mora biti označen na hrbtni strani kuverte. Upoštevani bodo samo predlogi, ki bodo poslani v skladu z razpisom in v razpisanem roku. 10. Prispele vloge bo obravnavala Komisja za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in pripravila predloge za podelitev priznanj. Odločitev o podelitvi priznanj sprejme Občinski svet s sklepom. Sklep mora biti obrazložen. 11. Predlagatelji in prejemniki priznanj bodo v roku omih dni po sprejemu sklepa pisno obveščeni o podeljenem priznanju. Seznam prejemnikov priznanj bo objavljen v občinskem glasilu in spletni strani občine. Številka: 430-0010/2014 Dobrova, 18. marec 2014 Franc Setnikar l.r., župan Občina Dobrova - Polhov Gradec Na podlagi pravilnika o dodelitvi proračunskih sredstev za postavitev malih komunalnih čistilnih naprav v Občini Dobrova - Polhov Gradec za obdobje 2012 do 2017 (Uradni list RS, št. 3/12 in 45/2013) Javni razpis za dodelitev proračunskih sredstev postavitve malih komunalnih čistilnih naprav v Občini Dobrova - Polhov Gradec v letu 2014 I. Predmet razpisa Sofinanciranje nakupa malih komunalnih čistilnih naprav velikosti do 50 PE v Občini Dobrova - Polhov Gradec. II. Upravičenci do sredstev Upravičenci so fizične osebe s stalnim prebivališčem v občini. III. Višina pomoči • Do 30% upravičenih stroškov za postavitev male komunalne čistilne naprave za en stanovanjski objekt ali največ 250 € na PE. • Do 50 % upravičenih stroškov ali največ 375 € na PE, kadar se za več stanovanjskih objektov postavi ena mala komunalna čistilna naprava in posamezni stanovanjski objekti, pri katerih ni možnosti postavitve male čistilne komunalne čistilne naprave za več stanovanjskih objektov. (Šteje se, da postavitev male komunalne čistilne naprave za več stanovanjskih objektov ni mogoča, kadar je stanovanjski objekt od predvidene lokacije postavitve male čistile naprave oddaljen več kot 100 m.) IV. Splošni pogoji upravičenosti • Mala komunalna čistilna naprava mora imeti certifikat oziroma listino o skladnosti izdelka z zahtevami glede doseganja mejnih vrednostih parametrov odpadnih vod, kot jih predpisuje Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07). • Čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi mora biti skladno s preostalimi določili 4. člena Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07, 30/10) glede ustreznosti čiščenja v mali komunalni čistilni napravi. • Ocena obratovanja male komunalna čistilne naprave, ki jo upravičenec kot dokazilo posreduje na občino mora biti pozitivna. • Lokacija postavitve male komunalne čistilne naprave mora omogočati neovirano praznjenje, • Upravičenci morajo razpolagati z zemljiščem, na katerem načrtujejo postavitev MČN. • Upravičenci, ki bodo za več objektov postavili skupno čistilno napravo, morajo vlogi priložiti podpisan medsebojni dogovor vseh uporabnikov MKČN, ki ni časovno omejen, iz katerega bosta razvidna delitev stroškov vzdrževanja MKČN in oseba, ki bo zadolžena za upravljanje MKČN. V. Opravičljivi stroški • Nakup male komunalne čistilne naprave velikosti do 50 PE s stroški montaže male komunalne čistilne naprave in prvim zagonom MKČN z nastavitvijo parametrov. • Upravičeni stroški lahko nastanejo od 1. 1. 2012 naprej. Investicija mora biti končana do 31. 12. 2014. IV. Merila • Mala komunalna čistilna naprava mora biti zunaj predvidenih območij aglomeracij, znotraj katerih se predvideva izgradnja kanalizacije, skladno z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Dobrova - Polhov Gradec. Informacije o območjih pridobi vlagatelj na Občini Dobrova - Polhov Gradec. • Do sofinanciranja so upravičene postavitve malih komunalnih čistilnih naprav na območju aglomeracij v naseljih: Suhi Dol, Črni Vrh, Kurja vas, Šentjošt, Zalog, Hruševo (območje HU 11) in Dobrova, vključno od hiše Horjulska cesta 126 naprej proti Brezju in drugih območjih aglomeracij, kjer se kanaliza-cia zaradi sprememb projekta, nastalih kot posledica nepridobljenih služnosti lastnikov zemljišč, ne bo gradila. Informacije o območjih pridobi vlagatelj na Občini Dobrova - Polhov Gradec. • Mala komunalna čistilna naprava mora biti zunaj vodovarstvenih območij. Informacije o vodovarstvenih območjih pridobi vlagatelj na Občini Dobrova - Polhov Gradec. V. Višina razpisanih sredstev Sredstva bremenijo proračunsko postavko 11004 Proračuna občine Dobrova - Polhov Gradec za leto 2013. Okvirna višina razpisanih sredstev je 30.000 €. VI. Omejitve • Upravičeni stroški so le tisti stroški, ki so nastali od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2014. • Najnižja skupna višina pomoči, ki se izplača upravičencu, je 50 €. • Sredstva se ne dodelijo upravičencu, ki je za isti namen, ki ga navaja v vlogi za pridobitev sredstev po tem javnem razpisu, že prejel javna sredstva Republike Slovenje ali sredstva Evropske unije. • Sredstva se ne dodelijo za postavitev MKČN zunaj Občine Dobrova - Polhov-Gradec. VI. Razpisna dokumentacja Razpisna dokumentacja (navodila in obrazci) in druge informacije so objavljeni na: http://www.dobrova-polhovgradec.si. Kontaktna oseba občinske uprave za informacije je Helena Čuk. VII. Način prijave in roki Izpolnjeno razpisno dokumentacijo vlagatelji pošljejo priporočeno po pošti ali oddajo neposredno na sedežu ob- Ovojnica mora biti opremljena z naslednjimi podatki: Občina Dobrova - Polhov Gradec, Stara cesta 13, 1356 Dobrova, s pripisom »Ne odpiraj, javni razpis, MKČN«. Na hrbtni strani mora biti označen naslov pošiljatelja vloge. Vloge, iz katerih ni razvidno, da se nanašajo na javni razpis, se zavrže. Razpis je odprt do porabe sredstev oz. najkasneje do 31. 12. 2014. Datum in ura zaprtja razpisa bosta objavljena na spletni strani občine. Popolne vloge se razvrstijo po datumu in uri prejetja. Pravočasno dopolnjene vloge se uvrstijo po vrstnem redu na konec seznama. Če je v seznam popolnih vlog uvrščenih več vlog, kot je na voljo sredstev, se sredstva razdelijo vsem popolnim vlogam v enakem deležu. VIII. Obravnavanje vlog in postopek odobritve Odpiranje in pregled vlog Vloge se odpirajo po vrstnem redu prejetja. Odpiranje vlog ni javno. Vlagatelje nepopolnih vlog se pozove k dopolnitvi. Prispele vloge bo pregledala in strokovno ocenila komisja, ki jo imenuje župan Občine Dobrova - Polhov Gradec. S sklepom župana se zavrže se vloge: - ki so prepozno prispele, - ki niso oddane na predpisani razpisni dokumentaciji, - nepopolne vloge, ki jih v navedenem roku vlagatelj ne dopolni ali jih dopolni neustrezno in zavrne vloge: - ki so neutemeljene, - z nasprotujočimi podatki v vlogi in prilogah, - ki so vložene v nepravilno opremljenih ovojnicah, - vsebinsko neustrezne vloge, - ki ne bodo izpolnjevale pogojev za prijavo. Popolnost in dopolnitve vlog Vloga se šteje za popolno, če je izpolnjena na obrazcih razpisne dokumentacije, je razumljiva in ima priložene vse priloge. Vlagatelje nepopolnih vlog komisja v roku 14 dni od odpiranja in strokovnega pregleda vlog pisno pozove, da jih dopolnijo. Rok dopolnitve je 8 dni od prejema poziva za dopolnitev. Dopolnitve, poslane po roku, se ne upoštevajo. IX. Obveščanje o izboru O dodelitvi sredstev po tem pravilniku odloča na predlog strokovne komisije župan oziroma oseba, ki jo pooblasti župan. Vlagateljem, katerih vloge izpolnjujejo predpisane pogoje iz predpisov in javnega razpisa in so za namen za- gotovljena sredstva, se izda odločba o pravici do sredstev. V obrazložitvi odločbe o pravici do sredstev je utemeljena odločitev in v primeru pozitivne odločitve opredeljeni višina dodeljenih sredstev, namen in upravičeni stroški. Rok za izdajo odločbe o pravici do sredstev je 60 dni od ugotovitve vseh dejstev. X. Pritožba na odločbo Zoper odločitev v odločbi o pravici do sredstev lahko upravičenec vloži pritožbo na naslov občine v roku 8 dni od prejema odločbe. XI. Zahtevki za izplačilo Za izplačilo sredstev vlagatelji vlagajo zahtevke na predpisanem obrazcu. Izplačilo se upravičencu izvrši po opravljenih delih na podlagi vloženega zahtevka za izplačilo, ki mu priloži: • fotokopijo računa, • fotokopijo potrdila o plačilu računa, • fotokopijo certifikata oziroma listine o skladnosti, • pozitivno oceno obratovanja male komunalna čistilne naprave. Gradnja mora biti končana do 31. 12. 2014. Šteje se, da je gradnja končana, ko so plačani računi za MKČN. Zahtevke se vlaga po pridobitvi pozitivne ocene obratovanja, vendar najkasneje do 31. 12. 2015. Če upravičenec do roka ne pridobi pozitivne ocene obratovanja, lahko z vlogo zaprosi za podaljšanje roka. V vlogi navede razloge za podaljšanje roka. Na podlagi popolnega zahtevka se izplačajo sredstva na vlagateljev trans-akcijski račun. Nakazilo na transak-cijski račun šteje, da je bilo zahtevku v celoti odobreno. O spremembi roka za vložitev zahtevka se na podlagi utemeljenih razlogov odloči z odločbo. Če zahtevku ni v celoti ugodeno, se o spremembah odloči z odločbo. Na to odločbo pritožba ni dovoljena. Zahtevke, ki so v nasprotju z zahtevami predpisov, javnega razpisa ali odločbe o pravici do sredstev, se zavrne. XII. Spremljane namenske porabe sredstev Upravičenec je dolžan vrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obresti, ki se obračunavajo od dneva plačila upravičencu do dneva vračila sredstev v primerih, ko se ugotovi: • da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena, • da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke, • da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova ponovno pridobil finančna sredstva pred iztekom za to določenega obdobja v razpisu, • če investicije, za katero je pridobil sredstva, ni dokončal oz. jo je končal v bistveno manjšem obsegu, kot je predvideval v prijavi na razpis, • druge nepravilnosti pri uporabi sredstev. V primerih iz prejšnjega odstavka upravičenec ne more pridobiti sredstev za dobo petih let. XIII. Informacije Dodatne informacije po telefonu: 01 3601 800, kontaktna oseba: Helena Čuk. Morebitna vprašanja je mogoče posredovati tudi po elektronski pošti: helena.cuk@dobrova-polhov-gradec.si. 430-0009/2014-1 Datum, 6. 3. 2014 Franc Setnikar, l.r., župan 24. februar 2014 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 39 Nadaljuje se gradnja kolesarskih stez Komunalno podjetje Ljubljana je v začetku marca gradbene stroje znova pripeljalo v Občino Log - Dragomer, kjer delavci nadaljujejo gradnjo kolesarskih stez in pločnikov. Na občini medtem pospešeno iščejo izvajalca, ki bosta ob regionalni cesti gradila kanalizacijo in vodovod. gradbenih del, in sicer predvidoma do 20. decembra, ko je rok za dokončanje del. Občina želi sočasno z gradnjo kolesarskih stez v odstavni pas vgraditi kanalizacijo in vodovod. Zato je januarja občinski svet sprejel rebalans, v katerem so zagotovili sredstva za oba projekta; za gradnjo kanalizacije je tako namenjenega dobrega pol milijona evrov, za vodovod pa 150 tisočakov. Občina je medtem že začela izbirati izvajalca za gradnjo dela kanalizacije ob regionalni cesti (med križiščem za osnovno šolo in kapelico na Lukovici). Ponudbe je oddalo pet izvajalcev, cene pa se gibljejo med 290 tisočaki in 484.000 evri. Do izida Našega časopisa naj bi na občini izdali sklep o izbiri, nato bo začel teči osemdnevni rok za pritožbe, in če se nihče izmed neizbranih ponudnikov ne bo pritožil, bo do izida Našega časopisa občina že imela izbranega izvajalca za gradnjo tega dela kanalizacije. Naj ob tem omenimo, da je del, kjer bo potekala gradnja kanalizacije, del kohezijskega projekta. Ker občina še nima izdane odločbe o dodelitvi kohezijskih sredstev, bodo sredstva v celoti založili. V teku pa je tudi izbira izvajalca, ki bo gradil odsek vodovoda ob regionalni cesti, ponudbe bodo na občini odpirali 25. marca. V. E. Delavci KPL bodo najprej dokončali začeto delo na desni strani regionalne ceste, kjer gradijo pločnike, nato pa bodo gradnjo nadaljevali še na odstavnem pasu. Tu bo Komunalno podjetje Ljubljana uredilo mešano asfaltno površino za kolesarje, traktorje in pešce, ki bo široka tri metre, od glavne ceste pa bo ločena z jekleno varnostno ograjo. Poleg tega bosta preurejeni dve križišči; na Lukovici je preureditev že skoraj končana, v Dragomerju pa so predvideni rekonstrukcija obeh avtobusnih postajališč, izvedba levega zavijalnega pasu za smer Dragomer, cestna razsvetljava ter priključki za semaforizacijo križišča. Cesta je zato na gradbiščih že polovično zaprta, promet pa je urejen izmenično enosmerno. Takšna ureditev je predvidena ves čas trajanja Letos sanacija Molščice Občina Log - Dragomer je v proračun uvrstila sanacijo dela potoka Molščica, in sicer med regionalno in Šolsko cesto. Sočasno s sanacijo vodotoka bodo na tem delu uredili ter nekoliko razširili cesto. Na občini upajo, da tokrat ne bodo imeli toliko težav kot pri sanaciji Malenščice. Naj ob tem še povemo, da je trenutno v pripravi projekt sanacije vodotoka, dokumentacijo