Leto IX, i«. 212 Ljubljana, nedelja 9. septembra 1928 Cena 2 Din mesečno Dm »5 —; ca Din O^a« po tarifo. Urednifttvo a UuMjana, Kjiailcrra ulica iter. 5/L Taicton it «07« in >804, ponoči tudi fct. «034. ■•koplal •• •»• vpaiaja. nova uMca te. 4. -^Tdeton «49* Podrataid: Maribor, AMnidrava kij - CeHe, Aleksandrova cest« •atea pri poMaaa čck.xavoda: LMk lana «L ii.&m - Praha čialo 7*.i«eJ Wi«n, Nr. 10JJ4L / mmmmmrn—mmmm^mmmmmmmmmš Dnevnik zalgospodarstvo, prosveto in politiko 18 DI Dvanajst tisoč ljudi manifestira za ideje KDK Veličasten potek kmečkega praznika. - Vladna nasilja so le pojačala odločnost in samozavest pristašev KDK. - Govori poslancev KDK. - Glavni govornik dr. Anton Korošec. - Slikovit sprevod, lepo uspele dirke, pestra narodna zabava Bled, 8. septembra. Današnje slavje kmečke demokracije na Bledu bo ostalo tisočem in tisočem, ki so mu prisostvovali, v trajnem spominu. Nad Bledom in vso gorenjsko stran je danes zasijal dan izredne jesenske topline in lepote. Orjaški velikani Karavank in Julijskih Alp so se dvigali v vsej svoji krasoti v ažurno nebo ter gledali doli na najlepši kotiček Jugoslavije, kjer so se proti poldnevu zbirale nepregledne množice zavednega slovenskega ljudstva. Skoro v vsaki gorenjski vasi je vladalo že od sinoči živahno vrvenje m pripravljanie na kmečki praznik na Bledu. Dekleta in fantje, žene in možje so pripravljali svoje narodne noše ter krasili kmečke vozove in konjsko vprego. A tudi Ljubljana in ostala dežela tia notri globoko v štajersko m^doli v dolenjsko stran sta se nad vse častno odzvali vabilu. Iz Ljubljane sta na vse zgodaj vozila na Bled dva posebna vlaka. Vse ceste Gorenjske so bile pol: ne gosto zasedenih voz, z vseh str^ni so drveli avtobusi in avtomobili. Od ranega jutra je zvonec na Blejskem otoku potrkaval v zlato jesensko jutro. Proti poldnevu so začeli prihajati kmečki konjeniki na lepih domačih konjih, okiučanih s trobojnicami, cvetjem m zelenjem. Krepko in strumno so se držali vitki mladeniči v narodnih nošah, mnogi z zastavami v rokah. Z vseh strani so prihajali krasno okinčani kmečki vozovi z originalnimi skupina- mi. Slavnostni sprevod V okolici zdraviliškega doma se je proti poldnevu razvilo živahno vrvenje. Povsod vesela, radostna lica. Skupine narodnih noš so se grupirale v po-vorko. Na čelo se je ponosno razvrstila konjenica iz bližnjih in daljnih vasi. Komu nai damo prvenstvo, ali konjenikom iz Gorij ali konjenikom iz Zasipa? Čisto spredaj je vihtel pravi^ orjak v svoji roki mogočno plapolajočo zastavo. Harmonike so se oglašale iz vseh krajev, rogovi so trobili, kmečki fantje so vriskali, dekleta v narodnih nošah so ponosno stopicale, vse »fletne« in vesele, da nisi vedel, kam naj prej pogledaš. Konjenikom je sledila domžalska godba, ki je pod spretnim vodstvom kapelnika Vajča pridno igrala strumne koračnice. V trenutku, ko se je sprevod pričel razvrščati, so prispeli v dveh avtomobilih poslanci KDK župnik Matica (HSS), dr. Kramer (SDS), Ivan Pucelj (SKS), Večeslav Vilder (SDS) in dr. Švegel (HSS). Množice so jim priredile burne ovacije in celo pot jih je ljudstvo živahno in prisrčno pozdravljalo. Za poslanci je sledilo nad 100 kolesel-nov, kmečkih voz in velikih lojternic. polnih veselih fantov in deklet. Na mnogih vozeh so bile sestavljene krasne skupine in prizori iz kmečkega življenja. Vozovom je sledila nepregledna vrsta liudstva z Gorenjske, a tudi z mnogih drugih krajev in posebej še mnogo LjubUančanov. Povorka je krenila ob gostih špalirjih mimo zdraviliškega doma ob iezeru do Mlina in zavila okoli kraljevske vile Suvobor do veseličnega prostora v Zaki, povsodi burno pozdravljena in aklamirana. Ves Bled ie bil odet v svečano obleko. Raz hiše in hotele so plapolale narodne in državne zastave, le hotel in kavarna Toplice sta bila pusta in prazna. Pri krasnem Park hotelu so gostje in domačini obsuli poslance KDK s svežim cvetjem. Pogled na povorko je bil di-ven. Take slikovitosti in pestrosti barv ni močr videti vsak dan. Pozdrav prestolonasledniku Ko je povorka dospela do glavnega vhoda kraljevskega dvorca, se je nudil nenavaden prizor. Sredi vhoda tik ob cesti, je stal kraljevič Peter v spremstvu svoje vzgojiteljice in dežurnega oficirja ter ie z otroško radostjo motril mimoidočo povorko. iskre konjičke, našarjene vozove, zala kmečka dekleta, poslušal harmonikarje, godbo, ujkanje in se mu je videlo, da bi se kar hotel pridružiti. Mimoidoči so kmalu opazili prestolonaslednika ter ga živahno pozdravljali. Peterček je potem kar stopil na cesto in pozdravljal kmečke fante in dekleta veselo mahajoč s svojo drobno ročico. Naš fotograf je hotel vjeti v svoi aparat ta prisrčen prizor, a prisotni detektivi so to zabranili... Prihod v Zako Skoraj dve uri je trajal sprevod in šele ob 3. je povorka prispela v Zako. prekrasen izletniški prostor, ki ga je dal na razpolago g. Kenda. Vse je bilo v mlajih, sredi travnika ie bila postavljena zelena tribuna. Na levem obronku so bile amfiteatralično razpostavljene dolge klopi. Ko je povorka prispela na veselični prostor, je bila že vsa arena nabito polna. Navzočih je bilo tudi več sto gostov inozemcev, ki so občudovali krasoto narodnih noš in disciplino ogromnih množic. Prizor na obronke v Zaki bo ostal vsem prisotnim v neizbrisnem spominu. Očesu se [e nudila prava simfonija najslikovitej-ših barv. Povorka je krenila mimo tribune im se nato razšla na odmerjena mesta, nepregledne množice so se razlile po veseličnem prostoru. Bilo je navzočih okrog 12.000 ljudi. Nikdar še ni bil blejski praznik tako mogočen in kar videlo se je, kako je koalicijska ideja povzdignila samozavest in odločnost naroda. V tem oziru so bili tudi karak-teristianji razni napisi, med katerimi se je zlasti na kmečkih vozeh vedno ponavljal napis: Živela KDK! Narod ne sme slišati svojih poslancev Ko so se poslanci, burno pozdravljeni, hoteli podati na tribuno, je pristopil okr. glavar dr. Tekavčič ter jim ponovil, da je politični shod prepovedan in da ima nalogo takoj razgnati množice, ako bi poslanci hoteli imeti politične govore. V bližnii šumi ie bilo skritih okrog 100 žandarjev, ki jih je ljubljanski veliki župan poslal na Bled, da če treba s silo izvršno vol Vi g. Korošca Seveda je sporočilo sreskega poglavarja izzvalo silno ogorčenje. Posl. Pucelj in Kramer sta ob.iasnila vladnemu zastopniku, da v Zaki niso zbrani nobeni razbojniki in puntarji, temveč cvet discipliniranega slovenskega ljudstva in da govorniki niso možje, ki bi se t\e zavedali svojih dolžnosti napram narodu in državi. Vse je bilo zaman. Množice, ki so bile ravnokar prisrčno pozdravljale prestolonaslednika v svoji sredi so gospodu Korošcu opasne in možje, ki so bili vedno na braniku države. med niimi bivši ministri in državni podtajniki, se zdijo klerikalnim hlapcem cincarskega režima nevarni za javni mir in red. Posebna nedostopnost vladine nasilnosti ie še v tem. da je s svojo prepovedjo oklevetala slovenski narod, kakor da bi v njega sredini sam vladar ne bil siguren svojega miru in počitka . . . Vsi argumenti poslancev so bili bob ob steno. Zastopnik vlade je vztrajal pri svoji prepovedi. Le, da ne napravijo neprilik navzočim množicam, ki Fh niso hoteli rzmči^ T^^rr>ščevim Den-drekom, so poslanci KDK sklenili, da se omejijo na kratke pozdrave. A tudi Pri teh jih ie vladni zastopnik stalno prekinjal ter grozil z razpustom. Seveda je brutalnost vlade in nezakonitost prepovedi izzvala med množicami silno ogorčenje in napravila vtis, za ka-tereea zasluži g. Korošec diolomo KDK. Glavni govornik je bil danes na Bledu on in zagotavljamo