pa bo Hidrotehnik izdelal za del Molščice med Vrhovčevo in regionalno cesto. V. E. Nove stare cene ravnanja s komunalnimi odpadki Občinski svet občine Log - Dragomer je na redni februarski seji potrdil ceno stroškov zbiranja odpadkov. Ta se za uporabnike ne bo spremenila, zato bo znesek na položnicah načeloma enak, le da bodo cene po novem obračunane za kilograme in ne za litre zbranih odpadkov. Novost je tudi, da bo višino položnice mogoče celo znižati - manj bodo plačevali tisti, ki bodo Komunalnemu podjetju Vrhnika vrnili zabojnike za zbiranje bioloških odpadkov in te začeli kompostirati doma. Komunalno podjetje Vrhnika je Občinskemu svetu predlagalo nov način obračunavanja cen storitve ravnanja s komunalnimi odpadki, in sicer namesto za litre zbranih odpadkov zdaj za kilograme. V začetku lanskega leta je namreč začela veljati Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Po novem bo zbiranje komunalnih odpadkov stalo 0,1215 evra/kg, zbiranje bioloških odpadkov 0,1313 evra/kg, obdelava komunalnih odpadkov 0,1127 evra/kg in odlaganje komunalnih odpadkov 0,0755 evra/kg. Ceno ravnanja s komunalnimi odpadki bo še naprej subvencionirala občina, in sicer v višini 0,0156 evra/kg. Pri obračunu storitev bodo upoštevani največ trije otroci do 18. leta starosti. Povedano poenostavljeno: odvoz komunalnih odpadkov bo še naprej stal 3,77 evra na osebo. To ceno bo mogoče nekoliko znižati, in sicer s kompostiranjem. Uporabniki, ki bodo Komunalnemu podjetju Vrhnika vrnili zabojnike za biološko zbiranje odpadkov in te začeli kompostirati doma, bodo znesek na položnici lahko znižali za 1,7125 evrov na osebo. Štiričlanska družina bo tako letno lahko privarčevala nekaj več kot 82 evrov. Kot je na seji še poudarila direktorica JP KPV, pa bodo vsi, ki ne bodo več imeli zabojnikov za biološke odpadke, te morali dosledno kompostirati. V zabojnike za ostanek komunalnih odpadkov ne bo dovoljeno odlagati nobenih bioloških odpadkov (olupkov citrusov, ostankov hrane ipd.). Izvajanje ločenega zbiranja kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada iz gospodinjstev ter hišnega kompostiranja nadzirajo občinski inšpektorji. Na podlagi Odloka o ravnanju z odpadki v Občinah Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika (Ur. l. RS št. 100/2013, prva alinea 37. člena) je imetnikom odpadkov te prepovedano prepuščati v zabojnikih za ločeno zbiranje frakcij, ki zanje niso namenjeni. Na podlagi Tehničnega pravilnika o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občin Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika (JP KPV, d.o.o., z dne 27. 1. 2014; drugi odstavek 29. člena) morajo povzročitelji, ki biološko razgradljivih odpadkov in zelenega vrtnega odpada ne kompostirajo sami na svojem vrtu, te zbirati v tipskih zabojnikih, izvajalec pa skladno z določili Tehničnega pravilnika zagotavlja redni odvoz do izbranega prevzemnika. V.E. Foto: KPV Na seji o poročilih nadzornega odbora Občinski svet Občine Log - Dragomer je na februarski seji razpravljal o trinajstih točkah dnevnega reda, med drugim so svetniki na mize dobili gradivo o rezultatih ankete za ohranitev pošte na Logu, potrdili so cene odvoza odpadkov ter se seznanili z dvema poročiloma nadzornega odbora. V uvodu je župan Mladen Sumina z dnevnega reda umaknil imenovanje članov občinske volilne komisje, sejo pa so svetniki nadaljevali z obravnavo novih cen storitev gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Cene bodo za gospodinjske uporabnike ostale enake, lahko pa jih boste tudi nekoliko znižali - več o tem v prispevku "Nove stare cene ravnanja s komunalnimi odpadki". Svet je bil na seji soglasen pri imenovanju nadomestnega člana v Odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami, to mesto je zasedel Jožef Sevšek iz Dragomerja, soglasen pa je bil tudi pri spremembi Sklepa o ustanovitvi Lokalne akcijske skupine za preprečevanje zasvojenosti v Občini Log - Dragomer, ki bo po novem imela enega člana več. Šestega člana bo predlagal župan. Svetniki so v nadaljevanju roke dvignili še za vzpostavitev grajenega javnega dobra lokalnega pomena na občinskih parcelah v športnem parku na Logu in v Dragomerju, na otroških igriščih Na Grivi in v Jordanovem kotu, na obeh občinskih pokopališčih ter na nekaterih javnih poteh. Nato so se strinjali še z brezplačnim prenosom delov zemljišč na občino in potrdili nekoliko višji znesek enkratne denarne pomoči za novorojence, ki v letu 2014 znaša 229,43 evra. Na seji smo še izvedeli, da naj bi se občinski svet v tej sestavi letos odločal še na štirih rednih sejah. Med drugim je na programu sprejem odloka o oskrbi s pitno vodo, odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode, OPN ter posamezni OPPN-ji, obravnavali pa naj bi še številna letna poročila različnih institucij. Na seji so se svetniki seznanili tudi z dvema poročiloma nadzornega odbora. V poročilu o gospodarnosti izvedbe parkirišča pri Zrimškovi hiši so nadzorniki ugotovili, da je investicija v gradnjo 21 parkirnih mest nesorazmerno visoka v primerjavi s koristmi, ki jih tako parkirno mesto prinaša; preračunali so, da bi vsako parkirno mesto stalo približno deset tisoč evrov. Zato so upravi predlagali, naj pripravi makadamsko izvedbo parkirišča za od 5 do 10 vozil ter nato najmanj tri mesece beleži zasedenost parkirišča, in sicer vsaj dvakrat dnevno. Glede na te rezultate pa naj se vodstvo občine odloči o realizaciji parkirišča ali pa to zemljišče nameni za koristnejše dejavnosti. Posege na tem zemljišču so sklepom ustavili tudi svetniki, ki so odločili, da se Zrimškova hiša za zdaj ne bo rušila, kar se upošteva pri rebalansu za leto 2014. V drugem nadzoru je nadzorni odbor analiziral posege v Snežak od leta 2007 do 2012. Nadzornik je ugotovil, da so bila v tem primeru sredstva porabljena nenamensko, proračun pa naj bi bil oškodovan minimalno za skoraj 12 tisočakov, kolikor je stala nepotrebna in slabo izvedena sanacija. Med drugim se v poročilu nadzornik sprašuje o strokovnosti sanacije brežine v letu 2008. Svetniki so bili precej kritični do poročila, poudarili so, da bi se nadzornik zaradi osebne vpletenosti moral izločiti iz postopka, oporekali pa so tudi njegovi strokovnosti s področja sanacije vodotokov. Sejo so svetniki končali s pregledom izvajanja sklepov občinskega sveta in izvajanja drugih nalog. V. E. Pod Lovrencem se zapleta Na občini premišljujejo, kako bi kakovostno in ne s previsokimi stroški uredili cesto, ki vodi k drago-merškemu pokopališču. Kot so nam pojasnili, bi bil projekt zelo kakovostnega odvodnjavanja enormno drag, zato trenutno proučujejo vse možne rešitve. Težava pa ni le v ceni, nam je povedal župan Mladen Sumina. Projekte bodo morali zasnovati tako, da z morebitno vodo s hriba ne bi poslabšali razmer v dolini ter z odvodnjavanjem s ceste Pod Lovrencem preobremenili že tako obremenjenih vodotokov v Dragomerju. V proračunu je za to investicijo predvidenih 112 tisočakov. V. E. Spomladi naj bi začeli obnavljati cesto Bevke-Log Občini Log - Dragomer in Vrhnika bosta letos skupaj modernizirali cesto Bevke-Log. Vsaka občina naj bi plačala polovico cene, v proraču- nu Občine Log - Dragomer je tako na tej postavki predvidenih 90 tisočakov. Kot nam je pojasnil župan Mladen Sumina, je popis del že narejen in je v usklajevanju z vrhniško občino. Začetek gradnje načrtujejo v spomladanskih mesecih. Obnovljenega bo približno pol kilometra ceste, vzporedno z rekonstrukcijo cestišča pa bodo v istem delu zamenjali glavno vodovodno cev Bevke-Log. Cestno povezavo med Bevkami in Logom je Občina Vrhnika delno modernizirala že leta 2010 oziroma 2012, in sicer do občinske meje. Ob rekonstrukciji ceste je bil na stroške Občine Vrhnika obnovljen tudi vodovod, ki naj bi po gradnji vrtine služil tudi Log-Dragomerčanom. Kot je pojasnil župan Sumina, bo občina z modernizacijo pridobila ustrezno cestno povezavo z naseljem Bevke, ki je sicer pomembnejša za prebivalce Bevk kot za Log-Dragomerčane, a je župan ob tem poudaril, da neobnovljeni odsek ceste v celoti leži na območju Občine Log - Dragomer. V. E. 40 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 24. februar 2014 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Požar Dragomerške gozdove verjetno ogrozila človeška malomarnost Dragomer, 18. marec 2014 - V največjem požaru v Občini Log - Dragomer je zgorelo okoli 1,5 hektarja gozda. 58 gasilcev iz petih gasilskih društev se je več kot štiri ure na strmem in težko dostopnem terenu borilo z ognjenimi zublji; da bi preprečili nadaljnje širjenje požara, so organizirali nočno stražo. Prvi trije meseci letošnjega leta so bili za gasilce PGD Dragomer - Lukovica in PGD Log zelo naporni. Potem ko so februarja pomagali odstranjevati posledice žledoloma, ki je pustošil tudi na našem koncu, so marca zopet hiteli v gozdove. A tokrat ne z mo-torko, temveč s cisternami, polnimi vode. V gozdu nad Dragomerjem je zagorelo okoli pol šestih zvečer, ogenj se je zaradi vzgornika hitro razširil proti vrhu hriba. Gasilci so se na težko do- stopen in strm teren najprej prebili peš, na pomoč pa so jim v prvi fazi priskočili okoliški kmetje s svojimi cisternami in traktorji, saj gasilske enote iz Občine Log - Dragomer nimajo gasilskega vozila, ki bi bilo prirejeno za gašenje gozdnih požarov. Nato je požar pomagalo gasiti še gasilsko vozilo za gozdne požare iz PGD Verd. Požar, ki se je razširil na približno 1,5 ha gozda, je gasilo 58 gasilcev: iz PGD Dragomer - Lukovica (18), PGD Log (11), PGD Bevke (11), PGD Drenov Grič - Lesno Brdo (6) in PGD Verd (3), poleg njih pa so bili operativnim enotam v stalno moralno in strokovno podporo poveljnik štaba CZ in župan Mladen Sumina, njegov namestnik Domen Rozman, poveljnik GZ Vrhnika Benjamin Svenšek in namestnik poveljnika GZ Vrhnika Aleksander Remškar. Požar je gasilcem uspelo lokalizirati okoli 22. ure, ko so robove žarišča polili z vodo. Zaradi vremenskih napovedi, pihal naj bi veter s hitrostjo od 8 do 12 km/h, so organizirali še požarno nočno stražo v dveh izmenah; na prizorišču je bilo stalno prisotnih šest gasilcev z gasilskim vozilom za gozdne požare, ki so pogorišče stra-žili do 7.15. Sreča v nesreči Izvedeli smo, da je katastrofalne posledice verjetne človeške malomarnosti preprečil splet okoliščin. Kot nam je pojasnil Pavel Remškar, poveljnik GE Občine Log - Dragomer, je k sreči veter pihal stran od naselja Dragomer, poleg tega so kmetje le dober mesec po uničevalnem žledenju že vzorno počistili gozdne poti do kraja požara. Če tega ne bi storili, dostop do kraja nesreče ne bi bil mogoč z nobenim vozilom. Morebitno večjo razsežnost požara pa je pomagala preprečiti tudi narava sama; ko se je vzgonski veter umiril, so gasilci lahko ustavili požar na gozdni vlaki. Naj ob tem omenimo, da so po podatkih zavoda za gozdove (1995-2010) glavni vzroki za gozdne požare v Slovenji nepazljivost (42 %), požig (10 %), naravni vzrok (8 %), za kar štirideset odstotkov gozdnih požarov pa vzrok ni znan. Požari so najpogostejši marca. Vzrok dragomerškega požara še ni znan, zagotovo pa v tem primeru ni šlo za samovžig. V. E., Foto: Pavel Remškar Vsem sodelujočim občanom, prostovoljskim gasilskim enotam (PGD Dragomer - Lukovica, PGD Log, PGD Bevke, PGD Drenov Grič - Lesno Brdo, PGD Verd), kmetom, ki so pomagali s cisternami in traktorji, poveljniku štaba CZ Mladenu Su-mini, namestniku štaba CZ Domnu Rozmanu, poveljniku GZ Vrhnika Benjaminu Svenšku ter Aleksandru Remškarju, namestniku poveljnika GZ Vrhnika, se iskreno zahvaljujem za pomoč pri gašenju gozdnega požara. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! Pavel Remškar, poveljnik GE Občine Log - Dragomer I tu BI m i- :i ■ KZ&H K Skica načrtovanih protihrupnih ograj (vir: Dars) Začetek gradnje protihrupnih ograj še ta mesec Za del občanov Občine Log - Dragomer naj bi se po zagotovilih Darsa še ta mesec začela gradnja protihrupnih ograj. Med Lukovico in Vrhniko bodo postavili 11 ograj v vrednosti 9,4 milijona evrov. Pred hrupom pa ne bodo zaščiteni vsi. Se vsaj dve leti bo hrup z avtoceste motil Lukovčane, ki živijo ob načrtovanem avtocestnem priključku. štva). Elaborat pasivne zaščite nato na podlagi predvidene postavitve ograj preveri še vse tiste objekte, kjer je na določenih delih fasad objekta še vedno minimalno prekoračena dovoljena raven hrupa. Za te objekte se predvidi potem tudi izvedba t. i. pasivne zaščite, ki v večini pomeni zamenjavo stavbnega pohištva na določenih delih hiše. Tako so v fazi nastajanja ustrezne dokumentacije preverjeni prav vsi objekti, ki so v vplivnem območju širjenja hrupa z avtoceste (bistveno širše območje kot samo območje prekoračenega hrupa), tako da je jasna meja, kateri objekti imajo prekoračeno mejno raven hrupa," so nam še povedali v Darsovi službi za komuniciranje. Hrup bo še vedno motil nekatere Lukovčane Kot smo že poročali, pa protihrupne zaščite ne bodo dobili vsi občani. Ograje bodo namreč začeli postavljati tik pred nadvozom na Lukovici, kar pomeni, da bodo hrup z avtoceste še vedno poslušali Lukovčani, ki živijo v bližini kapelice. Ti naj bi do protihrupne zaščite prišli v okviru izvedbe načrtovanega avtocestnega priključka. Kot smo še izvedeli, se gradnja ne bo začela še vsaj dve leti. "V letošnjem letu je načrtovana priprava in izvedba javnega razpisa za nadzornega inženirja na projektu izvedbe novega avtocestnega priključka, v letu 2015 pa, po predhodni pripravi, izvedba razpisa za izdelavo projektne in investicijske dokumentacije; v letu 2015 je prav tako načrtovano projektiranje priključka (projekta PGD in PZl)," pravijo na Darsu. Zato začetka gradnje, pred tem je treba izvesti še javno naročilo oddaje del graditve, ne načrtujejo pred letom 2016. Seveda pa je začetek gradnje odvisen še od zagotovljenih finančnih sredstev in prihodnjih poslovnih načrtov. V. E. Projekt postavitve protihrupne zaščite v Občini Log - Dragomer je tik pred izvedbo. Posel, vreden skoraj 9,5 milijona evrov, sta dobila Rafael, d. o. o., Sevnica (vodilni partner) ter SŽ ŽGP, d. d., Ljubljana (partner), za pogodbeno vrednost 4.401.342,53 evra (prvi sklop) in 5.047.915,78 evra (drugi sklop). Gre za projekt, ki bo sofinanciran iz evropskega kohezjskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okolj-ske in prometne infrastrukture za Še znamenito dragomerško žabo boli glava od silne škode v gozdu ... (as) obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Cestna in pomorska infrastruktura - KS, prednostne usmeritve Področje avtocest ter javnega razpisa za izbor operacij Gradnja protihrupnih ograj na posameznih avtocestnih odsekih. "Pripravljalna dela bo izvajalec začel predvidoma še v tem mesecu," so nam pojasnili v Darsovi službi za komuniciranje, kjer so nam zaupali, da je skrajni rok za dokončanje vseh del 14 mesecev od začetka gradnje. Izvajalec del bo protihrupne ograje gradil v smeri od Brezovice proti Vrhniki, dela pa se bodo kontinuirano nadaljevala, kot bodo to omogočale posamezne faze gradnje. Kot smo še izvedeli, je od Lu-kovice do Sinje Gorice predvidenih sedem protihrupnih ograj na desni strani in štiri protihrupne ograje na levi strani avtoceste, dolžine od 200 do 1.776 m ter višine od 2,5 do 6,5 m. Na tem odseku bodo postavljene ograje v skupni dolžini 7.598 metrov oziroma na površini 33.784 kvadratnih metrov. "Dve protihrupni ograji sta postavljeni neposredno ob vozišče, na betonski varovalni ograji. Preostale protihrupne ograje sestavljajo v spodnjem delu 1 m visok nasip, na njem je konstrukcja protihrupne ograje različnih višin," še pojasnjujejo na Darsu. Znane pa so že tudi preostale tehnične specifikacje ograj. "Protihrupne ograje višin 2 m, 2,5 m in 3 m so predvidene kot L-kon-zolne oblike s kovinskim stebrom v nagibu 78 stopinj glede na horizontalo. Protihrupne ograje višine 3,5 m in več so z zaledne strani podprte z okroglimi kovinskimi stebri. V spodnjem delu so nameščeni visokoabsorpcjski aluminja-sti protihrupni paneli (zagotavljajo zvočno absorpcijo 8-11 decibelov), pri visokih ograjah pa so v zgornjem delu paneli prozorni in proti izpadu vpeti v jeklene okvirje." Nekateri prebivalci zaščiteni še z menjavo oken Prebivalci na najbolj izpostavljenih delih pa so bili ta mesec pred hrupom zaščiteni še s pasivno protihrupno zaščito, z menjavo oken in vrat na najbolj izpostavljenih delih hiš. Kdo bo zaščiten na tak način, je odločila študja obremenitve s hrupom, v kateri naj bi bili preverjeni vsi objekti na tem avtocestnem odseku. "Rezultat te študije so predvideni protihrupni ukrepi, ki so sestavljeni iz aktivne (gradnja protihrupnih ograj) in pasivne zaščite (zamenjava stavbnega pohi- V spomin Pred kratkim smo se poslovili od dveh pomembnih Ložanov Tone Vahen Za hitro urbanizacijo in poselitev vasi Log, Dragomer in Lukovica v osemdesetih letih prejšnjega stoletja takratna Občina Vrhnika ni bila ustrezno pripravljena. Gradili smo hiše ob kolovozih, brez vodovoda, telefonije, z električno energijo, pri kateri še mešalniki za beton niso delovali, ob pomanjkljivi družbeni infrastrukturi, kot so šola, vrtec, družbeni in gasilski domovi, trgovine - ali celo brez te. Med mnogimi, ki so takrat čutili nujnost družbene angažiranosti v kraju in občini, je bil prav gotovo Tone. Kot volonterski funkcionar vrhniške Komunalne interesne skupnosti je vodil aktivnosti komunalnega urejanja naselij. Mnogi imajo njegov podpis na pogodbah o komunalnem urejanju po takratnih predpisih. Veliko je bilo storjenega na različnih področjih družbenega delovanja, pri čemer je ravno Tone imel odločilno vlogo. Bodimo hvaležni Tonetu za njegov neprecenljiv prispevek pri delu vrhniške Komunalne interesne skupnosti in Občine Vrhnika, nekdanje Krajevne skupnosti Log pri Brezovici in Občine Log - Dragomer. Naj nam ostane v najlepšem spominu. Prof. dr. Miodrag Mihajlovic Naš občan je bil v obdobju reševanja telefonije, v devetdesetih letih prejšnjega stoletja - to je bil po moji oceni najobsežnejši in najtežji projekt na območju naše sedanje občine in sosednjih vasi Bevke in Podplešivica. Ko je po vseh prizadevanjih, ki smo jih vlagali poleg podpisanega še Miro Brumat, Tone Kesič in Franc Gostiša ter v uličnih odborih mnogi drugi, že kazalo, da nam bo projekt s širitvijo brezo-viške centrale uspel, so nam odgovorni na takratni SIS za PTT in uprava PTT poskušali "strokovno" pojasniti in dopovedati, da projekta, kot smo si ga mi predstavljali, tehnološko in tehnično ni možno realizirati. Priložnostno smo prof. dr. Mihajlovica informirali o problemih in ga prosili za pomoč. Na prvi naslednji sestanek je šel z nami. Dokaj neprizadeto je poslušal razlage PTT-jevcev, nakar je, z avtoriteto vrhunskega znanstvenika in raziskovalca na Institutu Jožef Stefan, v celoti zavrnil njihove argumente in nakazal smeri rešitev, ki so jih PTT-jevci končno morali sprejeti. Njegov prispevek je bil neprecenljiv in prof. dr. Mihajlovica je vredno ohraniti v trajnem in spoštljivem spominu. Družinama pokojnikov izrekam iskreno sožalje. Mladen Sumina, župan 24. februar 2014 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 41 Javno-zasebno partnerstvo v Športnem parku Dragomer r-i-i vi -i g • v v Tožba praktično neuspešna Stalna arbitraža pri Gospodarski zbornici Slovenije je razsodila o sporu v primeru javno-zasebnega partnerstva v Športnem parku Dragomer. Zasebni partner Tehnocommerce, ki je sprva vložil skoraj 1,7 miljona evrov težko tožbo proti občini, skoraj v vseh točkah s tožbo ni uspel. Stalna arbitraža pri Gospodarski zbornici Slovenje je razsodila, da je tožbeni zahtevek zasebnega partnerja, za sklenitev pogodbe in plačilo zneska tožbe, neutemeljen v šestih točkah, ugodili pa so mu v eni točki, in sicer bo morala občina poravnati 1.114 evrov plus obresti za parcelacijo in oblikovanje etažne lastnine. V postopku pred Stalno arbitražo je občina proti zasebnemu partnerju vložila protitožbo zaradi izstavitve računov, sklenitve pogodbe, izročitve ključa in vpogleda v dokumentacjo, ki jo je arbitražni senat zavrnil v treh točkah, v eni točki pa je občini ugodil. Spor ima dolgo brado Potem ko Občina Log - Dragomer in Tehnocommerce, ki je v Športnem parku Dragomer zgradil športno-kulinarični TC center, nista rešila medsebojnih vprašanj, je zasebni partner proti občini vložil tožbo, ki jo je reševala Stalna arbitraža pri Gospodarski zbornici Slovenje. Zasebni partner je v svojem tožbenem zahtevku zahteval, da občina sklene pogodbo o upravljanju, tako, da bo v smislu načela uravnoteženosti zagotovljena uravnoteženost javno-zasebnega partnerstva, tako da bo toženi stranki naložena obveznost zagotovitve takšne višine plačil in cene storitev, da bo ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje objektov in naprav koncesije, kar je arbitražni senat zavrgel. Sicer pa je Tehnocommerce v svoji tožbi od občine zahteval še plačilo skoraj 1,7 miljona evrov, ta znesek, ki se nanaša na sedem točk tožbenega zahtevka, pa je v postopku znižal na 492.841 evrov. Senat je zavrnil zahtevek zasebnega partnerja, da mora občina plačati 320.629 evrov odškodnine, ker ni zakupila določenega števila ur vadbe v športni dvorani, zaradi česar naj bi zasebni partner izgubil dobiček. Prav tako Tehnocommerce ni bil uspešen pri zahtevku za izplačilo 83 tisočakov iz naslova gradnje infrastrukture, 16 tisočakov iz naslova plačila za projektno dokumentacjo ter 60.557,66 evra iz naslova razlike med vrednostjo zemljišča, ki je bilo namenjeno zasebnemu partnerju, in napovedano vrednostjo. Zavrnjeno pa je bilo še plačilo dveh računov v skupni vrednosti skoraj 11.000 evrov. Zasebni partner je bil uspešen samo v eni točki, in sicer bo morala občina Tehnocommerceu plačati 1.113,60 evra plus obresti iz naslova parcelacje in oblikovanja etažne lastnine. Nič bolj uspešna pa ni bila občina, ki je na tožbo zasebnika odgovorila s protitožbo. Tako zasebnemu partnerju ni treba izstaviti računa zaradi realizacje Sporazuma o predčasnem prenehanju stavbne pravice ter delitvi solastnine in oblikovanju etažne lastnine, prav tako mu za zdaj ni treba izročiti ključev pisarne ter ključev stranskega vhoda, zavrnjena pa je bila tudi zahteva po sklenitvi pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerj med etažnima lastnikoma športnega objekta v Športnem parku Dragomer, ki jo je predlagala občina. Občini je uspelo le z zahtevkom po vpogledu v dokumentacjo, ki se nanaša na finančne transakcije, povezane z izvedbo javno-zasebnega partnerstva. Spomnimo Arbitražni senat je sprva poskusil doseči mirno rešitev spora s sklenitvijo poravnave o odkupu nepremičnine, ki bi bila veljavna, če bi jo potrdil občinski svet. Ta je o dogovoru razpravljal na januarski izredni seji in ga zavrnil. Če bi svet potrdil dogovor, bi bila občina dolžna odkupiti nepremičnino, namenjeno izvajanju športnih aktivnosti v Športnem parku Dragomer. Višina nadomestila bi bila enaka aritmetični sredini tržne vrednosti, ki bi jo določila dva pooblaščenca, ocenjevalca vrednosti nepremičnin. Imenoval bi ju arbitražni senat, cenitev pa bi bila obvezujoča za občino. To je pomenilo, da se je svet odločal o dogovoru o poravnavi, ne da bi poznal tržno vrednost nepremičnine, zaradi česar z dogovorom ni bilo mogoče soglašati, kar je v gradivu za svetnike poudarila že občinska uprava, nato pa so s tem mnenjem na seji soglašali še svetniki. V. E. Dragomerčani na loško pošto? Občinski svet je na februarski seji soglasno sprejel sklep, naj občinska uprava Pošti Slovenje pošlje pobudo, da se poštno območje spremeni tako, da se naselje Dragomer priključi k pošti 1358 Log pri Brezovici in se prouči možnost preoblikovanja delovnega časa poštne enote, ki bo v večji meri zadostilo pričakovanjem občanov. Da so se Dragomerčani pripravljeni priključiti loški pošti, so pokazali rezultati ankete (79,73 % glasov za), ki jo je novonastala civilna iniciativa samostojno izvedla po hišah v naseljih Dragomer in Lukovica, rezultate pa je posredovala občini. Oglasili so se tudi nasprotniki te ideje. Potem ko smo decembra v Našem časopisu poročali o bojazni glede zaprtja loške pošte (letošnje leto je po informacjah Pošte Slovenje naj ne bi zaprli), so svetniki na decembrski seji sprejeli sklep, da župan in občinska uprava v naseljih Dragomer in Lukovica izvedeta anketo o spremembi poštnega okoliša ter na tej podlagi ponovno ugotovita večinsko stališče občanov, ki bo osnova za sprejem sklepa oziroma odločitve občinskega sveta. To nalogo je samoiniciativno prevzel iniciativni odbor civilne pobude za izvedbo ankete za ohranitev poštne enote na Logu pri Brezovici, ki se je oblikoval na začetku letošnjega leta. Člani odbora so v prvi fazi analizirali zgodovino poskusov spreminjanja poštnega okoliša ter spreminjanja delovnega časa pošte na Logu, nato so v hišne nabiralnike Lukovičanov in Dragomerčanov dostavili argumente za spremembo poštnega okoliša, v katerih so povzeli problematiko pošte na Logu, nekaj dni pozneje pa so začeli dvotedensko anketiranje. Kot so zapisali v obrazložitvi, so prebivalci obeh naselj lahko z lastnoročnim podpisom izrazili svoje mnenje o priključitvi k loški pošti in njeni ohranitvi. Sodelovanje je bilo prostovoljno, opredelili pa so se lahko glede izjave: "Mi, občani naselj Dragomer in Lukovica pri Brezovici (Občina Log - Dragomer), izjavljamo z lastnoročno podpisano izjavo, da podpiramo priključitev k pošti 1358 Log pri Brezovici in njeno ohranitev." Izbirali so lahko med rubrikami "za", "proti" in "neopredeljen", lahko pa so pripisali tudi pripombe oziroma opombe. V Dragomerju je pobudo podprla večina gospodinjstev (79,73 %), dobri trje odstotki so bili proti, 8,49 % gospodinjstev je bilo vzdržanih, prav toliko pa jih v anketi ni želelo