lahko, da je bil uspeh izvanreden . . . Pozdrav poslancev KDK Predsednik pripravljalnega odbora KDK župan Ažmam iz Lesc je otvoril zbor z iskrenimi besedami, naglašujoč pomen kmečkega praznika. Nato je predstavil poslance KDK, ki so jih množice spreiele z viharnimi ovaciiami. Burno aklamiran ie najprvo posl. župnik Pavle Matica v svojem pozdravnem govoru povedal zbranemu ljudstvu, da je vfeda prepovedala politične govore in da se zato mora omejiti na bratske pozdrave, ki jih prinaša iz src vseh Hrvatov in od strani predsednika KDK dr. Mačka. Poklonil se je nebeški lepoti našh krajev, ki ie združena z enako lepnto in blagostio slovenskega ljudstva. Prepričan je, da bo ta narod v zvezi s hrvatskim narodom dosegel svoje pravice in svoje svoboščine. (Vladni zastopnik protestira, češ to je že politika! . . .) Govor župnika Matice so prisotni sprejeli s ponovnimi dolgotrajnimi ovaci.iami. Enako toplo ie bil sprejet poslanec Večeslav Vilder. Id prinaša pozdrave predsednika Pribičeviča ter izraža svoje začudenje in ogorčenje nad brutal- nostjo vlade. Prepovedati govoriti o politiki, se pravi prepovedati govoriti o življenju: davki, kmetijstvo, gospodarski napredek, enakopravnost, svoboda, vse to je politika. Kdor brani ljudstvu, da govori in da se vzgaja, ta je proti narodu in nasprotnik države. (Vladni zastopnik grozi z razpustom.) Režim v Beogradu nima za naše kraje nobenega srca. Najprej so hoteli razdvojiti poslance kmečke demokracije, nato pa so jih vrgli iz Narodne skup ščine z morilskimi streli. (Ponovne grožnje vladnega zastopnika.) Končno se niso sramovali niti amputacije. Samo da bi udušili velrko voljo našega naroda in njegove zahteve po svobodi in enakosti. Naš narod smatra, da je treba amputirati pred vsem razne Ko-roščeve pendreke. (Burno odobravanje in ostri protesti proti stalnemu vmešavanju vladnega zastopnika.) Ljubljanski poslanec dr. Kramer je pozdravil kmečki praznik v imenu napredne prestolnice Slovenije, ki bo vedno v prvih vrstah vztrajala v boju za enakost in slobodo. (Burni klici: Živela Ljubljana!) Mi poslanci bi se za prepoved vlade ne zmenili, ona nam govorov zabraniti ne more. G. Korošec le prepoveduje in brani vam, da poslušate. Toda z nobenim sredstvom g. Korošec ne more preprečiti, da politično mislite (burni klici: Tako je!) m siguren sem. da boste o njegovi prepovedi mnogo mislili ter svoje zaključke sporočili tudi drugim. Posl. Kramer veliča solidarnost enotne fronte, ki je veliča solidarnost enotne napredne fronte, ki je porok, da bo kmečka demokracija tudi v Sloveniji zmagovita. V imenu narodnega strokovnega delavstva je pozdravil gorenjski praznik in gorenjsko delovno ljudstvo tov. Rupn'b iz Ljubljane, ki vidi v slogi de-lastva in kmetov jamstvo svobode, enakosti in bratstva. Posl. Švegel je pozdravil prisotne v imenu svojega hrvatskega volilnega okrožja izražajoč obenem nado, da ne bo dolgo, ko bo naš narod strmoglavil tuica raz grebene svojih zapadnih me-ia. Poslednii ie govoril posl. Pucelj, ki je osmešil početje vlade in njeno prepoved lavnih govorov na današnjem kmečkem prazniku. Ali doktor svetega pisma Korošec ne pozna zgodbe o na-silnikn. ki je bičal in tlačil narod tako dolgo, da je umolknil a se je baš tega molka do smrti ustrašil? (Burno pritr-iavan''e.) Velik; vezir Ante Korošec paša (buren smeh) naj si zapomni da bo tudi njegove strahovlade konec. Vse je v naši državi dovoljeno, celo masakri-rati bi se io upali vlastodržci, le poslancem KDK nai bo prepovedano govoriti svojemu narodu resnico in ga pozivati k borbi za očuvanje države. Svoj govor je posl. Pucelj zaključil s pozivom, naj se kmečko ljudstvo še trdneje organizira tako, da bo prihodnji kmečki praznik proslava zmage naše stare pravde. (Burno pritrjevanje in vzklikanje.) Vladni zastopnik je ves čas Kramerjevega in Pucljevega govora grozil, da razžene ljudi in že je izgledalo, da bo svojo grožnjo uresničil. Samo občudovanja vredni disciplini množic se je zahvaliti, da ni prišlo do neprijetnih posledic. Lepe konjske dirke Po končanih pozdravnih nagovorih so sledile vprežne irr galopne konjske dirke. Dirke je vodil občinski svetnik ljubljanski g. Turk. V dirki za toplokrvne konje in vozove na štirih kolesih na daljavo 2550 m je dobil prvo nagrado g. Matija Kodelja. Drugo darilo so si osvojili konji g. Franca Stupice, tretjo nagrado pa g. Franc Debevc. Dirka je bila napeta. Tekmovanje so množice spremljale z očividnim zanimanjem in venomer spodbujale poedime tekmovalce. V dirki za enoprežne amerikanske dirkače na enako daljavo je zmagal konj Franca Kodelie, drugo mesto ie zasedel Miha Primožič, tretje Peter Horvat. Tudi ta tekma je bila naoeta in od'očena šele tik pred ciljm. V dirki za mrzlokrvne konje, z vozovi na štiri kolesa, daljava 1750 m. si je- pridobil prvo nagrado g. Franc Vi-dic, drugo g. Franc Kode'ja, tretjo gospod Ažman. Dvovprežno dirko na Isto daljavo so odločili v svojo korist vran-ci Matije Kodelje. Izredno zanimiva in napeta je bi'a poslednja, jahalna dirka na daljavo 2.550 metrov. Prvo nagrado si je osvojil konj g. Jože Habjančiča, drugo g. Stanko Kržičnik, tretjo g. Miha Frčej. Dr. Žerjav na kmečkem prazniku Medtem je prispel na veselični prostor posl. dr. Gregor Žerjav, ki se je danes po uspešno prestani operaciji prvič pojavil na javni prireditvi. Poslanca Žerjava so prisotni živahno pozdravljali in od vsepovsod so pohiteli prijatelji in somišljeniki, da mu stisnejo roke ter rečejo iskreno besedo. Posebno prisrčno so posl. Žerjava sprejeli v svoji sredini njegovi poslanski tovariši. Prireditev v Zaki je posetilo mnogo odličnih gostov, med njimi ljubljanski župan dr. Puc, predsednik Kmetijske družbe Sancin. bivši pos anik dr B. Vošnjak. obl. poslanec in župan Lončar iz Tržiča, vseuč. profesor Savič iz Beograda. predstavniki skoraj vseh okrožnih organizacij SDS in SKS iz Slovenije,. posebno mnogo pa je bilo tudi inozemskih letoviščarjev, ki niso mogli pojmiti. kako je mogoče, da vlada prepoveduje govoriti tako discipliniranemu in kulturnemu ljudstvu ter so izjavljali, da sedai razumejo kai misji KDK, ko trdi. da se bori za svobodo. Velika liudska veselica Ko so bile konjske dirke zaključene, so se množice prepustre veseličnemu ra- janju. Nakrat je postalo najživahnejš« okoli plesišča, paviljoni so bili hipoma preplavljeni in na veseličnm prostoru je zamrgoielo. Oglasile so se narodne pesmi, šumno je zaigrala strumna domžalska godba, za gosto zasedenimi mizami pa so se vnemale ostre debate in razprave proti vladi in proti Koroščevemu nasilju. Krilatica o vezir paši, ki vleče v Beograd voz za velesrbske hegemo-niste, je šla od ust do ust Polagoma so se proti večeru kmečke množice pričel razhajati v največjem redu, kakor je tudi v ostalem ves dan vladal vzoren red in mir. Ves Bled je bil poln navdušnega ljudstva, vlaki so komaj sprejemali ogromno število potnikov, po belih cestah pa so pozno v noč drdrali vozovi tja v Bohinj, pa proti Jesenicam in čez Radovljico in so br-zeli avtomobili. Tako lepega praznika na Bledu še ni bilo, tako samozavestno in sigurne zmage se ogromne množice še nikdar niso vračale domov. Povratek nar. poslancev Narodni poslanci KDK so se zvečer vrnili v Ljublajno. Posl. župnik Matica se je poprej še odpeljal v Brezje, kjer se je ogledal slovito romarsko cerkev ter je nato skupno s posl. Vilderjem nadaljeval pot v Zagreb. Dr. Švegel je ostal na Bledu, gg. Pucelj in Kramer pa v Ljubljani. Posl. dr Žerjav o politiki amputašev Amputacija je bila predlagana in ponudena! - Vlada nadaljuje z zastrupljanjem atmosfere ter dejansko izvaja politiko amputaštva. - Klerikalne partizanske orgije Bled. 8. septembra d. Naš urednik se je na Bledu danes razgovarjal s poslancem dr. Žerjavom, ki se je udeležil, kmečkega praznika Dr. Žerjav se je od operacije že vidno popravil in je sam izjavil, da upa, da bo po par tednih odmora mogel zopet nadaljevati svoje politično delo. Zelo obžaluje, da se ne more udeležiti jutrišnjega kongresa narodnega delavstva v Ljubljani, ne le ker mu je ta organizacija že od nekdaj na srcu, ampak tudi, ker pričakuje, da bo delavstvo v veliki meri ostalo SDS ob strani v veliki borbi za enakopravnost. Naš dopisnik je vprašal posl. Žerjava, kaj pravi k debati o amputaciji. »To je tako žalostno poglavje,« je izjavil g. poslanec, »da bi ga najraje zakopal globoko pod zemljo. Treba pa o njem govoriti, ker lahko miselni predlog za amputacijo odgovarja mentalnosti gotovih krogov v Srbiji. Zaman so vsi izgovori. KDK nI nikdo vprašal, |e-ll za amputacijo, kakor se zdaj izmotavata gg. Davidovič in Spaho, temveč amputacija ji je bila predlagana in ponudena. To je zelo velika razlika, ker znači, da je četvorna koalicija sama bila že zanjo, oziroma je nanjo pristala, sicer bi je ne mogla ponuditi. Treba samo malo razmišljati, kaj bf bilo, ako bi bil pokojni Stjepan Radič predlog sprejsl. Jaz se komai upam misliti na posledice in samo hvalim Boga in prerano nam umrlega vodjo, da sta z g. Pribičevi- čem ponudbo odbila, ne da b! Jo sploh dala na diskusijo. V danih prilikah nismo te grozne ponudbe mogli razumeti drugače, nego da se nam stav-Ija alternativa: »Ali ostane hegemonija, ali pa ima priti amputacija! Ter ti-um non datur. Mi pa mislimo, da je »tertium« mogoč in da mora priti.« Naš dopisnik je vprašal poslanca, kaj pravi o omejevanju političnih svoboščin, ki jih uganja vlada. »Vlada dela vse, da poostri spor, od katerega ona še životari. Ona smatra za svoj interes atmosfero še bolj otro-vati, dočim veleva korist države, da se ona uiblaži z zelo zmerno in trezno taktiko, ki bi kazala možnost in razpoloženje za enakopravnost. Ta hip, ko so vse rane še odprte, niso možne končne sodiucije, treba pa se je odločiti ali za ublažitev ali za poostritev. Vlada na vsej črti dela za poostritev. Celo v Sloveniji zabranjuje zbore in uganja prave orgije partizanstva, kakor da hoče klerikalizem v zadnjem hipu vse uničiti. Razpuščanje naprednih občin in druge persekucije poskušajo spraviti pod krov, dokler je motna voda. Naravno, da moramo boj sprejeti in kakor se od zgoraj besno viče, tako bo prišel odgovor iz šume. Ta politika neprestanih provokacij je v stvari politika amputaštva, ker ima isto svrho. V tem stanju stvari je odgovornost KDK minimalna. Kakor ste danes sami videli, se naša vojska dobro drži in raste.« Resolucijska vojna glavnega odbora Seja ožjega glavnega odbora radikalske stranke. — Zopet same besede mesto napovedanih energičnih dejanj. — Posvetovanja vukič evicevce v Beograd. 8. septembra p. Danes se je vršila seja ožjega glavnega odbora radikalske stranke, ki so io napovedali že dalj časa in kateri so v beograjskih političnih krogih pripisovali glede na dogodke zadnjih dni večjo važnost, kakor pa običajnim sestankom radikalskega glavnega odbora, zlasti še. ker so pristaši glavnega odbora zadnje dni napovedali izključitev Velje Vukičeviča iz stranke im druge važne sklepe, ki naj bi tvorili mejnik v nadaljnjem razvoju razmer i v radikalski stranki sami, i v splošni notranjepolitični situaciji. Zato je potek današnje seje glavnega odbora tem bolj razočaral vse one kroge, ki so vsaj tokrat pripisovali radikalskim na-povedbam večjo verjetnost kakor običajno. Seja glavnega odbora se je končala tako, kakor doslej še vse z enakim pompom napovedane njegove akcije, to ie z brezpomembno papirnato resolucijo. Seja se ie vršila v palači Izvozne banke pod predsedstvom Ace Stanojeviča. Udeležili so se ie vsi člani ožiega glavnega odbora. Navzoč je bil tudi Laza Markovič, ki se je šele te dni vrnil v Beograd. Glavni odbor je razpravljal dve uri o politični situaciji. Po zatrdilu udeležencev pa niso bili sprejeti nikaki važnejši sklepi Dr. Laza Markovič ie po seji izjavil novinarjem, da je glavni odbor največ razpravljal o pripravah za spremembo strankinega - statuta. k' io bo predložil širšemu glavnemu odboru Glede na razmere v stranki ie glavni odbor sk enil izdati vsem organizacijam radikalske stranke navodila, naj se v vseh strankinih zadevah obračajo edino- le na glavni odbor, ki ga naj obveščajo o ' bila odrejena aretacija obeh poslancev. vseh dogodkih v stranki In kateremu naj prijavijo vsakogar, ki deluje proti interesom stranke, zlasti pa one ljudi, ki bi poleg že obstoječih in od glavnega odbora priznanih organizacij ustanavljali nove. Obenem naj organizacije prijavijo tudi vse primere, kjer bi politične oblasti skušale vplivati na strankarske posle. O izključitvi Vetje Vukičeviča po zatrdilu Laze Marko-viča na seji ni bilo niti govora. Istočasno je konferiral Velja Vukičevič s svojimi pristaši v radikalskem klubu. Pozneje je imel tudi daljšo konferenco z dr. Spahom in poštnim ministrom Kujtmdži-čem. Zatrjuje se, da je Vukičevič na tej konferenci predlagal skupen nastop vladnih radikalov, muslimanov in davidovičevcev pri občinskih volitvah v Bosni in Hercegovini, da bi na eni strani preprečil morebitno akciio glavnega odbora, na drugi strani pa paraleliziraj enotni nastop KDK- Prijatelji Puniše Račiča so ogorčeni Beograd, 8. sept. p. Skupina radikalskih in demokratskih poslancev je vložila danes pri predsedstvu Narodne skupščine in ter« Eelacijo na ministra pravde, v kateri za* teva kazensko postopanje proti orožni* škemu naredniku Sretenu radi postopanja pri aretaciji sokrivcev Puniše Račiča, radii kala Tome Popoviča in demokrata Drago« tina Jovanoviča-Lune. Obenem zahtevajo interpelanti od ministra pravde pojasni* la, na podlagi katerih zakonskih določb je ' • • V 3 ? Gospodarski^ kongr^ precanov ^ Oficijelno je zastopani saimdr ljaUjail^a zbornica. -Kljub odsotnosti precanofr so skoro vsi referenti ostro napadali brezglavo vladno politiko Beograd, 8. septembra, p. Danes Je bil; v veliki dvorani beograjske borze otvorjen šesti gospodarski kongres. Tudi, ta, kongres Je nudil verno sliko stanja v državi Kompaktno so bile zastopane le razn,bornice Ivan Mohorič v daljšem govoru orisal težkoče, s katerimi se mora boriti naš izvoz zaradi slabe prometne pojitke. Sledil ie referat Gjoke Popov i da o napredovanju živinoreje, nakar so podali poročila Se nekateri drugi delegati. Končno so bile izvoljene posamezne sekcije, ki so tekom popoldneva obravnavale poedine probleme in vprašanja. Kongres se jutri na-nadaljuje. Y razgovorih z novinarji so poedini dele-gatje obžalovali odsotnost večine prečanskih gospodarskih krogov in v zelo ostrih besedah obsojali početje vlade, ki si skuša pridobiti podporo gospodarskih krogov s nraznimi obljubami. Odkrjto so priznavali da izgubljajo gospodarski kongresi vedno bolj svoj pravi pomen ter končajo s papirnatimi resolucijami, ki obleže v ministrskih mizničah. Mg je vznikla ideja o amputaciji Važne avtentične zgodovinske ugotovitve, — Amputaši se izgovarjalo, da se ie ideja o amontaciji pojavila vsled zagrebškega govora posl. Predavca, dejansko pa je bila iznešena pred tem govorom. < Beograd, 7. septembra. Polemika med Zagrebom in Beogradom v vprašanju amputacije, kakor tudi o osebah, ki so jo predlagale in o njenih motivih, je v polnem razmahu. Predvsem vas moram opozoriti, da sem vam že 15 avgusta kot prvi poročal o tendenci amputacije v gnanem krilu četvorne k-oaMciie v zvezi t londonskim