sodelovati. Anketiranih je bilo 365 gospodinjstev (82,02 %) od 445 hiš (v 58 hišah so bili prebivalci odsotni, 22 hiš pa je bilo praznih ali pa je šlo za gospodarska poslopja). Na Lukovici so bili rezultati ankete popolnoma drugačni; večina Lukovičanov ni podprla pobude za priključitev k loški pošti (44,59 %), za priključitev jih je bila skoraj četrtina, nekaj več kot 20 % jih je bilo vzdržanih, skoraj 11 odstotkov pa jih ni želelo sodelovati. Članom civilne iniciative jo je ob obiskovanju gospodinjstev na Lukovici zagodlo zimsko vreme; obiskali so sicer 137 hiš, svoje mnenje so prebivalci izrazili v 74 hišah (54,01 %), v preostalih 56 hišah so bili, predvsem zaradi anketiranja v dopol- danskem času, občani odsotni, 7 hiš pa je praznih ali pa gre za gospodarska poslopja. Civilna iniciativa je na podlagi ankete še ugotovila, da je občanom zaradi narave dela in različnih lokacj zaposlitve pomemben odpiralni čas pošte, saj željo neovirano uporabljati poštne storitve. V pripombah, ki so jih lahko zapisali v anketi, so napisali, da željo, da ima pošta Log enak odpiralni čas kot brezoviška pošta. Poleg tega pa so občani opozorili, da je v primeru spremembe poštne številke potrebna sprememba naslova pravne osebe v formalnih dokumentih, kar za občane, ki imajo prijavljene gospodarske dejavnosti, pomeni dodatno delo in dodatne stroške. Oblikovala se je protiskupina Po oblikovanju civilne iniciative se je zbrala skupina občanov Dragomerja in Lukovice, ki se jim je pobuda o spremembi pošte zdela vprašljiva. Tudi ta skupina je na poštne naslove občanov poslala pismo s svojimi argumenti. Zmotil jih je argument civilne iniciative, da bi izgubili občino, če bi pošta ukinila svojo poslovalnico, opozorili pa so tudi, da bi v primeru zamenjave pošte na območju Dragomerja in Lukovice poslovni subjekti morali spremeniti vpise v sodnih registrih, pri Dursu in Aj-pesu, poslovnim partnerjem in strokovnim združenjem pa bi morali sporočiti spremenjeni naslov, zamenjati žige, naslove poštne korespondence ... Spraševali so se še o načinu zbiranja mnenj (s pomočjo ankete) ter predlagali ponovno preverjanje mnenja občanov na zboru občanov ali referendumu. Svetniki podprli priključitev Dragomerja k loški pošti Z rezultati ankete so se na februarski seji seznanili tudi log-dragomerški svetniki; v razpravi so pohvalili delo iniciativnega odbora, ki je samoiniciativno prevzel delo, ki ga je občinski svet naložil upravi. Med drugim smo slišali, da je občinski svet s pomočjo ankete dobil kakovosten pregled mnenj o preoblikovanju poštnega okoliša s strani tistih občanov, ki so svoje mnenje želeli izraziti. Na seji smo slišali tudi pojasnilo uprave, da po sedanjih predpisih za zdaj ni bojazni, da bi se pošta ukinila, bi se pa z večjim poštnim okolišem lahko podaljšal delovni čas pošte. V razpravi so svetniki še poudarili, da mnenje o tej problematiki še nikoli do zdaj ni bilo preverjeno v takšnem obsegu, mnenje občanov je občina preverila le na dveh slabo obiskanih zborih občanov, kjer so bili ti proti priključitvi k loški pošti. Svetniki so menili, da je dobro, da je bila anketa izvedena, po drugi strani pa smo slišali tudi mnenje, da je demokracja v tej občini na zelo visoki ravni. Kot primer je bila navedena prestolnica, kjer občanov denimo ob spreminjanju imena ulice nihče ni vprašal, ali se s spremembo strinjajo. Če je občinski svet pozdravil delo iniciativnega odbora, pa je bil precej oster do skupine občanov, ki so se obregnili ob delo le-tega. Svet je s sklepom najprej sprejel informacjo o rezultatih ankete za ohranitev pošte 1358 Log pri Brezovici, nato pa je vseh enajst svetnikov dvignilo roke za sklep, naj občinska uprava Pošti Slovenje pošlje pobudo za priključitev Dragomerja k loški pošti ter naj Pošta prouči možnost, da se temu primerno preoblikuje delovni čas poštne enote, in sicer tako, da bo v večji meri zadovoljil pričakovanja občanov. Obenem je bil sprejet predlog, da se gospodinjstva naselja Lukovica na ustrezen način obvestijo tudi o možnosti ohranitve poštnega naslova z zagotovilom, da bo v tem primeru za ta gospodinjstva urejen prevzem priporočenih pošiljk - dan po vročitvi obvestila na pošti Log. Naj spomnimo, leta 2005 je ob ustanovitvi pošte na Logu Pošta Slovenje predlagala, da se naselje Dragomer priključi k loški pošti, s čimer se ni strinjal takratni Svet Krajevne skupnosti Dragomer - Lukovica, ki je izrazil željo, da obe naselji ostaneta pod pošto na Brezovici. Po ustanovitvi Občine Log - Dragomer je občinska uprava na dveh zborih občanov preverila strinjanje s spremembo poštnega okoliša, ki pa je bila dvakrat zavrnjena. Leta 2012 je sledilo skrajšanje delovnega časa loške pošte, ki je povzročilo kar nekaj negodovanja. V. E. 42 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 24. februar 2014 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Nekaj utrinkov s februarskih dogodkov v KUD Kosec Mesec februar nam je prinesel veliko lepih dogodkov, ki smo se jih radi udeleževali. V sodelovanju z Marinko Kupec, predsednico društva Ligojna, in dramsko sekcijo SADIKA smo na Prešernov dan organizirali gledališko igrico. Predstavili so se nam z igrico Niti tat ne more pošteno krasti. Kljub slabemu vremenu oziroma kar izrednim vremenskim razmeram je bila prireditev dobro obiskana in igralci so od polne dvorane prejeli lepe in dolge aplavze. Novoustanovljena pevsko-inštrumentalna skupina pridno vadi nove pesmi. Člani se sestajajo vsak četrtek ob 20. uri v občinski sejni sobi v Dragomerju. Skupina je sestavljena iz ljubiteljev glasbe in petja in nima prav visokih ambicij, zato vabljeni prav vsi, pridružite se jim. Za kulturni praznik, 8. februarja, smo v sodelovanju z OŠ Log - Dragomer organizirali kulturni dogodek v znamenju glasbe in razstave grafike Mihe Eriča. Istočasno smo v sodelovanju z likovno sekcijo in sekcijo za kulturno izobraževanje organizirali enodnevni izlet na Dunaj z ogledom slikarskih razstav, a je na žalost odpadel zaradi nemogočih vremenskih razmer. Lepo obiskana je bila tudi ustvarjalna delavnica likovne sekcije pod mentorstvom Sabe Skaberne. Udeleženci delavnice so oblikovali afriške maske iz gline. Anica Vengust Šiviljska delavnica, ki poteka ob torkih zvečer, se je v februarju začela z risanjem kroja za krilo. Udeleženke so druga drugi "vzele" mere in na podlagi teh izrisale kroje. Izbrale so si zelo raznovrstno blago, in čeprav je kroj enak, bodo krila zelo različna. V nadaljevanju so krila tudi ukrojile in jih pripravile za prvo pomerjanje. Potrebnih je bilo še nekaj popravkov in pravo šivanje na šivalni stroj se je začelo. V nadaljevanju bo postopek šivanja prav tako za vsa krila skoraj enak in vse skupaj upamo, da bodo krila končana konec marca. Nevena Kralj Tečaj angleščine V mesecu aprilu praznujemo drugo obletnico učenja angleščine. Veliko smo se naučili, tudi jaz. Sporazumevamo se lahko že v zelo različnih okoliščinah: pri nakupovanju, na letališču, ob pripovedovanju o svojih ho-bijih, gospodinjskih opravilih in o tem, kako preživimo vsakdan, pa tudi pri naročanju v restavraciji. Naučili smo se tudi kar nekaj slovničnih pravil. Ko smo pregledovali, koliko in kaj smo se naučili, smo bili vsi skupaj presenečeni. Zabavamo se, ko ugotavljamo, kaj smo že znali in tudi pozabili, če nismo dovolj ponavljali. Zame, učiteljico angleščine, je še bolj pomembno prijateljstvo in spoštovanje, ki se je razvilo med nami. Svojih študentov angleščine, z izjemo ene, nisem poznala. V tem času sem odkrivala njihove umetniške sposobnosti, ki jih najboljše pokažejo izdelki na fotografijah. Poleg tega smo dobili v dar poslikani kamen in sladke dobrote iz domače kuhinje; študentke pa so nas očarale tudi s petjem pesmi Sveta noč. Ponosna sem na vse svoje študente, občudujem njihovo vedoželjnost, umetniške sposobnosti in energijo za opravljanje vsakdanjih gospodinjskih in delovnih obveznosti ter raznolike ustvarjalne dejavnosti. Olga Drofenik, foto: KUD Kosec J- Dejavnosti m KUD Kosec r v aprilu 01.04. ob 18:00 Ustvarjalne delavnice Izdelava velikonočnih voščilnic Mentorica ga.Draga E. Davitkova OŠ Log-Dragomer, učilnica št. 10 02.04. obl8:00 Literarna sekcija - bralni krožek Nataša Konc Lorenzutti: "Kava pri dišečem jasminu" Mentorica ga. Alenka Logar Pleško Občinska sejna soba Dragomer 08.04. obl8:00 Ustvarjalne delavnice Izdelava velikonočnih pisanic Mentorica ga.Draga E. Davitkova OŠ Log-Dragomer, učilnica št.10 11.04. ob 18:00 Odbor za ohranjanje kulturne dediščine Izdelava velikonočnih butaric in pirhov Mentorica ga.Marinka Mojškerc Gasilski dom Dragomer 14.04. obl8:00 Zeliščna sekcija - zeliščni recepti Predstavitev knjige Darje Roje: "Nasveti in izkušnje iz prve roke" Osnovna šola Log-Dragomer 15.04. obl8:00 Likovna sekcija Delavnica poslikave tekstila(svile)-hibari tehnika Mentorica ga.Mira Mikuž OŠ Log-Dragomer, učilnica št.10 16.04. obl8:00 Literarna sekcija - bralni krožek Drago Jančar: "Prikazen iz Rovenske" Mentorica ga. Alenka Logar Pleško Občinska sejna soba Dragomer vsak torek od 15:30 do 17:30 Klekljanje Mentorica ga.Helena Likar Društvo upokojencev Log, Pot na Ferjanko 4 Sprejemamo tudi nove člane! vsako sredo od 18:00 do 19:30 Ustvarjalne delavnice Pletenje in kvačkanje Mentorici: ga.A.Vengust in ga. M. Tešanovič OŠ Log-Dragomer, učilnica št.10 Kl/D^ Kosec Log - Dragomer Tel. 064 153 939, E-poSta: kud.kosec@gmail.com www.kud-kosec.si www.FaceBookcom/KudKbsec Rezultati pri nacionalnem preverjanju znanja na OŠ Log - Dragomer Zaradi nejasnosti in številnih vprašanj staršev in drugih glede javne objave dosežkov na nacionalnih preverjanjih znanja in uvrstitve naše šole v slovenskem merilu vam v nadaljevanju podajam nekaj pojasnil v zvezi s tem. Pri objavi rezultatov NPZ na spletni strani zasebne fakultete Alma Mater Europaea - Evropski center Maribor so se upoštevali le rezultati iz šolskega leta 2010/11, in sicer iz slovenščine in angleščine. Za vsa ostala šolska leta jim še ni uspelo pridobili podatkov iz Državnega izpitnega centra. Podatki naše šole o dosežkih na NPZ-jih za posamezno šolsko leto so bili že doslej vedno javni, objavljeni na naši spletni strani, v Poročilu o realizaciji LDN in Letnem poročilu. Starši so z njimi seznanjeni na uvodnih roditeljskih sestankih, na sejah sveta staršev in sveta zavoda (ne le s kvantitativno, ampak tudi podrobno vsebinsko analizo). Objavljeni podatki so nekoliko neobjektivni, saj je bila udeležba na NPZ-jih za učence 6. razreda doslej prostovoljna in ne obvezna, zato rezultati šol med seboj nikakor niso primerljivi. Prav tako imajo šole različno socialno okolje, ki tudi prispeva k uspehu na NPZ-jih. Mi imamo srečo, da naši otroci v večini izhajajo iz spodbudnega socialnega okolja. Zelo pomembno vlogo igra tudi število učencev z odločbo o usmeritvi, ki so pisali NPZ-je, pa tudi to, kako resno so učenci pristopili k pisanju preizkusov. Pogosto se namreč zgodi, da se učencem NPZ-jev sploh ne da reševati in oddajo tudi prazen list. To se pri nas sicer redko dogaja, vendar pa lahko en ali dva taka učenca zelo znižata šolsko povprečje. To pa še ne pomeni, da so šola in njeni učitelji zato manj kakovostni. Ravno tako pri tretjem predmetu v 9. razredu učenci lahko dosegajo nadpovprečne rezultate ali pa rezultate, ki so pod državnim povprečjem, ker so med temi predmeti vedno velike razlike glede povprečja že na ravni enega leta. Dosežki na NPZ-jih se praktično nikjer ne upoštevajo (ne pri zaključni oceni, ne za pridobitev štipendije, ne za vpis v srednjo šolo itd.) in so le dodatna informacija o znanju učencev. Edino vlogo igrajo, če je vpis v srednjo šolo omejen in se na meji vpisa pojavi večje število učencev z enakim številom točk iz uspeha. To se je lani npr. zgodilo na Gimnaziji Vič. Vsi naši učenci z mejnim številom točk iz zaključenih ocen so imeli na NPZ-jih dovolj do- bre rezultate, da so bili sprejeti v 1. krogu. Če si ogledamo naše dosežke v zadnjih letih, lahko opazimo, da so bili v večini nad slovenskim povprečjem, razen v šolskem letu 2010/11 - in ravno ti dosežki so bili objavljeni. Po teh dosežkih smo na šoli pripravili kar nekaj aktivnosti, da bi se rezultati izboljšali. Med drugim smo sprejeli Razvojni načrt OŠ Log - Dragomer, v katerem smo oblikovali okvirne cilje, ki jih želimo doseči v obdobju od šolskega leta 2011/12 do 2016/17. Med zapisanimi cilji je tudi izboljšanje uspeha učencev pri vseh predmetih, vključenih v NPZ (postopno od največ 2-5 % pod slovenskim povprečjem v šolskem letu 2011/12 do 2-5 % nad slovenskim povprečjem pri vsaj 90 % učencev v šolskem letu 2015/16). Za zdaj temu cilju kar uspešno sledimo. Po kriterijih Alma Mater Europaea bi bilo naše povprečje v 6. in 9. razredu za zadnja tri leta: • 2010/11 - 57,08 %, • 2011/12 - 61,04 % in • 2012/13 - 59,62 %. Če računamo za šolski leti 2010/11 in 2011/12 25-odstotni delež in za leto 2012/13 50-odstotni delež, to za našo šolo pomeni: 59,43 %. Tako bi se naša šola glede na objavljene številčne podatke morala uvrstiti med prvih 100 (najmanj okrog 70. mesta). To sicer nekaj pomeni, vendar pa ne smemo pogojevati pojma "dobre" šole zgolj z dosežki učencev na NPZ-jih, ker so NPZ-ji samo dodatna informacija za vsako šolo posebej. Vsi vemo, da bralna pismenost med slovenskimi učenci pada, kar potrjujejo tudi mednarodne raziskave. Poudariti pa je treba, da sta osnova vsega dela znanje branja in funkcionalna pismenost. -H-i iT i PB-M r%r -■'Ml 1 i ■ ■ ■ ■> m * .m lh+i +H Erb r 'Hfl" ■MH1 _ «i ■ j '4 H + Ll 13 FLU mi1 * t 1J 1 lil ^ 1 HÜ -»i «y ttH ■i ■ Si hi ■ ivnn 'lin ■ IP hr** — M—■ H 4* Iti) |i i '■ ■ ren po mejah KS Drenov Grič - Lesno Brdo Petek, 2. maj 2014 od 10. ure dalje www.sd-dren.si Športni park »DREN«, Drenov Grič pri Vrhniki info: www.sd-dren.si, inf0@sd-dren.si, 2. maj, 07:30 dalje - prijave na štartu JUHUHU, POMLAD JE TU! ORGANIZIRAMO TEČAJ ROLANJA (za otroke in starše) BOROVNICA - PARKIRIŠČE ZA ŠOLO 4. 