paktom. To moje poroči'o je «Jutro® obelodanilo 16. avgusta in se glaSi: Naši politični krosi, kakor tudi inozemstvo, ne morejo razumeti, zakaj so baš sedaj tako forsirali nettunske konvencije, in to*v okrnjeni Narodni skupščini brez Hrvatov in v najbolj kritični situaciji naše države. Znano je, da gosp. Marinkovi«4 ni smatra! za primerno. da obvesti šefe strank o svoii na^M*-ri. da predloži konven<"tie Narodni sknp-Sčini. To nenavadno postopanje gosp. Marinkoviča je izzvalo svoj čas krvave demonstracije na vseh straneh in te demonstracije so dale potem povod one težke stvore" in so v Narodni sknnšeini pooctrile s'tua,"iio. dokler ni nastopil trasičnr 2f>. juaij. ^Nato je sledilo prav zagonetno postopanje gosp Marinkoviča. Za časa kn'70. ki ie bila otvorjena 4. julija, je gosp. Marinkčvič asitiral zakulisno 1 vso silo proti raro«Jshi Narodne skupščine in za delo v okrvavljeni Narodni skupščini. navajajoč kot argument. da se moram p.ethjnske konvenoiie čim prej ratificirati. Medtem pa je vsakomur jasno, da bi bil ravnn gosn. Marirkovič. ako" so v resnici obstojali veliki mednarodni ražloffi ta ratifikacijo, mora) vztraiati n« takoJS-ii^m razpusta Narodne sknpščine no 20. inmfn tako da bi že končen* f».vsrTi«*'» imet? novo skupščino, v kateri bi bili Hrvati in v kateri bi se mogle, ako bi ha? bila državna potreba, ratificirati tudi nettunske konvencije. Ako bi za njihovo ratifikacijo govorili samo mednarodni razlom" tedaj bi to postopanje bilo sigurno najboljše Od resne, običajno dobro informirane strani je dobil danes vaš dopisnik informacije. ki morda lahko razrešijo zagonetko. zakaj so bile nettunske konvencije ratificirane. V koliko je ta karsko. Tudi tam ga je pričakovala velika množica in priredila proti njemu burne de« monstracije. Došlo je do ostrega spopada med demonstranti in žandarmerijo, ki je naposled demonstrante potisnila toliko na stran, da je mogel dr. Angjelinovid v kraj. Deputacija iz Južne Srbije pri Pribičeviču Zagreb, 8. sept n. Danes ni bilo običaj« ne konference vodstva KDK. Oba pred« sednika sta imela le privatne razgovore s svojimi političnimi prijatelji Svetozarja Pribičevida je posetila med drugim tudi deputacija iz Južne Srbije, ki jo je vodil Miloš Popadič iz Peči. Deputacija je zago* tavljala, da narod v Južni Srbiji z zaupa* njem zre na borbo KDK ter da jo bo po vseh svojih močeh podpiral, ker vidi samo v popolni in resnični enakopravnosti ga« rancijo za to, da bosta v tej dr*avi konč« no res zavladala red m zakonitost Kongres angleških delavskih zvez London, 8. septembra, (be.) Kongres angleških delavskih zvez je odklonil predlog, naj se skliče svetovna konferenca delavskih organizacij, ki naj razpravlja o ustanovitvi svetovne delavske organizacije. Dalje ie odklonil z veliko večino glasov predlog, da naj se vzpostavijo odnošaji z Rusijo, __ 1 Konverzija jugoslovenskib kronskih dolgov v Češkoslovaški Praga, 9. sept. h. Dne 17. t. m. bodo pri« speli v Prago zastopniki jugoslovenske fi« nančne uprave, da dosežejo sporazum gle» de medsebojnih zahtev v starih kronah, in sicer v slični obliki, kakor je bil pred krat« kim dosežen med Češkoslovaško in Ma» džaTsko. Po zaključku teb pogajanj se bo» do pričela tudi 1 Romunijo pogajanja o kliringu (Ta pogodba je zelo važni za ju« goslovenske občine od katerih, kakor zna« no 2ivnostenska banka noče sprejemati vračil v čeških kronah, dočim je od avstrij« skih in madžarskih občin že sprejela novo valuto.) Dr. Willan za manjšine v Italiji Ženeva, 8. septembra, (be.) Predsednik manjšinskega kongresa dr. Vilfan je interveniral pri italijanski delegaciji v Ženevi v korist konfiniranih Slovencev in Nemcev. Havarija nemškega parnika Oslo, 8. septembra, g. švedski letalci so včeraj našli pri Allandskih otokih nemški premogovni parnik «Bavario», ki je klical na pomoč. Vsled viharja mu letala niso mogla pomagati. Predni del ladje je bil že ped vodo. Na krovu je bilo 12 mož posadke, dočim so 5 mož videli v rešilnem čolnu na odprtem morju. Kakor se zatrjuje, je to 1500tonski parnik iz KSlna, ki je zadel oa čeri. Pogreb žrtev L 55 London, a septembra, (lo.) V Porta-moutha so pokopali včeraj z vsemi vojaškimi častmi ostanke ponesrečenih 42 častnikov in vojakov angleškega podmornika . ki ie slavil samo v Berlinu v Piscatorjevi režiji in s Palenber-gom v naslovni ulogi blizu 200 uprizoritev. V Ljubljani je ustvaril to na pol neumno, na pol navihano dobričino gosp. Janez Cesar, njegovega gospodarja nadporočnika Lu-kaša pa gosp. Emil Kralj. Igra, ki humori-stično in satirično švrka vso plesnobo oivše avstro - ogrske fronte, vzbuja povsod mnogo •meha in zanimanja. Režira gosp. prof. Šest. Nocoj u prizore priljubljeno Nedbalovo opereto «Pol.jska kri». ki spada po svoji vsebini kakor tudi po svoji muziki med najljubše operete našega občinstva. Zasedba: ga. Poličeva. ga. Balatkova, gg. Drenovec, Peček in Povhe. Režira gosp. Povhe. Dirigent gosp. operni ravnatelj Polič. Linhartovi cesti, pa do prihoda komisije zaklenjeno in zastraženo. Vrh stopnic, ki vodijo z dvorišča v prvo nadstropje, je ozek hodnik, iz katerega vodi troje vrat v trisobno Pericevo stanovanje. Direktno v smeri s stopnic je vstop v glavno sobo, dva koraka proti levi v kotu pa vodijo vrata v kuhinjo. Skozi ta vrata se je ranjeni Peric opo-tekel in obležal na hodniku, tako da so se noge nahajale v bližini stopnic, obraz pa je počiva! na prestreljeni levici v bližini kuhinjskih vrat. Samo ogromna mlaka strnjene krvi na hodniku je še priča krvave drame, ki se je minulo noč odigrala na tem hodniku. Tudi po stopnicah so še krvavi sledovi stopinj onih, ki so imeli opravka z mrličem. Komisija je do podrobnosti zabeležila dejanski stan in posamezne ugotovitve. Truplo Egidija Perica je bilo ob pol' 12. ponoči prepeljano v mrtvašnico pri Sv. Krištofu in položeno na levi oder ob steni. Mrtvašnico so takoj nato zaklenili in ni bil dostop vanjo dovoljen nikomur. Celo neka dama, ki je v prvih dopoldanskih urah prišla tjakaj, da položi na nrtvaški oder šopek cvetic, ni dobila dostopa. Ljudje pa, ki jih je deloma radovednost, deloma sočutje vodilo tekom dopoldne tjakaj, so si ogledali mrliča skozi lad-nje okno, kjer je bilo dobro videti ze-vajočo okroglo rano na prsih, kjer ie krogla dum-dum kakor eksploziv raztrgala aorto in izstopila. Trup je bil ves okrvavljen in perilo raztrgano zaradi razrezov, ki jih je s škarjami moral izvršiti policijski zdravnik. En sam pogled na mrliča je moral v vsakem še tako trdem srcu vzbuditi grozo in sočutje. — «Mnogo sem že videl ustreženih, a tako grozne rane še nikoli!* je dejal neki star grobar. Obdukcija trupla se je vršila popoldne ob 16. Komisijo so tvorili preiskovalni sodnik dr. Kres-njk, nadalje zdravnika dr. Jemec in dr. Mayer, prisostvovala pa sta tudi drž. pravdnik dr. Fellacher in-policiiski nad-* zornik Žajdela. Raztelesenje trupla je potrdilo naše včerajšnje navedbe, ki smo jih objavili v svoji drugj izdaji. Krogla je bila oddana iz karabinke, ki so jo danes zgodaj zjutraj res našli pod zidarskim odrom nove stavbe. Karabinka je imela prelomljeno kopito. Ta najdba je vsekakor nekam čudna. Padec s podstrešnega okna na rrlehka tia ni mogel biti tako silovit, da bi se bilo razbilo kopito iz orehovega lesa, fsto-tako pa je čudno da policija ni že sinoči našla karabinke, ko je vendar temeljito preiskala vso okolico... Izstrelek, ki je pogodil Perica, je bil nazobčast ter je popolnoma razdrobi! zgornji del leve roke. Učinek ie bil tako močan, da so kosti levega nadlehtia ležale na tleh v sobi, kjer je bil Peric ustreljen, ter so jih priložili truplu, preden so ga prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Izstrelek ie strašno raz-mesaril prša nad srcem ter ie raztrgal vse žile. da je nastala takojšnja smrt zaradi izkrvavitve. Obdukcija je trajala do 17. Edina živa priča tragedije je Periceva soproga gospa Alma, ki je .snoči takoj po atentatu z obupnim krikom pohitela navzdol po stopnicah v pritlično stanovanje rodbine g. Faturja. »Ustrelili so ga! . . . Oni z Viča ga je!