4. 2014 OB 18.00 PRIJAVE IN INFORMACIJE: WWW.EKOLASKAR.COM/PODJETJE VIVIAN e-naslov : VIVIAN@SIOL.COM 040 462-373. Vrhničani veteranski državni prvaki 2014 SD Kidričevo je bil letošnji dričevo, na 40-mestnem mon-organizator^ DP za veterane, tažnem strelišču. Strelci so se ki je bilo v Športni dvorani Ki- potegovali za medalje v stre: a: : "S:;: ^ a 'T ljanju s serijsko zračno puško in standardno zračno pištolo. Mi smo nastopili z dvema ekipama, in sicer ekipo veterank nad 40 let, ki so v skupni konkurenci osvojile 3. mesto, v kategoriji veteranov nad 50 let pa je ekipa v sestavi Matija Japelj, Vladimir Ravnikar in Bojan Lampreht osvojila naslov DRŽAVNIH PRVAKOV. Med posamezniki se je najbolje uvrstil Bojan Lampreht, ki je osvojil drugo mesto z enakim rezultatom kot zmagovalec Peter Golob, vendar slabšo zadnjo serijo. Vladimir je osvojil 6., Matija pa 16. mesto. Pri veterankah žal ni bila osvojena medalja, je pa Benjamina osvojila 4. mesto, Mojca pa 8. Ne smemo pa pozabiti na pripravnike za veterane, kjer je naš Aleš Rom v kategoriji nad 40 let osvojil drugo mesto. Bojan Lampreht 54 NAŠ ČASOPIS elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ritmičarke GD Vrhnika zopet na stopničkah V gimnastičnem društvu Vrhnika smo za razliko od prejšnjih let organizirali prvo prvenstveno tekmo programa A1 že v februarju. Po navadi je bil za nas rezerviran majski termin, tokrat pa smo se odločili, da tekmovanje izvedemo že v začetku leta 2014, in sicer 23. 2. 2014. Telovadnica Antona Martina Slomška je tako zopet gostila ritmičarke iz celotne Slovenje in zamejstva (Trsta). Vse je potekalo kot po maslu, saj je organizacijska ekipa naravnost fantastična. V tej sapi se zahvaljujemo vsem, ki so bili del organizacjskega odbora. Še posebno pa je treba izpostaviti rezultate naših tekmovalk, ki so nastopile v osmih sestavah in kar v petih stopile na zmagovalni oder. Srebrne medalje so dobile Nastja Podvratnik in Iza Lucja Štupica pri kadetinjah, Meta Mramor in Ajda Ratkovič pri članicah med pari oz. trojicami z rekvizitom ter Nastja Podvratnik pri kadetinjah v individualni vaji z žogo. Bronaste medalje so dobile Ajda Garbajs, Maša Gabršček, Petra Jereb, Jietske Hartmans, Pika Grušovnik, Urša Troha pri deklicah v skupinskih sestavah brez rekvizita + rekvizit in Neža Čuk, Nina Žižmond m in Ana Jazbinšek pri mladinkah med pari oz. trojicami z rekvizitom. Ekipa GD Vrhnika pri mlajših deklicah skupinsko v sestavi Zala Rus, Mja Podvratnik, Klara Martinčič, Sonja Sara Margon, Lučka Patačko Koderman in Niki Brenčič je osvojila sedmo mesto. Med članicami individualno z žogo je Neža Ce-larc prišla tik do stopničk, na četrto mesto, Metka Močilar pa je v isti kategoriji osvojila sedmo mesto. Iskrena zahvala pri organizacji omenjenega tekmovanja pa velja še našim sponzorjem, ki so bili: Amadeus Slovenja, d. o. o., Spletna trgovina Aleia, Medra telekomunikacje - Računalniški servis, Artigo Hobby Art, Zavarovalnica Triglav, d. d., Gostilna Bajc, Pekarna - keksarna Adamič, Molek servis, s. p., KNJIGOVEZ, d. o. o., PRO SAF, d. o. o., Optika Lah, d. o. o., Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Sezona se neustavljivo nadaljuje. Tako smo naše ritmičarke imeli moč videti tudi na drugi prvenstveni tekmi programa, ki je potekalo v telovadnici Edvarda Peperka v Ljubljani, in sicer v soboto, 15. 3. 2014. Zaradi bolezni treh tekmovalk (Metke, Nastje in Ize) je bila naša ekipa nekoliko okrnjena, saj smo se predstavili zgolj v šestih tekmovalnih sestavah. Ajda in Meta sta v lepi in natančno izvedeni vaji pri članicah med pari in trojicami osvojili drugo mesto. Med mlajšimi deklicami sta prvič v sezoni nastopili dve ekipi. Mja, Sonja Sara, Zala, Niki, Lučka in Klara so kot GD Vrhnika 1 tokrat osvojile osmo mesto. Naja Zulu, Erin, Staša, Neža, Luna in Sophia pa so v svojem debitantskem tekmovalnem nastopu kot GD Vrhnika 2 prišle na deseto. Nastop deklic (Petra, Pika, Jitske, Ajda, Urša in Maša) je zaznamovala velika napaka in tako višje od sedmega mesta ni šlo. Ana, Neža in Nina so bile pri mladinkah med pari in trojicami pete. Popoldan je nastopila še Neža, ki je v individualni vaji z žogo zasedla šesto mesto. Vsem dekletom iskreno čestitamo za dosežene rezultate na obeh tekmovanjih. Čaka nas še obilo dela v prihodnjih mesecih. O vseh podrobnostih pa v naslednji številkah Našega časopisa. Urša Cvetko (GD Vrhnika) * MNC Dren * sd-dren.si * MNC Dren * sd-dren.si * MNC Dren * sd-dren.si * MNC Dren * sd-dren.si * Vice prvaki zimske lige! Dečki iz selekcje U-11, ki so lansko leto v zimski ligi osvojili prvo mesto, so morali letos v finalu priznati premoč ekipi NK Domžale. Fantje so po rednem delu in po delu za prvaka brez večjih težav zasedli 1. mesto. Na zaključnem turnirju najboljše četverice so značaja, saj je bil cilj, da otroci uživajo v igri in se zabavajo. Mislim, da so mladi nogometaši zares prikazali srčno in borbeno igro vsem staršem in ostalim navjačem. Vsem ekipam se zahvaljujemo za udeležbo, prikazano igro in želimo še veliko uspehov pri delu! U-11. Naši selekcji U-9 in U-10 (nastopali so z leto starejšimi) sta pustili pozitiven pečat in pokazali veliko nogometnega znanja. Dodatno izobraževanje trenerjev Ker se v klubu zavedamo, da brez dodatnega izobraževanja ni mogoč napredek, smo v ponedeljek, 24. februarja zelo zanimivo, smo si ogledali tudi trening v praksi, ki ga je g. Carsten opravil z ekipo Velesovo (U-15). Na seminarju smo izvedeli vrsto zanimivosti, o katerih smo se in se bomo še nekaj časa pogovarjali. Vpisujemo nove člane Medtem ko vi berete naš članek, se mi že podimo zunaj po nogometnem igrišču na Drenovem premagali NK Olimpja. Čeprav so nasprotniki povedli, so se naši fantje zbrali in pokazali svoj pravi obraz. Druga tekma je potekala med NK Bravo in NK Domžale, kjer je napredoval slednji. Sledilo je finale med MNC Dren in NK Domžale, kjer so nasprotniki hitro dosegli dva gola, nakar so se naši dečki zbrali in začeli kazati svoje znanje. A žoga kljub temu ni hotela v mrežo. Tekma se je zaključila z rezultatom 0 : 2, a kljub temu čestitamo našim fantom iz selekcje U-11 za lepo, všečno in borbeno igro skozi celotno zimsko ligo. Čestitke!! Prvi turnir za U-7 Fantje, ki letos obiskujejo prvi razred OŠ, so imeli na dan žena, 8. marca, prvi prijateljski turnir na OŠ Antona Martina Slomška, ki smo ga organizirali sami. Našemu vabilu se je odzvalo pet klubov: NK Grosuplje, NK Dolomiti, NK Log - Dragomer, NK Ivančna Gorica in NK Borovnica. Tako se je med seboj v igri 3 : 3 pomerilo deset ekip. Turnir je bil netekmovalnega Radi igramo nogomet Na dan žena smo v domači dvorani (Slomšek) organizirali 2. fazo tekmovanja Rad igram nogomet. Gostili smo NK Ilirijo, NK Triglav Kranj in NK Polet Kondor v kategorjah U-9 in 2014, trenerji odšli v Cerklje na Gorenjskem, kjer je NK Vele-sovo organiziral Tanner speed seminar, ki ga je vodil Nemec Carsten Gamleven. Tema seminarja je bila tehnika teka in koordinacje. Po uvodnem teoretičnem predavanju, ki je bilo Griču. Če vas otrok vleče za roke, da pojdite z njim ven igrat nogomet, ga lahko pripeljete k nam, da bo užival v najbolj pomembni postranski stvari na svetu s svojimi vrstniki in prjatelji. Več in-formacji dobite na sd-dren.si ali telefonu 051-363-368 (Jan). Ul i il Lii L .H || frinpiptthr "r'l" ■ v pr "lr"l" Liiunciijti r h i :■ 111 - i-i i j > - ■ r ■ 1111 ■ ■■-■-■ i L i'inrli - j| .r I j i|uhji n ilu-r.n ih Ki Jn nilMt 'Srl-hfrl.lVirit ZauTTiHafH ilriD i hr ■xba'i^-qnpn1 pdE. .i i |.i Vlilfl^fllM |r^>*|..,|. Irr ■ i|HHH inhin ■ n^mir j- ■ ■■■ r .i- r r- ■ I rnirii|i w il^anr-. Rokometni klub Vrhnika Dekleta rokometnega kluba Vrhnika uspešno nadaljujejo tekme drugega dela slovenske rokometne lige. Uspešni zaključki tekem so že kar stalnica, veseli smo tako starši kot tudi trenerji in dekleta. Pustni turnir mini rokometa Kot smo obljubili, se je na pustno nedeljo v dvorani OS Antona Martina Slomška na Vrhniki, v okviru DRS Vrhnika, organiziral 2. šolski turnir v Mni rokometu za deklice. Turnir je bil pustno obarvan, kar smo lahko opazili na vseh udeležencih turnirja. Bilo je živahno in pisano, predvsem pa zelo rokometno obarvano nedeljsko dopoldne. Sodelovale so deklice od 1. do 4. razreda iz OS Log - Dragomer, OŠ A. M. Slomška Vrhnika, OŠ I. Cankarja Vrhnika in OŠ 8 talcev Logatec. Kot prave trenerke in vaditeljice deklet na turnirju so poleg trenerjev DRS Vrhnika Sendy Jonovič, Zdenke Demšar in Mateja, pomagale tudi igralke ekip MDA in SDA. Tako smo na parketu lahko videli od enostavne igre do prave rokometne tekme. Tudi tokrat smo poskrbeli za manjše presenečenje. Vse udeleženke so se na koncu posladkale^ s pravimi pustnimi krofi iz Žita. Pustno nedeljsko jutro je minilo tako hitro, kot je hitra rokometna žoga v rokah najmlajših rokometašic. Damijana Oven Medmeš V velikem pričakovanju novih športnih uspehov in seveda bogatih izkušenj so dekleta letnika 2002 in mlajše ter letnika 2000 in mlajše, saj bodo v času od 21. do 23. marca 2014 gostovale in sodelovale na mednarodnem turnirju v Srbiji, v Lazarevacu. Podrobnosti sledijo v naslednji številki. Vas, dragi bralci, pa vljudno vabimo, da pridete na tekme in glasno spodbujate dekleta. Veronika Hudobreznik elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Šport in rekreacija NAŠ ČASOPIS 55 O Planinski kotiček O Planinski kotiček O Planinski kotiček O Planinski kotiček O Planinski kotiček O Planinski kotiček O Planinski kotiček O Planinski kotičekO 21. 2. 2014 - Letošnji občni zbor Planinskega društva Vrhnika je za nami Planinci Planinskega društva Vrhnika smo se 21. marca zbrali v večnamenskem prostoru Osnovne šole Ivana Cankarja in, kot po navadi, najprej ugotovili, da nas ni prisotna polovica od 675 članov. Skladno z našimi pravili smo morali počakati pol ure, ki pa so jo izpolnili člani planinske skupine Cekinčki z vokalno-literarnim kulturnim programom. Ta čas smo izkoristili tudi za podelitev bronastih (Tajdi Hlebec in Anamariji Turšič) in srebrnih priznanj Mladi planinec (kar obeh je bila deležna Nika Jerebic), ki sta jih podelila predsednik društva Jože Šušteršič in načelnik mladinskega odseka Tomaž Stržinar. Za pravo presenečenje je poskrbel starovrhniški mojster Franc Grom, izdelovalec vrhniških pir-hov, ki je planinskemu društvu poklonil pirh, v katerega je »navrtal« logotip društva in razgledni stolp na Planini, oboje pa obogatil z ljudskimi motivi. Zbor smo nadaljevali z volitvami delovnih organov zbora in predsedstvo je začelo svojo vlogo pri povezovanju točk dnevnega reda. Najprej so bila na vrsti poročila o delu v letu 2013, ki so jih predstavili: predsednik društva, načelniki oziroma namestniki odsekov, vodje planinskih skupin in na koncu, da bi bilo vse pod nadzorom, še finančno poročilo in poročilo nadzornega odbora. Pred razpravo in potrditvijo poročil je verifika-cijska komisija ugotovila, da je bilo prisotnih 132 članov in da zbor lahko nadaljuje z delom. Sledila je za društvo zelo pomembna točka: ustanovitev novih planinskih skupin in vsi smo bili najbolj navdušeni nad ponovnim vračanjem sta-re-nove planinske skupine Veselih Triglavcev pod vodstvom Sreča Krašovca, ki bo svoj zagon začela že z vodenjem po letošnji jubilejni Vrhniški planinski poti in z organizacijo ob 40-let-nici prvega pohoda Vrhnika-Triglav. Nič manj aplavza ni požela iz vrst upokojencev izhajajoča nova planinska skupina Barjani, ki že od aprila lani pridno osvaja slovenski planinski svet. Seveda smo predstavili tudi ^ . . . , , , naše poslovne in poklCoenffrdorimš,teusvoj izdeIek finančne načrte za leto 2014 in s potrditvijo le-teh smo si obljubili, da jih bomo tudi izpeljali. Sledila je beseda gostov, Mira Mlinarja, predsednika Meddruštvenega odbora planincev Notranjske, Mirjam Suhadolnik, predsednice Turističnega društva Blagajana, in Bogdana Seli-gerja, predsednika Planinskega društva Horjul. Nato je sledila podelitev planinskih odliči in priznanj, in sicer najprej diplom Planinskega društva Vrhnika, ki so jih prejeli Nika Dolinar, Ivanka Sluga, Karli Mesarič, Tatjana Rodošek, Viktor Repnik, Srečko Kenk, Marjeta Kramber-gar, Valentin Šubic, Tatjana Pečlin in Primož Pečlin. Bronasti znak našega društva je prejel Vinko Bizjak, priznanji Alojza Knafelca Pavla Gutnik in Tone Gutnik, sledila pa je podelitev častnih znakov Planinske zveze Slovenje, ki so jih prejeli: Jože Školč - bronasti častni znak, Roman Novak - srebrni častni znak in Mirko Malneršič - zlati častni znak. Po podelitvi vseh priznanj je predsedujoči povabil vse prisotne na dobrote, ki so jih pripravili najemnik zavetišča na Planini, Mitja Kovačič ,in »odlične slaščičarke« iz vrst planinske skupine Cekinčkov. Še pozno v noč je potekal prijateljski in tovariški pogovor o že opravljenih podvigih in kovali so se tudi načrti za prihodnost. Besedilo: Milan Jerman Fotografije: Andrej Kolenc in Tine Šubic. 