« ... so se glasile njene besede. In med tem, ko je v hišo že prispela policija in zdravnik, tei so se začele okrog hiše zbirati gruče ljudi iz okoliša, je gospa Periceva medlela vsa drgetajoča zaradi živčnega napada. Pridržali so jo v stanovanju in jo skušali potolažiti. Niso ji sporočili nikakih podrobnosti, predvsem ne dejstva, da je mož že mrtev. Ob 2. po polnoči, ko je bila policijska preiskava že davno zaključena, je avto odpeljal gospo Pericevo k poznani družini Avmanovih v Linhartovi ulici. Seveda pa je bila bol vdove tem večja zjutraj, ko so ji morali razodeti resnico. Ves dan je gospa Periceva prejokala in n,i mogla nikomur dati nikakih navedlb, kako se je odigrala drama. Z go. Alimo iz postojnske družine Kutinovih se je Egidij. ki je letos dopolnil 32 let, poročil predlanskim okrog Velike noči. Njuna harmonija v zakonu je bila popolna. Pretrpeti pa je morala ob strani svojega moža mnogo težkih udarcev usode. Že kot nevesta je stala zvesto ob njegovi strani, ko so Perica zaradi znanih dogodkov v Prestranku zaprli Italijani in se ji je posrečilo, da ga je izmotala z velikimi žrtvami iz goriške ječe. Po znani aferi v letošnji pomladi je ga. Alma stalno trpela na duševni depresiji in mračnih slutnjah, ki jih je večkrat izražala tudi napram sosednjim strankam v hiši. Stalno je spremljala vse korake svojega moža in je bila končno edina priča njegove tragične pogifeeli, Najbridkejse presenečenje je danes zjutraj doživel fudi pokojnikov brat Fran, bivši dobrovoljec, znani borec s solunske fronte. Z Jutranjim vlakom se ie vozil iz Maribora v Ljubljano, da si ogleda velesejem in obišče tudi brata In svakinjo. Na kolodvoru v Pragerskem pa mu je »Jutro« sporočilo grozno novico in tako se je potrt pripeljal v Ljubljano, da namesto veselega svidenja prevzame skrb za pogreb edinega brata Egidija. Strahovit udarec je seveda s to grozno tragedijo utrpela tudi vsa ostala Periceva družina, ki živi v Mariboru, kamor se je takoj po prevratu za stalno preselila iz Trsta. Pri sivolasih starših živita tam še dve sestri. Tekom današm.iega dopoldne se je oče te-lefonično obrnil na ljubljansko policij-, sko direkcijo, ki mu je, žal. morala potrditi istinitost poročila. Pogreb se bo vršil danes ob 17. iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Nekatere podrobnosti o atentatu Tekom današnjega dne so mnogi Ljubljančani stopili v trnovsko predmestje. da pri tamošnjih ljudeh poiz-vedo podrobnosti in da si ogledajo kraj, kjer se je izvrši! umor. Kakor pripovedujejo v hiši stanujoče stranke, je strel zagrmel ravno dve minuči po pol 21. uri. Vsi nadaljnji prizori, ki smo jih opisali deloma včeraj, deloma zgoraj v pričujočem poročilu, so se odigrali s filmsko brzino. Novica se je bliskovito raznesla po vsej okolici in pred hišo so se začele zbirati gruče ljudi, posamezni stanovalci hiš pa so hiteli po stopnicah navzgor. dokler ni prišla policiia. Presenečenje ie bilo tem večje, ker so ljudje videli Perica še ob pol 8- na Zeliarski cesti, kamor le šel v trafiko po cigarete. Ko se ie vrnil domov, je še nekai časa •Monel s svojo soprogo ob odprtem kuhinjskem oknu ta se x njo živahno razgovarjal. Po večerji, ko se je storil popota mrak, sta zaprla okno, ki ga prerivata le dve tanki čipkasti zavesi, in sedia vis-a-vis k mizi ter začela igrati svojo običajno družabno igro. Oddaljena sta bila drug od drugega jedva tričetrt metra, kolikor znaša širina male kuhinjske mizice Tedaj pa, ko se Je Egidij Peric sredi igre dvignil s stola, pogledal na aro in se z namenom, da izplje čašo kave in nato prižge cigareto, okrenil tako, da je bila njegova leva stran obrnjena proti oknu, je padel strel. »Jezus! . . . pomagaj! . . . vode!« so bile njegove zadnje besede. Opotekel se je skozi kuhinjska vrata na hodnik, se okrenil nazaj ln padel z obrazom na upognjeno levico. V desni spodnji šipi se s cesste dcfcro vidi mala luknja, skozi katero je z ra-zantno brzino iz 15 m oddaljenega podstrešnega okna nove stavbe prodrla krogla. Akcija policije Policija vztraja na svojem sumu, da je bil umor naročen. Peric je baje zadnja dva meseca dobil več grozilnih pisem, v katerih so ga neznani dopisniki pozivali, naj se sam konča, sicer ga bodo drugi. V zadnjem času se je ope-tovano primerilo, da so ga čakali pred hišo sumljivi neznanci, katerim pa je vedno ušel. Zaradi vsega tega akcija ljubljanske policije seveda ni omejena samo na Ljubljano, kjer so imeli detektivi ves dan dovolj posla, marveč se je razširila tudi na deželo. Tako je na Bledu neki detektiv na veseličnem prostoru aretiral elektromonteria drž. žel. Se-merla in ga zvečer pripeljal v Ljubljano, kjer so ga zatvorili v od deljeno celico. A kakor čujemo. je tudi proti Beogradu odpotoval neki ljubljanski policijski agent z nalogo, da aretira nekega znanega voditelja jugoslovenskih naciinnalistov. ; Popolnoma novo! Prvič ▼ Ljubljani! !! ; Danes ob 3„ po4 5., 6., pol 8. in 9. :: j K Lanra kot rekrat i! * ► ■ < ► i i < > l! V glavna vlogi i.i- o < > < j Laura La Plante . i ► :, Kdor se hoče od srca nasmejati, ;; :: si mora ogledati ta film. :: i: Smeh! — Smeh! ;; Najnižje ljudske cene! ||. • KINO IDEAL. || Šport Češkoslovaška : Jugoslavija 10:5 (4:3) Češkoslovaška: gol: Dvofakova (Slavi«, Praha); branilka: Olmerova (Slavia, Pra» ha); krilke: Šanova (Bata, Zlin), Mičanko« va (Achilles, Brno); napad: Vesela (Mel* nik), Kučerova (Achilles, Brno), Jandero* va (Bata, Zlin). Jugoslavija: gol: Cimpermanova (Mura, Murska Sobota); branilka: Balzareno (Gra* djanski, Zagreb); krilke: Sojatova (ASK, Zagreb), Tratnikova (Ilirija, Ljubljana); napad: Bobinsky (Concordia, Zagreb), Ra* dovičeva (ASK, Zagreb), Jovanovičeva (Ju» goslavija, Beograd). Sodnik: g. Nikolič iz BeogTada. Včeraj se je prvič vršila v Ljubljani r©» prezentančna hazena tekma med Češkoslo* vaško in Jugoslavijo. Kljub raznim prire« ditvam in zadnjim dnevom velesejma je po tetilo to prireditev približno 500 ljudi, kar je za krasen praznični dan, ki vabi zlasti športno občinstvo na deželo, že lepo števi« lo. Predtekmo sta odigrali kombinirani družini Ilirije in ASK Primorja; slednja je bila ojačena z igralko Kardoševo, članico Mure. Zlasti mlajše igralke na obeh stra« neh so pokazale zadovoljiv napredek in v zmiselni kombinaciji že sedaj prednjačijo svojim starejšim tovarišicam prvih družin. V družini Ilirije omenjamo predvsem Mir» tičevo m Kezele v napadu ter Wohlfartovo v golu; pri Primorju Kardoševo in srednjo napadalko ter Kaiserjevo v krilski vrsti. Zmago si je priborila družina Primorja z rezultatom 10 : £ (4 : 4). Dobro je sodil češkoslovaški savezni sodnik g. Zdenek. Točno ob 5.15 je pritekla na igrišče če« Ikoslovaška družina, burno pozdravljena od občinstva. Sledi ji takoj naša reprezen« ranča, ravnotako prisrčno pozdravljena. V imenu Jugosl. hazena saveza je izrekel do« brodoSlico češkosl. reprezentanci predsed« nik dr. Pire ter ji izročil kot dar krasen pokal. Zahvalil se mu je v imenu Češkoslo« vaškega Svaza Hazene a Ženskih Športu, tehn. referent istega g. Zdenek ter podaril naši reprezentanci lepo bronasto plaketo. Družini sta »e medsebojno pozdravili z bratskimi pozdravi «Zdravo» in «Nazdar», pa kar je godba Dravske divizijske oblasti zaigrala obe državni himni, ki so ju obe reprezentanci in občinstvo poslušale v po* zdravnem stasu. Ob 5.25 je izboren sodnik g. Nikolič iz Beograda dal znamenje za pričetek. Ceškjslovaška družina, ki je morala na« stopiti brez svojega odličnega reprezen t a« tirnega krila Galuskove, ki jo je polno« vredno zamenjala Janderova, je imela sv o* jo moč v napadu in vratarici. Predvedla je hitro kombinaci;sko igro dolgih pasov v polju, pred golom pa kratkih pasov, ki jo je vedno zaključevala s hitrimi ostrimi ' streli na gol. Obramba je zlasti pred golom predvedla ostro igro in je uspešno zadrže« vala fizično slabejši napad Jugoslavije. Znani češkoslov. internacijonalki Šanova v bribki vrsti m Olmerova kot branilka ni« sta popolnoma zadovoljili. Vidi se jima, da nista igrali na svojem običajnem mestu, kajti obe igrata v svojih klubih v napadal« ni vrsti. Izborilo sta se uvedli novinki češkoslo« vaške reprezentativne družine Vesela na desnem krilu m Kučerova kot srednja na« padalca. Slednja je taktično vodila svoj napad do svetišča Jugo®Wenk, kjer je kro* nala svoie izborno delo s 6 goli. V vsa« kem nogledu je znatno nadkriljevala vse svoje soigralke. Vratarica Dvorakova je pokazala solidno igro in sigurnost ter je uspešno odbijala zlasti nevarne vijake Ra« dovideve. Jugoslovenski tim ni bil harmonično se« stavljen. Sijajna je bila srednja napadalka Radovičeva, ki pa žal ni našla polnega raz* umevanja pri svojih soigralkah. V napadu »e je poleg nje deloma uveljavila v prvem polčasu Jovanovičeva na levem krilu, ki pa je zlasti v drugem polčasu zapadla svoji stari pogreSki soliTanju in s tem skazila marsikatero že dozorelo situaci' V dru« gem polčasu je bila dobra Bobinskijeva na desnem krilu. V obrambi smo bili znatno slabši kot Čehoslovakinje. Tu 'c zadovoljila le Sojatova; njena so» igralka Tratnikova v krilski vrsti se zlasti pred golom ni mogla znajti. Njene pogre« ške — prestopi v kazenski prostoi — so nam precej škodovali, kajti mnogi goli Ce« hoslovakinj niso rezultirali iz kombinacij v polju, temveč kot posledica prostih stre* lov. Balzareno kot branilka se je ninogo trudila, toda siln nevarne Kučerove ni mogla zadrževati pred golom. Cimperman nova v gohi nam je pokazala sijaine mo> mente v najtežjih situacijah, pač pa je ta* koj.. nato pustila v svoje svetišče najlažje strele. Kučerova je takoj v začetku spo« znala, da so njena Ahilova peta nizki stre« 11 m je to v polni meri tudi izrabila. Rado« vičeva v aapadu je bila najboljša igralka na terenu. Odigrala je tekmo • najboljši formi vse svoje hazenske karijere Žal, da m imela niti enkrat prilike treniran ia s svojimi soigralkami; prepričani smo, da bi bil po vsaj enemu ali dveh treningih naš napad predvedel mnogo efektnejšo in uspešnejšo igro. Sodnik g. Nikoltč je bil dober; imel js ve« čas igro, ki je kazala večkrat, da bo prestopila dovoljene meje, v rokah Priznal pa tri v prvi oolovici krasen gol Bobinski-jeve t»od prečko! Žoga je bila cela prežh vratnice. Kratek potek Igre: Začetni napad Jugo« slavtie rodi takoj prvi gol za Jugoslaviio po Radovičevi 1 : 0; menjajoči se napadi; Kučerova izenači z nizkim strelom, ki gre skozi noge Cimpermanovi; 1 : 1. Cimpcc* Bistvo in pomen naše državnopolitične krize Pomemben in ilustrativen članek uglednega (rancosko-svicarskega lista o jugoslovenski krizi Dočim pišeta pariška dnevnika »Temps« im »Journal des Debats«. ki sicer med francoskim časopisjem najstalneje vodita zuna-nje-politično kroniko, o dogodkih v Jugoslaviji dokaj pristransko v korist Beograda — očividno pod inspiraci;o naših vladnih kragov beležimo danes mnogo objek-tivneiši glas iz vrst resne žurnaiistike francoskega iezika. V Ženevi izhajajoči »Journal de Genčve« uživa velik uile^ po svojih""zunanje - poji ličnih informacijah in člankih. Posebno je Njegova pisava pomembna in vplivna za časa zasedanja Društva narodov, ko sra bero stotine v Ženevi zbranih državnikov, diplomatov in prvih novinarjev sveta. ».Journal de Gene-ve« prinaša pod naslovom *Srbsko-hrvat-ski konflikt« dališi članek svojega posebnega dopisnika F de Gerandoa, ki je datiran iz Zagreba Članek pravi med drugim: »Štirimesečno bivanje v Beogradu in v Zagrebu in stalne zveze s srbskimi in hrvatskimi političnimi voditelji so mi omogočile. da korak za korakom zasledujem razvoj globoke krize, ki sedai razdvaja obe glavni veji 'ugoslovenske nacije. ali bolje ki deli in postavlja v resni borbi drugo proti drugi dve veliki bolj kulturni kot zemljepisni skupini ki sestavljata kraljevino SHS: Srbijo s svojim črnogorskim in makedonskim priključkom in »prek«, t. J skup dežel »onstran Save« — Hrvatsko. Slavonijo. Slovenijo. Dalmacijo, Bosno in Hercegovino. Krize ni povzročilo — zakai njeni vzroki so globoki in trajni — marveč jo le izprožilo klanie, ki ga ie priredil 20 junija srbski komitaški poslanec Puniša Račič sredi seje beograjskega parlamenta, klanje. ki ie zahtevalo Pet žrtev: Pavla Ra-diča IMM«MMmMlimM>M * Stella * pralno' milo vsebt je na vsakih 100 kom. 1 Dolar ,ma Tvornica Vtsel, Moravft«. Buuion parkrat tapeioo Inttntoki, tod« mora kapitulirati pred krasnim strelom Ve» je nato v 30. mm. xab« za Ilirijo 3. gol. Dragi polčas Je račri * zelo ostrim napadom Rapida, ki je po 10 .min. po KKpstatteriju zabil dragi doi. SfSka Je zvišal v 25. min. na 4:2, v 30. m»n pa Je diktiral sodnft dvomljivo 11-me-trovko, ki jo )e nspeSno zabil v gol Kteppstatter. V 35. min. Je postavil Doberiet končni reamltat 5:3. — Sodi Je g. Nemec. Proslava karlovSke Olirnplje. Karlov« danes slavi zagrebški Hašk 251etnico svo« iega obstoia Med drugim je ob tej priliki priredil nogometni turnir, katerega se ude» ležujejo razven jubilanta zagrebška Vi k to* rija in Gradjanski ter splitski Hajduk. Rezultata včerajšnjega dne sta bila: Vik« torija : Hašk 2 : 1 (1 : 0), Gradjanski : Hajduk 4 : 0 (1 : 0). Proslava harlovške OUmpije. Karlov« ška Olimpija praznuje 251etnico svojega obstoia. Pri proslavi sodeluje tudi naš pr* vak Primorje. ki je včeraj s 6 : 1 (4 : 1) Dorajril karlovškega prvaka Gradjanskega. Pri Primorju je zopet igral Vindiš. ki je bij najboljši mož na polju. Concordiia je nastopila s 5 rezervami ter zmagala z 2 : 0 (0 : 0) Concordiia bo danes nastopila pro« ti Primorju v isti postavi, s katero je na Dunaiu porazila Admiro. SK Slovan (nogom. sekcija). Pozivam za d? _•> ob 15. uri na igrišče Ilirije slede« če igralce: Globelnik I. fn TI., Tratnik. Vol* kar, Slegl, Grm. Oirovič. Klučec, Gregorič. Lumbir. Bucik. Sinkole, Pečar ln Burger SK Slovan (bazena sekciia) Pozivam vse včeraj pozvane igralke, da pridejo k trening danes ob 9.30 zjutraj na naše igri* We. - Ta mik. Zmaga Viktortfesžižkcv v srednjeev« ropskem pokalu. Včeraj je Viktorija Žižkov po trdem boiu premagala v prvi tek' mi za sredn ieevropski pokal dunajski Ra* pid s 4 : 3 (2 : 3). Po svetu Boji za nogometno trofejo v Evropi, srednjeevropski pokal, so v I. kolu odigrani. Dunajski Rapid je v tretji tekmi z 1:0 srečno odpravil madžarsko Hungario. Vik-toria Žižkov pa v Pragi zagrebške »purgar-ie< s 6:1, tako da se prično danes semifi-nalne tekme med Rapidom in Viktorijo v Prasri ter Admira in Ferenczvarosom na Dunaju. — Prvenstvene tekme se nadaljujejo. — Na Dunaju vodita Vienna in WAC; v Pragi je Sparta proti Čechie - Karlinu izgubila dragoceno točko, v Budimpešti pa sta Ujpest in Ferenzvaros z 2:2 delila točki. — Z Anglije se obeta za nogometaše čudna novost. Nogometna zveza je naenkrat predlog odklonila, vendar bo slej ko prej prodrl. Nekateri