8. 3. 2014 - Utrinki mladih planincev z izleta v neznano 8. 3. 2014 smo mladi planinci PD Vrhnika odšli na planinski pohod, a zjutraj nismo vedeli, kam gremo. Zelo močno je pihalo in bil je ču- ček vam povem, da sem spil v minuti pol litra pijače. (Jošt Tominc, Bevke, 4. c) Šli smo na pohod »v neznano«. Hodili smo po zanimivi dolini Glinščice. Šli smo skozi dva tunela. Na poti smo srečali veliko kolesarjev in videli športne plezalce. Opazili smo mrtvo srno in gorske koze. Rad hodim s prijatelji na planinske izlete. (Dan Rubido, Bevke, 4. c) Fotografije: Mladinski odsek V A B I L O Veseli Triglavci 27. 4. 2014 ob prazniku dneva upora proti okupatorju vabijo na že dvajseti pohod po Vrhniški planinski poti. Zbrali se bomo v nedeljo, 27. 4. 2014, ob 7. uri na Trgu Karla Grabeljška na Vrhniki in se podali po že znani vrhniški poti. Za Vesele triglavce Srečo Krašovec Na mladih raste društvo. Prejemniki društvenih priznanj Prejemniki častnih znakov Planinske zveze Slovenije dovit razgled na Trst. Hodili smo po nekdanji železniški progi. Na koncu smo zopet prišli do planinske koče. Med potjo smo izvedeli, da smo hodili po dolini Glinščice. Še nikoli nisem bila v Italiji. Izlet mi je bil zelo všeč. (Anamarija Japelj, Bevke, 5. c) Na planinski pohod smo se odpravili na praznik žena. Najprej sta nas planinska vodiča Primož in Tatjana vodila do ostankov starorimskega vodovoda. Naprej smo se nekaj kilometrov vzpenjali in prišli do cerkvice Sv. Marie na Pečeh. Občudovali smo slap Supet. Zapomnila sem si, da je višina slapu 36 m. Hodili smo po Stezi prijateljstva v bližini slo-vensko-italijanske meje. V vasici Botač/Botazzo smo imeli krajši počitek, opazili smo dvojezične napise na tablah ter žigosali planinske dnevnike. Prišli smo do tunelov, skozi katere je včasih vozil vlak. Danes je stara železniška proga Ko-zina-Trst urejena v lepo vzdrževano kolesarsko-sprehajalno pot. (Maja Lenarčič, Bevke, 3. c) Šli smo na planinski izlet »v neznano«. Jaz sem že na začetku ugibal, da gremo v dolino Glinšči-ce. Na listek sem napisal GLINŠČICA. Izžrebani planinec je dobil velikansko čokolado. Tudi jaz sem se posladkal s koščkom gorenjke. Za zaklju- 22. do 26. 7. 2014 - Štirideseta obletnica prvega Lenčevega pohoda Vrhnika-Triglav Planinska skupina Veselih triglavcev pri Planinskem društvu Vrhnika v počastitev 30. obletnice svojega delovanja ter 40. obletnice prvega pohoda z Vrhnike na Triglav organizira od 22. do 26. 7. 2014 jubilejni Lenčev pohod. Zbrali se bomo v torek, 22. 7. 2014, ob 6. uri pred Hotelom Mantova na Vrhniki in nato ob 7 uri peš nadaljevali pot v več etapah po začrtani poti v smeri Triglava. Vrnitev na Vrhniko do Gostilne Kranjc je predvidena za soboto, 26. 7. 2014, v popoldanskih urah. Prijavnina za vsakega udeleženca znaša 100 evrov, ki jo je mogoče poravnati v dveh delih, in sicer: takoj ob vpisu 50 evrov in 50 evrov pri odhodu na pot. Plačilo je mogoče v času uradnih ur v pisarni Planinskega društva Vrhnika na Tržaški cesti 11 ali v Gostilni Kranjc na Vrhniki. Rok za prijavo: 15. 6.2014 Sredstva bodo uporabljena za nakup hrane ter pijače med potjo, za plačilo prenočišč v planinskih kočah ter plačilo prevoza z avtobusom s Pokljuke nazaj na Vrhniko. Veseli triglavci Po Lenčevih sledeh Kdor se znoji po zakotnih stezah, namesto da bi enako daljavo pohlastal z avtom v nekaj prašnih minutah, in potem prenočuje v kočah, senikih, kozolcih ali celo pod smreko, na prostem, da ga prekrije jutranja rosa, da se napije večerne in jutranje zarje, nočnih neviht, da zvezdam reče lahko noč in dobro jutro, posluša žuborenje potočka, šumenje vetra, jutranje petje ptic; blagor mu. Ta je bogat. Gozdovi in planine imajo svoje srce. Človek brez srca je mrtev. »Moji prvi začetki planinarjenja, če se pravilno spominjam po več kot dvajsetih letih pisanja mojih planinskih spominov, sem se prvič resno odpravil v planine julija 1958 v spremstvu logaškega župnika Pogorevca in tovarišev: brigadirja Jožeta, dr. Skvarča, Modrijanovega Naceta, Hlistanovega Franceljna in Lojzeta, Johanovega sina Zdenka, Isteničevega Korla in bil je fant z Martinj hriba, ki sem mu že pozabil ime, in Rožmancev Emil. Mislim, da sem naštel vse, pa to niti ni bistveno, pomembno je, da sem prvič prehodil lep del slovenske planinske poti, med njimi tudi očaka planin. Pot nas je vodila iz Mojstrane mimo slapa Perič-nik v Vrata, kjer smo prenočili. Naslednjega dne smo se zbudili v zlatem jutru, ko je sonce pozlatilo najvišje vrhove okrog Triglava; smo bili že eno uro na poti proti Kredarici, šli smo čez Prag, naslednje prenočevanje je bilo na Kredarici. Ker smo prišli do koče rano popoldne, smo se, mislim, da trie odpravili na Triglav še tega dne in naslednjega dne še enkrat. Pot smo nadaljevali čez Prehodavce v Dolino sedmerih jezer, tretjega dne se je vreme pokvarilo, tako da smo prišli do Koče pri sedmerih jezerih, prenočili, vendar tudi dež ni pokvaril prijetnih prvih vtisov, tudi četrti dan je še deževalo na poti do Komne, spustili smo se do Savice, nato z avtobusom v Boh. Bistrico in z vlakom domov. Takrat smo večinoma potovali z vlakom, saj avtobusne zveze so bile slabše. Na zaključku sem mislil, da sem prehodil pol sveta. Bilo je pravo doživetje v novem svetu, v svetu planin. Takrat so bile planine prazne, srečevali smo redke posameznike ali skupinice. Koče so bile prazne, prostora za spanje dovolj, pa tudi drago ni bilo, sploh ne skupno ležišče, kjer smo v glavnem spali. Hrana se je v kočah slabo dobila, zato je bilo v naših nahrbtnikih vse potrebno. Živo se spominjam da smo imeli s seboj argo juho in makarone, ki so nam jih v koči z veseljem skuhali. Ja, časi so bili drugačni, bolj domači, bolj sproščeni. Tudi pot smo hodili zmerno štiri dni, danes dirjajo in jo prehodijo v treh, celo dveh dneh. Pa še to srečo smo imeli, ko je z nami hodil župnik, če bi kdo padel v prepad, bi mu dal v zraku odvezo, tako da bi padel na čista tla. Jeseni 58 sem začel hoditi na srednjo tehnično šolo in za časa študija v glavnem nisem hodil v planine. Prva naslednja pot v planine je bila avgusta 62 in, zanimivo, da je bila enaka prvi, le da je bila ekipa druga. Starkež Stane, Tadej Bine, Zorcev Miro, Grabnarjev Dare in jaz. Med potjo pa smo srečali še domačina Mežnarjevega Petra iz Dragomera in Figarjevega Tineta s Kurena. Pot je bila lepa, saj me je spominjala na prvo in jaz sem bil v nekaterih primerih celo kot vodič. Vreme pa je bilo lepo, zato so tudi vtisi ostali čudoviti, zato sem se vedno pogosteje vračal v planine, poleti 63. Z mojo ljubeznijo na Kokrško sedlo. Bilo je na moj rojstni dan 20. julija 63., takrat tudi še meni nepoznano Kokrško sedlo. Z nama sta bila še Edo Kovačič in Jože Plestenjak. Hodili smo v snežnem jutru, mudilo se nam ni, zato smo vmes tudi počivali. V grapi na sredini poti med Kamniško Bistrico, kjer smo začeli našo pot in Kokrškim sedlom so bili še ostanki trdno stlačenega snega in vmes je utrjevala pot voda. Ob krajšem postanku smo se osvežili. Časa si nisem niti zapomnil, niti zapisal, koliko smo potrebovali do sedla, verjetno manj ne kot tri ure. Koča je bila na pol prazna, oskrbnik Rihter Rudi je ponudil čaj, iz nahrbtnika pa smo vzeli sendvič. V koči se nismo dolgo zadrževali, saj smo se še tega dne povzpeli na Grintovec. Vreme je bilo lepo in razgled čudovit. Primerno utrujeni smo se popoldne vrnili do koče in planinski pogradi so se nam prilegli. Naslednjega dne sva se z Mari vrnila v Kamniško Bistrico, Jože in Edo pa sta jo mahnila mimo Suhadolnika na Jezersko. Čas je že zabrisal podrobnosti, ostal pa je en sam lep spomin, ki se ne bo zabrisal niti meni, pa tudi ostalim iz te družbe, saj se te poti z Mari rada spominjava, ko iz doline gledava na Grintovec, najvišji vrh Kamniških Alp (2558 m).« Iz Lenčevih spominov - se nadaljuje. Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzeleni in Sončki) najdete v Upokojenskem kotičku Našega časopisa, vse objavljene članke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: www.pd-vrhnika.si. Iz aprilskega koledarčka Datum Dogodek Odhod Ur pohoda Organizator / vodnik 12. 4. VELIKI ROB - TRNOVSKI GOZD 7.00 6 ROMAN NOVAK 27. 4. 20. VRHNIŠKI POHOD 7.00 7 Veseli triglavci 56 NAŠ ČASOPIS Oglasi 31. marec 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi Prodam malo rabljen in izredno ohranjen cepilnik na sveder Kolenc zaradi nakupa hidravljičnega cena 220€ in trosilec mineralnih gnojil Hmezad. Vrhnika, 051694407 Oddam posteljo 200 cm x 90 cm, svetel les, z vzmetnico. Tel. 031/350-076. Inštrukcije iz angleškega jezika in lektoriranje vseh vrst besedil v SL in ANG nudim. Tel. 031/350-076. Oddam 3-sobno stanovanje v Notranjih Goricah v 2-sta-novanjski hiši z ločenim vhodom. inf. tel.041 853 793 Otroški voziček in avtosedež, rabljena samo eno leto, prodamo za simbolično ceno. Tel.: 051 320 458. Prodam dva ponija (konja). Kobila je stara 5 let, čipirana, žrebe pa 8 mesecev. Ugodno prodam. Telefon: 041 534 858. Ugodno prodam 2000 značk, za simbolično ceno pa tudi 10 gramofonskih plošč. Telefon: 041 534 858. Zbiram stare gramofonske plošče in kasete narodnoza-bavnih ansamblov ter tudi drugih izvajalcev. Kdor bi jih podaril ali prodal po simbolični ceni, naj me pokliče na št. 041/321-320. Pri večji količini dam v ceno računalnik ali računalniške komponente V Rovtah prodam zazidljivo parcelo od 700 do 1000 m2, sončna lega, dostop asfalt,ob parceli voda, elektrika, kanalizacija. Cena 30 eur/m2. Dodatne informacije na tel. 041 620 850. Star mizarski ponk, skrinje, omare, mize, vozičke in druge stare predmete kupim. Tel.: 031 878 351. Odkupujemo krave in telice za zakol. Tel.: 031/387-922. Prodam parcelo, na prijetni in mirni lokaciji ob gozdu na Vrhniki (Raskovec) prodamo zazidljivo ravno parcelo v izmeri 957 m2. Vsa infrastruktura, na katero se objekt mora priključiti, je ob parceli. Dostop je urejen po asfaltirani cesti. Parcela je vpisana v zemljiško knjigo in je brez bremen. Cena po dogovoru. Za dodatne informacije prosim pokličite po telefonu št.: 041/552006. Kupim gozd v okolici Borovnice. Tel. številka 041 566 - 164, med 19. in 20. uro zvečer. Prodam mizarski ponk, močne masivne izvedbe z lesenimi vijaki. Ima dva predala s prekati. Tel: 041 971 665. Kupim motorno žago, lepo ohranjeno, malo rabljeno, brezhibno; takoj kupim za gotovino. Tel.: 041/541-858. Na Dolu pri Borovnici prodam zazidljivo parcelo, 1100 m2, po ugodni ceni. Tel: 041 439 499. V centru Vrhnike oddam s 1. januarjem enosobno stanovanje, v bloku, 33 m2, z balkonom, svetlo, popolnoma opremljeno. Telefon: 051 232 499. Prodam manjšo samostojno stanovanjsko hišo na Bloški Polici, 80 m2, zgrajena l. 1850, adaptirana l. 1975. Priključki: vodovod, elektrika, telefon, poleg hiše stoji gospodarsko poslopje, hiša ima tudi lasten vrt. Hiša s pripadajočim zemljiščem (970 m2) je bremen prosta in vpisana v zemljiško knjigo. Ob hiši je tudi prostor za parkiranje. Hiša je potrebna adaptacije. Cena po dogovoru. Za več informacij, prosim, pokličite: 041 502 870. Prodam bone trgovine Dollar (www.dollar.si): jogiji, posteljna dna, posteljnina, odeje, vzglavniki, bioprogram ... Bon v vrednosti 100 EUR prodam za 80 EUR. Na voljo več bonov. Boni so primerni tudi kot darilo. Tel.: 041 369 170. Ugodno oddam v najem prostor za obrtne dejavnosti, skladiščenje, pisarniške prostore, 200 m2, v Mali Ligojni. Tel.: 01 755 22 94 ali 040 250 473. Porat Červar - oddam lep apartma za do štiri osebe, zelo ugodno, za velikonočne Objavite brezplačen mali oglas na straneh Našega časopisa. Vsebino oglasov sporočite na 01 75 06 638 ali na nascasopis@zavod-cankar.si Naš časopis in prvomajske praznike. Vsa infrastruktura, sprehajalne in kolesarske poti so blizu. Inf.: 041 828 455. Nudim pomoč v gozdu pri spravilu lesa, ki ga je zajela le- dena ujma v naši občini. 