klubi so stvar kar uvedli. Da je igralce lažje spoznati, nosijo na hrbtu številke. Pri nas bomo lahko opravili brez te-sa, ker se še dobro poznamo! Lahka atletika ima v preteklem tednu bogatejšo kroniko. Nemci n. pr so nastopili na dveh frontah in povsod zmagali. V Berlinu so odpravili Francoze s 84:64, v Frank-furtu pa Švicarje s 89:49 točkami. Proti Francozom je nemška štafeta 4X100 m postavila nov svetovni rekord v času 40.8, BOchner pa je na 400 m tekel 47.8 (nov nemški rekordi). Francozi so odrezali dobro v teku z zaprekami (Sempfc 14.8) in metu krogle (Duhour 15.09 m), kar pomeni dva nova francoska rekorda. Lepa je bila tudi zmaga Ladoumegužja na 1500 m (3:59.3) nad nevarnim Nemcem BScherjem. ki je zaostal za 6 m. — V Frankfurtu je bila stvar še lažja. Med Švicarji se je odlikoval edino stari rutiner dr. Martin iz Lausannea, ki je odnesel zmagi na 800 (1:55.4) in 1500 m (4:07-3). Skoki in meti -razen uspehov Hirschfelda — niso bili na posebni višini. Kroglo je Hirschteld pognal na 15.57 m. — Večina francoskih atletov je 'z Berlina odpotovala preko Moskve in Sibirije na Joponsko, kjer se vrši v Tokiiu koncem septembra takozvana jvzhodna olimpi-jadac. Delegacija je jako močna. V *njei potuje med drugimi tudi Noel. ki je nedavno v Strasbourgu zbolišal francoski' rekord v metu diska na 45.18 m. — Finci so imeli preteklo nedeljo prvenstvene mitinge. Pri tej priliki je M. Martellin - Nummi postavil v teku na 25 km nov svetovni rekord v času 1:24:35.4 (Za sličen tek »skozi 0slo< na enaki progi je rabil zmagovalec Jansson 1:29:27.2). Olimpijski prvak v desetoboju Yrjol8 je podlegel v petoboju JSrvinenu. Nurmi ie zbral lepši del; odšel je na turnejo v Nemčijo, odkoder obišče tekom septembra še Ounaj. Budimpešto in Prago. — Olimpijski zmagovalec na 1500 m, Nurml-jev rojak Larva se spravlja skupno s Švedom Bylehnom nad rekord Francoza Sere Martina na 800 m. — Danes se vrši v sta-dijonu Colombee pri Parizu zanimiv boj med najboljšimi svetovnimi tekači na srednje proge, in sicer olimpijskim prvakom An- fležem Lowejem, Švicarjem dr. Martinom, rancozom Sero Martinom, Američanom Congerjem, Švedom Bylebnom, Angležem Stallardom in morda tudi dr. Peltzerjem. 0 njem so v zadnjem času krožile vesti, da je suspendiran. Po zadnjih poročilih mu bodo prepovedali samo start na mitingu v Colom-besu. — Zdaj smo se spomnili slavnega Lloyd Hahna. ki ga ni med gornjimi imeni. Menda je res tako jezen na vse, kakor pripovedujejo. Nedavno ga je neki naš tovariš vprašal, zakaj v Amsterdamu ni zmagal na 800 ozir. 1500 m. Hahn dolgo sploh ni hotel odpreti ust, končno pa se je zadri na preplašenega novinarja: »Kaj pa hočete? Ali moram dokazati svoj alibi? Rekli so, da so Evropejci začetniki I Hvala lepa! Sedaj veste vse!« Tako sta se pomenila. Postal bo slaven na papirju. Pa še o damah malo! Na inozemskih prvenstvenih tekmah je dosegla gdč. Brever nov rekord v skoku na daljavo 5.325 m!). — Danes nastopijo Poljakinje na Dunaju, med njimi svetovna rekorderka Halina Ko-nopacka. Še malo, pa jo bomo izgubili. Njen ženin g. Matuszenskl se bo v kratkem po- ročil in vzel mlado soprogo • seboj v Budimpešti, kamor je imenovan za poljskega poslanika. To je pa zopet lep rekordi Mani ja preplavanja te širi epide-mično. Pred dobrim tednom so startali preko Rokavskega zaliva kar trije plavači, ena Nemka ter Francoz in Egipčan. Najbrže so morali odnehati, ker ni bilo več glasu o njih. — Drugi, Šved Adrian, se je spravil nad Oresund t j. morsko ožino med Dansko in Švedsko. 18 km dolgo progo ie preplaval v 6:45. — Trije mladi Američani so si privoščili Bospor, ki ni tako širok, pač pa bolj slaven, ker loči dva svetovna dela. Poldni go miljo so preplavali v 28 minutah. — Naj-dalje je bil med vsemi v vodi avstrijski vojak Edi Bernat, ki je S. t m. preplaval Bodensko jezero iz Bregenza v Kostanco. Za 46 km dolgo progo je rabil 23:15. Pravijo, da se mu obeta lepa karijera! — Dame so imele veliko poskušnjo na Ontarijskem jezeru. šlo je za lepa darila v dolarjih; proga je bila golga 16.09 km. Zmagala je Etel Hertle v času 5:35: rekorderka iz Rokavskega zaliva Jerica Ederle je prišla šele Šesta v cilj in ni dobila niti pare. Zmagovalka je spravila 480-000 dinarjev. Zabeležiti nam je še veliki boksaški boj med evropskim prvakom v mušji teži Jonny Hillom in Američanom Newsboy Brownom. Zmagal je Anglež po točkah in si priboril naslov svetovnega prvaka v tej kategorijL Boj je gledalo 50.000 ljudL Pravo praznično razpoloženje na pokrajinski razstavi Izredno velik obisk z dežele. — Veliko zanimanje za današnje originalno tekmovanje harmonikarjev in za razstavo plemenske živine. Kakor je bilo pričakovati, je bil včeraj poset pokrajinske razstave zelo velik, in to navzlic drugim prireditvam, ki so se vršile včeraj v Ljubljani. Razstavo je obiskalo najmanj 12.000 ljudi. Zlasti močan je bil dotok tujcev ter je imel velesejmski urad mnogo težkoč z nakazovanjem prenočišč, kajti vsi hoteli so prenapolnjeni, še večji naval pa se obeta danes, kajti vršili se bosta dve prireditvi, ki zanimata široke Kroge občinstva, in sicer razstava ter premovanje plemenske živine, kjeT bomo videli najlepše eksemplare goveje živine, kar jih premore Slovenija, in pa tekmovanje harmonikarjev, ki ima namen, dvigniti zanimanje za ta naroden inštrument. Ker bo danes prišlo na razstavo mnogo interesentov za harmonike, opozarjamo občinstvo na tvrd-ke, ki so razstavile harmonike. ;n sicer Kucler Franc (Drenov grič pri Brezovici). Jezernik Josip (Kotredež pri Zagorju cb Savi), F. Vodišek (Ljubljana), Meinl & He-rold (Maribor) ter Ljubas in sin (Celovec). V strokovno - poučnem oddelku Kmetijske razstave je poleg ostalega tudi veliko zanimanje za oddelek, ki je namenjen naši kmetijski industriji. Naša domača žganjar-na in destilacija , je pokazala nazorno sliko poteka destilacije v tabelah in slikah od prvega polizdelka do popolnega izdelka. Želeti bi bilo, da se naši kmetovalci v večji meri zanimajo za kmetijsko industrijo, kjer se običajno predelujejo sirovine, katerih imamo v obilici na razpolago in ki se le malo izkoriščajo. Sadjarska razstava Ob jubilejni razstavi Kmetijske družbe, ki se že poldrugo stoletje požrtvovalno tru* di, da bi povzdignila našo sadjerejo na naj* višjo stopnjo, bi bili pričakovali vsaj naj* večji paviljon na velesejmu poln sadja iz vseh krajev Slovenije — razstavljeno je pa le nekaj sortimentov, kjer posamezni sad* jerejci skušajo pokazati, da smo tudi v tej panogi na višku. Da ni sadja več in to ni tako, kakor bi moralo biti, jih deloma opra vičuje slaba letina, suša in pa dejstvo, da najlepše in najvažnejše vrste niso zrele. Ali to opravičilo drži le deloma, kakor smo že rekli in zato moramo ponovno povda* riti, da so bili sadjerejci dolžni odzvati se v največjem številu pozivu zanje neprecen* Ijivo zaslužne Kmetijske družbe, ki jim je s prireditvijo te razstave z brezplačno re* klamo zopet hotela koristiti v prav izdatni meri. Sadja bomo letos pridelali le kakih 800 vagonov srednje vrste in 300 vagonov pr* vovrstnih namiznih vrst. Če pomislimo, da že maloštevilni razstavljalci nudijo 120 vrst, skupaj 30 vagonov prav lepega sadja, bi bili ostali prav lahko poslali toliko vzor« nega blaga, da bi razstava odgovarjala za» htevam jubilejne razstave. Zlasti se čudi« mo štajerskim sadjerejcem, ki imajo ev« ropski sloves, da se razen nekaj častnih izjem sploh niso odzvali, kakor bi bila raz« stava le separatistično kranjska prireditev. Pribiti torej moramo, da je krivica le na strani sadjerejcev, ker se je Kmetijska družba potrudila na vso moč. Celo