068/ 136-146. Zelo uspešno z večletnimi izkušnjami inštruiram kemijo in kemijsko računstvo za osnovne in srednje šole, gim- nazije, maturo in popravne izpite. Inf.: 031 352 124. Atokem, Zlatko Šorn, s. p. Prodam suha bukova drva, ugodna cena. Pripeljem tudi na dom, če je potrebno. Obe- nem prodam tudi češnjeve in brestove plohe. Lokacija: Horjul. Tel: 031 852 871. Prodam cepilnik na sveder, Jagodic, 220 €. Lokacija: Horjul. Telefon: 031 852 871. EOM = 1,9% na 7 let in 1/3 pologa NOVI CEE'D 2014 OBLIKOVNO IZSTOPAJOČA KOMBILIMUZINA Z NIZKO PORABO • NIZKI STROŠKI VZDRŽEVANJA • POPOLNA VARNOSTNA IN BOGATA SERIJSKA OPREMA IMATE AVTO? Pri nas je vaše vozilo vredno več! Preverite neverjetno ponudbo meseca in zamenjajte vaše rabljeno vozilo za novo Kia pro_cee'd v ponudbi z 0% financiranjem in 7-letno garancijo za neverjetnih 99 EUR/mesec. _ _ KIA - NAJVEČ AVTA ZA VAS DENAR! HB IJwww.facebook.com/KIASIovenya AVTOTRADE, D.O.O., VRHNIKA, 01-755-79-05 (prodaja), 01-755-79-00 (servis) www.avtotrade.kia.si Kombinirane porabe goriva: 3,6 - 8,2 l/100km, emisije CO2: 100 - 195 g/km CO2 The Power to Surprise i-, ........... ____- ...do 84 mes., fiks odplač. doba 84 mes., 33,4% polog, je obrok leasinga 99,40 EUR/m__ —1 cnn d m i-u^r »EOM - 2,9% financ.«), odplač. doba 84 m prodaia« 1.500 EUR - Joker »Eom - 2,9% m a ic.«), odpiač. doba 84 mes., 33,0, popust »Družina« 400 EUR - Joker »Iz zaloge« 400 EUR - Joker »EOM -19% fii barve in stroška priprave vozila. Vse ostale info. o porabi goriva in emis. CO2 na S« EüR.kar je enako nabavni vrednosti ,_-„—......_.c (zaokr. 10/ EUR), fiksna OM in EOM "2,9%, stroški financ. 0 EUR, zi esek «), odplač. doba 84 mes., 32,6% polog, je obrok leasinga 113,11 EUR (EOM =1,9%). Veljavnost: do 31.3.2014. Fi 1 ,,„.,„* „„,.,k. „„,-„.-, - ™CO2, na prod. mestu in na www.ka.si/emir-— n—— ——— — --..-i,. 56,59 EUR/mes s., 32,6% ni porabi goriva in )ogodbe o finanč. leasingu preko VBS Leasinga d. !0tUR (MPC 13.350 EUR - Joker popust »Staro r _______vozila. KIA Sportage 1.7 CRDi LX Fun^cena 21.1 0 EUR., znesek za plačilo potroš. 22.673,56 EUR. Cena ,__________. 31.3.2014. Financ. se lahko zavrne, če stranka nima 1__________ Pogoji garanc. so na voljo v garanc. knjižici vozila, oz. pri poobl. zastopniku _easinga d.o.o. in Summit Leasinga d.o.o. ali kreditne pogodbe .-.0 EUR - Joker »Iz zaloge« 400 EUR - Joker »EOM -0% financ.«), 70 EUR (MPC 23.670 - Joker »Staro za novo«_1,000_E.UR_- Joker »Flotna .j 13.190 EUR (MPC 13.990 EUR - Joker .je dane popuste in prihranke in ne vkjuč. ■o simbolične. KMAG d.d., Leskoškova 2, Ljubljana. Čakajo vas nova doživetja. Peugeot 208 - z avtomatsko klimo in programom ugodnega vzdrževanja Moj Peugeot -je lahko zdaj vaš za 9.990 evrov. *Ponudba velja za 208 Active 1,2 VTi 60 kW z avtomatsko klimatsko napravo ob nakupu s pomočjo Peugeot Financiranja. Štiri leta jamstva vključujejo dve leti pogodbene garancije in dve leti jamstva OPTIWAY oziroma do 60.000 prevoženih kilometrov. Poraba v kombiniranem načinu vožnje: 3,4-6,7 1/100 km. Izpuh CO2: 87 -154 g/km. Podrobnejše informacije o porabi goriva in emisijah CO2 novih osebnih vozil Peugeot najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na www.peugeot.si. PEUGEOT 208 MOTION E> EMOTION AVTO LEV d.o.o. Vrhnika, Ljubljanska 16a, 1360 Vrhnika, tel. 01 755 80 10 PEUGEOT RAČUNOVODSTVO v_____v BOŠTJAN ŽIROVNIK s.p. Računovodske storitve Davčno svetovanje C3vkcüa> Za nove stranke prvi mesec brezplačno Boštjan Žirovnik s.p. GSM: Verd 16 E-mail: 1360 Vrhnika 041/801-801 bostjan5005@yahoo.com NorzANie poN-?er 60čtC£pci>kitH tt Of i6i 31. marec 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 57 TEL. (Ol) 565-30-30 www.petersport.si CßS drsa»*® role«!4t ščitoiKi SPORT VSE ZA SPORT PRODAJA, SERVIS, SVETOVANJE Vojkova 77 (Bežigrad) Žibert Peter s.p., Vojkova 77,1000 Ljubljana THUU PRTLJAŽNIKI ZA VSE AVTOMOBILE (staro za novo in staro za staro) TUDI STARO ZA NOVO - TUDI STARO ZA NOVO Avtdtrade d.a.a., Vrhnika Sinja Gorica 1 1, Vrhnika tel.: □ 1 75d 5 1 99 www.avtotrade.si PRI AVTOTRADE-U NAGRADNO iGRO IMAMO. Z BOBNOM SREČE SE IGRAMO! REGISTRIRAŠ avto, zavaruješ, potem pa tehnični pregled potrebuješ. boben sreče se vrti, MOGOČE VAM TEHNIČNEGA pODARI! POGOJI NAGRADNE IGRE: STRANKE.KI pRI NAS OpRAVIJO ZAVAROVANJE IN REGISTRACIJO AVTOMOBILA, IMAJO MOŽNOST ŽREBANJE V "BOBNU SREČE". BOBEN SREČE NUDI 4 BREZpLAČNE TEHNIČNE pREGLEDE MESEČNO, V KOLIKOR TEHNIČNI pREGLED NI pOTREBEN, VAM VREDNOST TEHNIČNEGA pREGLEDA ODŠTEJEMO pRI REGISTRACIJI AVTOMOBILA. POLEG ŠTIRIH TEHNIČNIH pREGLEDOV, BOBEN SREČE NAGRAJUJE TUDI S pRAKTIČNIMI DARILI. NAGRADNA IGRA POTEKA OD 1.3.2014 DO PREKLICA. VSI OSEBNI PODATKI PRIDOBLJENI OD UDELEŽENCEV NAGRADNE IGRE, SO VAROVANI V SKLADU S ČLENOM PRAVIL TER V SKLADU S SPLOŠNIMI AKTI ORGANIZATORJA NAGRADNE IGRE S PODROČJA VAROVANJA OSEBNIH PODATKOV (ZVOP-1). UDELEŽENCI SE POSPISOM SOGLAŠAJO, DA ORGANIZATOR NAGRADNE IGRE NJIHOVE OSEBNE PODATKE UPORABI ZA POTREBE NAGRADNE IGRE TER ZA SVOJE TRŽENJSKE AKTIVNOSTI. imeli prometno nezgodo' PRIPELJITE VOZILO K NRM IM Ml POSKRBIMO ZR VSE! NR VOZILU OCENIMO KRŠKO ŠKODO, UREDIMO DOKUMENTRCIJO TER OPRRVIMO SERV|SNR. UČRRSKR IN KLEPRRSKR DELR! CENILND MESTO ZA KASKD ŠKODE PRI ZAVAROVALNICAH: trig lav EBÜO ■ ■ V ■ ■ ■ I Trgovina z največjim izborom opreme za stisnjen zrak v Sloveniji HIR OMEGA AIR TRGOVINA OMEGA AIR d.o.o. Ljubljana, Cesta Dolomitskega odreda 10 1000 Ljubljana tel: 01 200 68 73 e-pošta: trgovina@omega-air.si Odpiralni čas: ponedeljek - petek 7:00 - 16:00 58 NAŠ ČASOPIS Oglasi 31. marec 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ^Jaim Jesenovec Janez s.p. Drenov grič 28, 136CD Vrhnika, GSM: 041 E www.vodjan.com STROJNE INSTALACIJE: vodovod - kanalizacija, centralno ogrevanje, solarni sistemi, toplotne črpalke POSODOBITE SVOJO KURILNICO trenutno najceneše ogrevanje zn VR5 SvfljRMOl -odoplnc^tafOTik - polagale haranUhe MPff ~K0 - ÖS"?t™ - Nrik-iMpfliotlJfr LWtü In ts*c*1üv - plmkorrtaa m äilwi = ryJcj deta - fcrii^O (Jt.övT^itr POLAGANJE HERRMH6 T 3HHLJUČNA D Es LR V GflADaeNßTW WAR-KO Klogavirichfcrtoip. Hiuft-na GRADBENA DELA IN IZKOPI Razniizkopi * Traktorski prevozi Adaptacije - novogradnje * Fasade * Urejanje dvorišč * Raznih škarp Bojan Nadlišek s.p. Vas 18, 1360 Vrhnika, T: 01 7553 418 T: 041742 018 w ww.Darketarstvo-rode.si Vedežujem in rešujem vse vaše probleme v zelo hitrem času. Rešujem tudi zakonske probleme, zato pokličite, ne bom vam žal. Tel: 051 251 489 C Rode Miro s.p. Mala Ligojna 13 • 1360 Vrhnika GSM: 041/684-091 - polaganje in obnavljanje parketov, lamlnatov, toplih podov in drugih talnih oblog POMOČ NA DOMU IN VARSTVO OTROK NA VRHNIKI ČE POTREBUJETE : ■ ČIŠČENJE HIŠE ALI STANOVANJA ■ POMOČ STAREJŠIM PRI NEGI IN OSKRBI ■ OBČASNO VAROVANJE OTROK ■ ENERGETSKO ČIŠČENJE PROSTORA Z METODO »Tesla metamorfoza« POKLIČITE: 041-816-922 31. marec 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 59 IDEJE Vtt^Ü IrtlUÜ'JÜllFÜ ÜL"JM|C pLltU'jL i" rrjgn rn^nndrln C r rl'.'rJ I Hiding d r- □. Tr^jhflCcsJa VJQ J j^mjorvi (p#l (isrinruy) UPUHM^fflpt DYA.* ) (01] W> INSTALACIJE VRHOVC Podolnica 56,1354 Horjul Aleš Vrhove s.p. K Izvajamo: - vse vrste ogrevalnih instalacij - menjava kotlov - plinske instalacije - solarni sistemi - toplotne črpalke - vodovod in kanalizacija Vgrajujemo materiale priznanih in preizkušenih blagovnih znamk. Pokličite za ponudbo na tel.: 041/421-040 Kvalitetna izvedba I Spoštovanje rokov izvedbe I Servisiranje instalacij tudi po preteku garancijske dobe 00 POMLADNA AKCIJA Ste si že priskrbeli čebulček, česen in ostala semena vrtnin? 100 gomoljev oziroma 3 kg krompirja - predviden pridelek 60-70 kg KVALITETNO SEME je osnova za DOBER PRIDELEK! SADIKE SADNEGA DREVJA! jablana, hruška, breskev, kostanj nektarina, marelica češnja, sliva, kaki, kivi, ribez, malina, figa, oreh TOPponudbazavašVRT^^^^B ZEMLJA BALKONIJA 45L BIO GNOJILO BIOGRENA 25KG PREKOPALNIK FARMER T60 Bencinski motor LONCIN - 4 taktni, 5 KM Freza širine 70 cm (jermenski prenos) Menjalnik - 1 hitrost naprej (upravljanje ročice na ročaju) Prednje kolo, masa 42kg -10% -10% SADIKE DISAVNIC kamilica, origano, rožmarin, žajbelj, šetraj, timijan, bazilika, citronka drobnjak koromač, sivka, majaron, melisa, meta V kolikor želite dodatne kupone se zg/asfte v semenski krompir Fabiola 25kg velja do 20. 4. 2014 Vse cene so v EUR in že vključujejo DDV. Cene veljajo do 30. 4. 2014. Za morebitne napake v tisku se vam že v naprej opravičujemo. Cene so akcijske zato na te artikle ni mogoče dobiti nobenih dodatnih popustov! Zaloge so omejene. Vse cene so v EUR in že vključujejo DDV. Cene veljajo do 30. 4. 2014. Za morebitne napake v tisku se vam že v naprej opravičujemo. Cene so akcijske zato na te artikle ni mogoče dobiti nobenih dodatnih popustov! Zaloge so omejene. Ill Prigo Tehnična trgovina, Podpeč 42a, 1352 Preserje TEHMiSNÄroeöSS T: +386 (0)1 363 10 15, G: +386 (0)51 633 316, G: +386 (0)41 683 000, E-pošta: ktt@prigo.si, Spletna stran: www.prigo.si 60 NAŠ ČASOPIS Oglasi elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si IZDELAVA KOVINSKIH NADSTRESKOV, DVORIŠČNIH VRAT, OGRAJ IN DRUGIH KOVINSKIH IZDELKOV Koprivec in družbenik k.d Lesno Brdo 41 a, 1360 Vrhnika Tel/fax: 01 75 04 090, gsm: 031 323 795 janez@koprivec-druzbenik.si www.koprivec-druzbenik.si Smo mlado podjetje na področju orodjarstva. Naš cilj je zagotavljati visoko kakovost naših izdelkov in storitev, predvsem pa zadovoljstvo naših strank. Nudimo naslednje storitve: rezanje na žični eroziji, erozijsko vrtanje, struženje, klasično rezkanje, ploskovno brušenje, brizganje plastike, štancanje. ORODJARSTVO ZDRAVKO KOGOVŠEK, S. P., Vrhnika, e-pošta: orodjarstvo.koqovsek(S)qmail.com GSM: 031/372-061,041/552-006. SERVIS CHEVROLET 10 let garancije AvtoMšfi ~ SEUSKARi Betajnova 16,1360 Vrhnika, tel.: 01 750 2252 www.avtohisa-seliskar.si on NAKUPU OČAI CREZPLAČNJ PREGLED ZDRAVNIKA SPECIALISTA AU iE ENA OČALA I i wmfebH i>.',jLj T ms Z dodanim gnojilom za začetno rast mMrnmM'WMMMm ('5/7806840] MEGA CENE MOTORNO OLJE REPSOL 20L SOTA 250L BIO GNOJILO GUANO 1kg samo ,61,50€ san NA ZALOGI IMAMO: semenski krompir, drobna semena vrtnin in trav, čebulček pestro izbiro zemelj za zasaditve rož vrtno ordje, zalivalne sisteme, motorne žage, olja, maziva rezervne dele, kvalitetno zašč. gozdarsko opremo vitle, cepilce, gozdarske verige Jj umi nw ^uLtAKCIJA od 9.3.2014 do razprodaje zalog 0, JAQÖVt 0,90€ od 15.3 do 15.4.2014 oz. do razprodaje zalog Substral* TERRA MAGMA* zemlja za lončnice z dodatkom islandske lave ✓ Najbolja izbira za sobne in balkonske rastline ter druge fr rastlinevloncihinnavrtu % Fj_ s Za uporabo pripravljen vi so ko kakovosten rastni substrat z nižjo vsebnostjo ote L, ■/ Granulat islandske lave poskrbi za optimalno oskrbo z vodo. Za balkonske in dri zrakom in hranili cvetoče rastline druge Substral* tekoče mineralno gnojilo z dodanim guanom ■/ Tekoče organsko mineralno gnojilo za balkonske in druge cvetoče rastline I V Posebna sestava z vsemi potrebnimi hranili in guanom t Celaflor* Careo* razprilo ✓ Lokosistemično delovanje, irok spekter uporabe, hitri rezultati S Uspeno zatira sesajoče in grizoče kodljivce S Za okrasne rastline v zaprtih prostorih in tudi na prostem Hitri rezultati «"iJi ' ujm LT1P JSLAV P K J v l M Ooj- - J J. i > .4P T p.. - m jir 99 u mi Pooblaščeni uvoznik, prodajalec in serviser vozil Chevrolet in Kia 31. marec 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 6i POGREBNE STORITVE ANTON VRHOVEC 1360 Vrhnika, Drenov Grič 128 031/637 617, 01/755 14 37, 041/637 617 - I — jF^I^Vf r1 tri'' > ■ -f t 'j^ivji"«^1 41ifirk [, f ni m^i piiiyi ngfIfff • TTfi iifi tnnrii ■nr—jrrnaT do^mi^li tirfi ■ mu m ifniiiniiLUjiMu rm www* nnfl le* fl*nuecvr mmniiiTn ujphpmu m ■ wd\ i L Wu 2Ö f rttüii. crtdJ^n flrfirf-ttNlT rt?,, ^tfl-tfji-iji INTEGRACIJA PSIHOTERAPIJE Nudimo strokovno terapevtsko pomoč za posameznike, pare in družine v stiski. M: 040 845 415 www.intearacija.si fan** nco/o ..... Pf\ nato r\\o Rupnik Janez, s.p. ♦ Tržaška cesta 3 ♦ Vrhnika ♦ 01755 2714 031 554 121 ♦ cvetlicarnaianafi3siol.net ♦ www.cvetlicarna-iana.si Ni te več na travnikih, njivah, v gozdovih, niti v hiši se glas tvoj_ več ne sliši. Do zadnjega si delal in živel za kmetijo, dokler te bolezen v posteljo ni položila in ti voljo do življenja ubila. Ko drevesa v gozdu so najbolj sta tudi tvoje srce in dih zastala. Tiho in brez slovesa si zaspal, a nate svomin bo vedno ostal. 7AHVAT A V 90. letu se je od nas poslovil dragi oče, dedek in tast FRANČIŠEK MALOVAŠIČ, po domače Gašperčev France iz Podsmreke (1. 8. 1924 - 3. 2. 2014) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom, sodelavcem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali za cerkev ali maše ter poklonili cvetje in sveče. Posebna zahvala velja članom PGD Podsmreka za njihovo nesebično pomoč v času pogreba. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hčerki Mihaela in Tania z družinama KAMNOSEŠTVO - OKENSKE POLICE - STOPNICE -KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI - PORTALI - SALKONSKE OSROSE - NAGROBNI SPOMENIKI Dolničar d.O.O.,Sinja Gorica 34 1360 VRHNIKA,tel.: 01/7552 950 mob.: 040 223 105 e-mail: marko.dolnicar@siol.net Zdaj se spočij izmučeno srce, zdaj se spočijte zdelane roke. Zaprte so utrujene oči, le moja drobna lučka še brli. S. Makarovič ZAHVALA V 86. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, prababica, sestra in teta JULIJANA KERŠMANC, roj. Slabe 11. 4. 1928 - 28. 1. 2014 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vašča-nom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče ter darove za svete maše. Hvala patronažni sestri Andreji, gospe Vesni iz Doma upokojencev za vso pomoč. Hvala gospodu župniku Očkonu za lepo opravljen pogreb, hvala pevcem, trobentaču in Pogrebni službi Vrhovec in Jerneju za lepo prebran govor. Hvala vsem, ki ste kakor koli pomagali in jo pospremili na njeni zadnji poti večnega počitka in miru. Žalujoči mož Ivan, sinova Vinko in Zdravko z družinama ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustila mama in stara mama. PAVLA VRHOVEC 15 10 1928-7 3 2014 Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Zaklanec, marec 2014 Pogrebne storitve Lavanda MARJAN ŽVOKELJ S.P. PODOLNICA 33, HORJUL 041 747 646 dosegljivi 24 UR www.usluge-lavanda.si Zahvale Bi radi obeležili slovo od pokojnika tudi v Našem časopisu? Zahvale sprejemamo do zaključka redakcije. Pošljite jih po elektronski pošti na naslov nascasopis@zavod-cankar.si, lahko pa tudi preko klasične pošte kot priporočeno pošiljko. Informacije na tel. 031 392 153. Cena zahvale: 68,72 z DDV. A dan je črni moral priti, bridkosti dan, oi, dan solzan, težko je bilo se ločiti, a vse solze, ves jok zaman. (S. Gregorčič) ZAHVALA V 81. letu nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče, tast, dedi in pradedi FRANC OGRIN (1933-2014) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in nekdanjim sodelavcem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala vam za vsak ljubeč stisk roke, za vse tople in sočutne objeme, hvala za vsako iskreno besedo v tolažbo, hvala za darovano cvetje, sveče ter za darove za svete maše. Posebno se zahvaljujemo Pogrebni službi Vrhovec, pevcem in trobentaču, g. župniku Blažu Gregorcu za lepo opravljen obred, g. Lojzetu Dobrovoljcu, DU Vrhnika, gasilcem iz Verda, še posebno g. Franju Čretniku za poslovilni govor. Vsem še enkrat hvala, ki ste se z bolečino v srcu udeležili zadnje slovesnosti in delili z nami nepopisno bolečino ob izgubi tako drage osebe. Žena Vida, sin Marko z družino, vnuki in pravnukinje Verd, marec 2014 Odgovorov na vprašanja večna ni, spomin je tisto, kar živi. ZAHVALA Ob smrti drage mame in stare mame FRANČIŠKE KERŠMANC 1933-1914 i7 RpvL Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje ter darove za svete maše. Zahvaljujemo se celotnemu osebju Doma upokojencev Vrhnika za skrb in nego. Zahvala g. Jerneju Lenarčiču za poslovilne besede, g. župniku Janezu Očkonu, pevcem in Pogrebni službi Vrhovec za lepo opravljen obred. Vsi njeni 62 NAŠ ČASOPIS Oglasi 31. marec 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zdaj se spočij izmučeno srce, zdaj se spočijte zdelane roke. Posle so ti moči, zaprl trudne si oči. ZAHVALA V 93. letu starosti se je poslovil od nas dragi mož, oče, dedek in pradedek JANEZ PISEK (1921-2014) Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče in izrekli sožalje. Hvala zdravniškemu osebju, posebno patronažni sestri Veroniki Logar za skrb in nego v težkih trenutkih. Vsi njegovi Vrhnika, 14. februar 2014 Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večen mir. Izčrpal svoje sem moči, zaprl trudne sem oči. ZAHVALA JANEZ CELARC 1937-2014 Iskrena hvala sosedom za darovane sveče in izrečeno sožalje, Pogrebni službi Vrhovec in njegovi družini za pomoč pri pogrebu, g. kaplanu za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za lepo zapeti pesmi. Hvala tudi vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marija in sinovi Slavko, Janez in Bojan z družinami k^i Tiho sedaj si odšel, kot lepa misel, ki mine in nam pusti le spomine. V 89. letu se je poslovil od nad dragi stric ALOJZIJ KRALJIC (24. 7. 1925 - 25. 2. 2014) z Loga Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče in nam izrekli sožalje. Zahvala gospodu župniku, pevcem in Pogrebni službi Pieta za lepo opravljen pogreb. Nečaki Gabrijel, Jožica in Zdenka z družinami ZAHVALA PAVEL SUŠNIK st. 28. 12. 1939-10. 2. 2014 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Vsi njegovi Dobrova, Polhov Gradec, februar 2014 ZAHVALA Poslovili smo se od našega brata in strica FRANCIJA GERDINA (30. 9. 1938 - 10. 1. 2014) Ob tragični in nepričakovani izgubi našega brata in strica se vsem, ki ste se od njega poslovili, iskreno zahvaljujemo. Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo vsem, ki ste mu ob tragični nesreči priskočili na pomoč. Hvala pevcem, trobentaču in Pogrebni službi Pieta, zahvaljujemo se tudi župniku g. Janezu Šilarju za lepo opravljen obred in besede slovesa. Vsi njegovi Borovnica, januar 2014 ZAHVALA V 92. letu nas je zapustil dragi ata, ata Tone ANTON SETNIKAR krovski mojster iz Sinje Gorice 1922-2014 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in nam izrekli sožalje. Hvala dr. Kupljenovi, sestri Renati in patronažni službi ZD Vrhnika za večletno skrb za njegovo zdravje. Zahvala tudi g. župniku, pevcem in Pogrebni službi Vrhovec. Vsi njegovi Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. Humoren, a skrajno resen, mehak, a trden kot skala. ZAHVALA V 92. letu starosti je od nas odšel naš dragi mož, oči in dedi FRANC JUHA 1922-2014 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, nekdanjim sodelavcem Agroobnove in znancem za izrečeno sožalje, podarjene sveče in cvetje. Zahvaljujemo se Gasilskemu društvu Breg - Pako, gospodu župniku, Pogrebni službi Pieta in pevcem za lepo opravljeno pogrebno slovesnost. Hvala vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na pot večnega počitka in miru. Za vedno bo ostal v naših srcih. Vsi njegovi Breg pri Borovnici, februar 2014 Mnogo si ustvaril, zdaj vsak korak spomin je nate in hvaležna misel, luč je, ki ne ugasne ... ZAHVALA V 77. letu se je od nas poslovil dragi mož, oče, dedek in pradedek IVAN ROŽNIK (1937-2014) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo Pogrebni službi Vrhovec in gospodu župniku Jožetu Gregoriču za lepo opravljen pogrebni obred. Dragi ati, za vedno boš ostal v naših srcih. Vsi njegovi Vnanje Gorice, Dobrova, 7. 3. 2014 Vse poti so večne, stare, vse gredo nasproti smrti. Vsem je na začetku rojstvo, vsak korak je večno nov. (T. Pavček) ZAHVALA V 97. letu se je poslovil od nas dragi mož, oče in stari ata JAKOB SETNIKAR (1917-2014) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se prišli poslovit od njega in ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in darove za maše. Zahvala tudi Pogrebni službi Vrhovec in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsi njegovi Polhov Gradec, februar 2014 ZAHVALA V 61. letu starosti nas je zapustila JOŽICA MALAVAŠIČ rojena Prebil 1953-2014 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sovaščanom, Društvu upokojencev Dobrova, vsem zaposlenim Vrtci Brezovica in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter darove za svete maše. Iskrena hvala Pogrebni službi Lavanda, pevcem in g. župniku Alojziju Golobu za lepo opravljen pogrebni obred. Posebna zahvala osebju Hematološkega oddelka v Ljubljani. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hčerki Urša in Suzana z družinama Gabrje, februar 2014 Svojo življenjsko pot je zaokrožila naša draga TINCA PLESTENJAK Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ji namenjali svoj čas in jo tolažili v letih bolezni in onemoglosti. Še posebno hvala vsem in vsakemu posebej za izrečeno sožalje ter za darovano cvetje, sveče in darove za maše, pa tudi vsem, ki ste sodelovali pri pogrebni slovesnosti. Vsi njeni ZAHVALA ANA KIRN, roj. Bobera (1927-2014) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, ki ste se poslovili od nje. Hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala osebju hematološke klinike UKC Ljubljana za požrtvovalno skrb in zdravstveno nego. Hvala predstavnikom Kluba Maksa Perca, predstavnikom Kluba upokojencev in predstavnikom Zveze združenj borcev za prapore na mestu njenega zadnjega počitka. Hvala govornici, pevcem in pogrebnikom za lepo opravljen pogreb! Vsi njeni 31. marec 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nagradna križanka NAŠ ČASOPIS 63 Nagradna križanka Ime in priimek: Točen naslov: Telefon: Zlato »Ej, kdo ste pa vi?« »Lopov!« »In kaj hočete?« »Vem, da imate zlato.« »Koliko bi ga pa radi?« »100 kilogramov!« »A je lahko 105? »Seveda, še bolje.« »Marja, zlato moje, vstani! Po tebe so prišli...« Kot vedno »Obtoženi, priče trdijo, da ste sedeli na obali, medtem ko se je vaša žena utapljala. Zakaj ji niste pomagali?« »Kako pa bi naj vedel, da se utaplja? Drla se je tako kot vedno.« Križanka Našega časopisa Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala pod pokroviteljstvom Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika se je glasilo: »Pol-hograjsko hribovje«. V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami, sreča pa je bila naklonjena sledečim: Mariji Dolni-čar iz Podsmreke, Janezu Pezdirju z Brezovice in Bogomiri Peljhan iz Dobrove. Nagrajenci bodo prejeli praktične nagrade. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 18. aprila na naslov Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »nagradna križanka«. Trije nagrajenci bodo prejeli praktične nagrade. Izdelava in urejanje FB strani že za W>€ /"daj!16 /mes fü_____________________________ Studio za oblikovanje in spletne komunikacije 041 772 722 www.okusi.si DARILO Z OKUSOM Že veste, da imamo na Vrhniki vrhunsko pražarnico kave? Poskusite mešanice iz najboljših kavnih zrn. Na prodaj so tudi lične skodelice iz porcelana z izvirnimi ilustracijami Ivana Cankarja. Na voljo v Turistično informacijskem centru na Vrhniki, Tržaška cesta 9, vsak dan ^^^ od 8h do 18h, v soboto od 9h do 14h. ZIC Turistično informacijski center _Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika_ NAŠ ČASOPIS Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote časopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon: 01 7506 638. Oblikovanje in prelom: Tomograf, Tomo Cesar, s. p. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Katarina Molk. Tisk: Set Vevče, naklada 13 500 izvodov. Cena zahval: 68,72 evra 64 NAŠ ČASOPIS Oglasi 31. marec 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pomlad prihaja! SAMSUNG GALAXY XCOVER2 akcija na obroke 24x6 € ■JJSkenitev novegajaročniškega razmerja ali ^^Podaljšanje obstoječega za 24 mesecev. eg(a)phone TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika I T: 01 755 71 61 I M: 041 342 000 I mega.phone@sioi.net m jleKsi RAČUNALNIŠTVO ■ SERVIS Molek servis Peter Molek s.p. Vrtnarija 3, Vrhnika E: prodaja@molek.si T: 01 750 51 70, M: 041 26 48 48 M: 070 21 08 14, www.molek.si ^ Tabli Neverjetna ponudba V paketu FREE5 dobite telefon in zgoščenko ansambla Modrijani že za 1€! TELm Tušmobil Y1 PAKET MESEČNA MINUTE ZNOTRAJ PRENOS MB MINUTE V NAROČNINA OMREŽJA SMS/MMS PODATKOV OSTALA OMREŽJA FREE 5 5,99€ neomejeno 100 O 100 O 100 ka h^m tusmobil . 1 v paketu FREE5 z opcijo 1 Skupaj: 6,98 E/mesec MIUJIHIU13UHH 1 ■VMH'UMKHIHf I 1 1 |W i fllU ni | MWIJI Ea (. M kAM [■- fl UKiBV-a M: 070 21 08 14 + CD MODRIM A ?mm Zaloga je omejena Akcija traja do razprodaje zalog. Za pakete FREE veljajo Posebni pogoji naročniških paketov "FREE". Vključenih količin paketov ni mogoče porabiti za klice in I druge storitve (SMS, MMS, prenos podatkov, skupaj s klici "storitve") na posebnih in komercialnih številkah, ali storitve, ki so prejete ali vzpostavljene iz tujine ali klice in SMS v tujino. Prenos podatkov v omrežju ponudnika nacionalnega gostovanja (prikaz omrežja: Tusmobil Mobitel ali znak za gostovanje) se obračuna posebej. Cene terminalov veljajo ob sklenitvi ustreznega naročniškega razmerja in aneksa za razširjeni paket z Opcijo telefon za obdobje vezave 24 mesecev. Z izbiro Opcije se naročniku za dodatno naročnino dopolni mesečna količina zakupljene količine prenosa podatkov ali SMS in omogoči višja stopnja popusta za terminal. Strošek priključnine je 12 EUR. Vse cene vključujejo DDV. Več informacij v Ceniku, na www.tusmobil.si, na brezplačni številki 080 700 700 ter v vseh poslovalnicah Tušmobil. Tušmobil ne odgovarja za napake v tekstu. tusmobil