glaso« viti sadjarski predel na Sorskem polju med Škofjo Loko io Kranjem se ni odzval, če« prav ima na razpolago na vagone in vago ne najlepših mladih drevesc, dosti najfinei« ših vrst sadja m je tako blizu Ljubljane, da bi bili svoj pridelek iz Žabnice lahko v košarah znosili na velesejem. Kljub temu je pa razstava nad vse čast* na za one, ki so se je udeležili in to po« slali v resnici bogate sortimente najžlaht« □ejših vrst. Tako je razstava v malem ob« ^>egj vendar jasna slika naše sadjereje, ki vsakega preseneti. Največji sortiment 40 »ort najlepših hrušk in jabolk, ki je prav podučen za vsa* kega v pomološkem smislu, je razstavil Franc Premrou iz Martinjaka pri Cerknici; kakih 20 sort krasnih jabolk čistih vrst je pa poslal Anton Tkalec iz Obreza pri Sre« dišču ob Dravi. Sadjarska podružnica z Breznice pri Žirovnici na Gorenjskem je izložila kakih 30 sort jabolk m hrušk ki z Gorenjske je tudi prvovrstna kolekcija Fr. Rusa z Bleda. Fran Kotnik z Verda je razstavil zaboje za razno sadje, ki jih je enakih prodal že 60.000 v Bosno za eksport sliv. Sadjarska šola v Mariboru sadjerejce na razstavi pod* učuje normalnega eksportnega vkladanja sadja v take zaboje, Baumannovi, in We* ckovi aparati nam pa predočujejo, kako iz* vrstno je danes vsaki gospodinji mogoče sadje konservirati, razne druge priprave pa, kako se pripravljajo okusne brezalkoholne pijače. Na razstavi imajo sadjerejci tudi najlep« šo priliko, da spoznajo najrazličnejše škod* Ijivce in bolezni drevja in sadja, obenem pa vsa učinkovita sredstva, da se obvaru« jejo škode, ki jim preti, če se teh sredstev ne poslužijo pravočasno. Škropljenje proti krvavi uši je sicer zakonito predpisano in imamo zato sigurno sredstvo arborin, ki prav nič ne škoduje čebelam, kakor druga podobna sredstva, pa vendar se oblasti ne zmenijo in mirno gledajo, kako ogromno škodo ima dežela od krvave uši, ki bo v doglednem času uničila vse drevje, če obla* sti ne store energičnih korakov. Pasti za voluharje, mast proti zajcem in valilnice za tiče, najzvestejše prijatelje sadjerejcev, ter druga sredstva proti boleznim in mrče« su so razstavljena v taki izbiri, da mora vsak sadjerejec oditi z razstave potolažen, ker ima toliko močnih zaveznikov proti svojim sovražnikom. Zanimiva je pa in gosi; Josipina Lundrova (Strma pot) za cOrping-ton> - kokoši; I. Pišek (Teharje) za štajerske kokoši in Milo Leban (Rakek) za purane. Pri premiranju kuncev so bile podeljene 1 zlata, 3 srebrne in 2 bronasti medalji in 4 priznanja. Za te prijazne živalice je bilo zlasti veliko zanimanje med mestnim prebivalstvom. Največjo pozornost so vzbujali sivi , dama z brado je včeraj dobila močno konkuren- co, Ljubljančanom že od lani dobro znano cdebelo Berto>. Pravijo, da je letošnja Ber-ta le sestra lanske, ki jo pa po masivnosti prav nič ne nadkriljuje. Kakor vsako leto, ima tudi to pot tobogan svojo neokrnjeno privlačnost. Cvilenje in smeh se tu razlega do nebes. Na visokih gugalnicah se zabava staro in mlado, tu frlijo krilca, cepetajo no-žice, tam v kotu gostilne pa se mlad fant na harmoniki pripravlja za današnje tekmovanje harmonOcarjev. Pri Rusih brenka zbor balalajk, tam na drugi strani pri strelišču »opet venomer poka, vmes pa slišiš težke udarce na masivno pripravo, kjer fantje merijo svojo moč. Od časa do časa se čuje krohot tisoč grl, ki prihaja od tobogana, kjer se je pravkar kak nerodnež prekobio-nil na vozečem traku, ki ga vznak z nogami v zraku dvigne v višine. Čim bolj se bliža noč, tem bolj se dviga razpoloženje, dokler ne nastopi težka ura ločitve. NOGAVICE kupite t ToramlSkf ealogi nogavic in pletenin Mnbljana Miklošičeva cesta št 14 na*pr»ii Hntel* fninn 17« » Krstu in ljudje VELIK USPEH OTVORITVE ZIMSKE SEZIJE! Oboževani (jubavni par Vilma Banky in Ronald Colman v velefilmu ljubavi in naravnih krasot Razpnljene strasti (Barbara — roža pustinje) Vihar v puščavi. — Gigantski načrt — Ogromna reka v puščavi — Iskrena ljubav dveh mladih src. — Napad v vražjem sedlu. V raju novega življenja. Nizke cene! Lepa vsebina I Najboljša godba! Predstave ob 3., pol S^ fc. pol 8. la 9. ari. Hitite hi preskrbite si takoj vstopnice osebno aH telefonično za Telefon 2124. Elitni kino MATICA. Delegatsko zborovanje Narodno strokovne zveze V okviru proslave 201etnice obstoja Narodno strokovne zveze se je vršilo včeraj dopoldne ob 10. uri v dvorani Okrožnega urada na Miklošičevi cesti redno letno delegatsko zborovanje NSZ. Zborovanju je prisostvovalo 26 podiružnic, zastopanih po 81 delegatih. Zborovanju so prisostvovali tudi mnogoštevilni gosti, člani NSZ. Delegatski zbor je otvoril dolgoletni predsednik g. Rudolf Juvan, ki je predvsem pozdravil vse delegate in goste, med njimi prav posebno zastopnika upravnega odbora Delavske zbornice g. Dragotina Kosma. Nato je orisal momente, ki so vedli do ustanovitve NDO v Trstu in pozneje v Ljubljani. Spominjal se je vseh svojih nekdanjih sodelavcev in v lepih besedah orisal začetno delo. Nato je podal predsedniško poročilo, v katerem se ie ba-vil z vsemi delavskimi vprašanji. Ostro je žigosal postopanje sedanje vlade odnosno slovenskega dela vlade, ki je v vse važnejše delavske institucije imenovala samo izrazito svoje ljudi. Delegatski zbor je to vzel z ogorčenjem in protestom na znanje. Ob koncu svojega poročila je pozval zbo-rovalce, da se spomnijo 18 umrlih članov. Vsi prisotni so se dvignili s sedežev in zaklicali umrlim: »Slava!«. Poročilo predsednika je bilo sprejeto z velikim odobravanjem. Burno pozdravljen je pozdravil delegatski zbor g. Dragotin Kosem, član upravnega odbora Delavske zbornice, ki je tega na zborovanju tudi zastopal in zborovanje v njegovem imenu pozdravil, zagotavljajoč organizaciji vso podporo najvišje delavske institucije, Delavske zbornice. Tudi besede zastopnika Delavske zbornice so bile z navdušenjem sprejete. Nato je podal obširno tajniško poročilo strokovni tajnik g. Vladimir Kra-vos, blagajniško g. Anton Varšek in nadzorstva g. Tine Stopar. Vsa poročila so bila soglasno odobrena in se je podal odboru in blagajniku soglasen absolutorij. Sledile so nato volitve nove uprave. Izvoljen je bil nov izvrševalni odbor, upravni odbor in nadzorstvo. V izvrševalni odbor so bili izvoljeni za predsednika g. Rudolf Juvan, za I. podpredsednika g. dr. Joža Bohinjec, za I. tajnika g. Vladimir Kravos in za I. blagajnika g. Tine Stopar. V upravni odbor so bili izvoljeni delegati podružnic. Vse volitve so bile izvršene soglasno, kar je napravilo na prisotne najlepši vtis. Po volitvah so zborovaki priredili svojemu priljubljenemu predsedniku dolgotrajne, prisrčne ovacije. Po sprejetju novega organizacijskega reda in nekaterih predlogov je predsednik g. Juvan ob 1. uri popoldne zaključil prav lepo uspelo delegatsko zborovanje in pozval zborovalce, da se udeležijo tudi drugih jubilejnih prireditev. Delegatsko zborovanje je ponovno dokazalo, da so vrste NSZ enotne in da je tudi duh, ki vlada med podružnicami, enoten, kar dokazuje, da mora roditi najlepših uspehov. Med zborovanjem je dospelo večje število pozdravnih dopisov in brzojavk k 20iet-nici. Danes zjutraj se bo vršil ob 8. uri na kolodvoru sprejem gostov in delegatov, točno ob 9. bo na Taboru kongres narodnega delavstva, ob 1. uri pa skupni obed v Tivoliju in popoldne ogledovanje velesejma. Kakor je bilo uspešno prvo zborovanje, tako želimo uspeha tudi drugemu in vabimo vso napredno javnost, da se danes udeleži manifestacije našega narodnega delavstva. Juvanov večer SnoCl ob 8. se Je vršil ▼ satanu restavracije Lk>yd na Sv. Petra cesti na čast dolgoletnemu predsedniku NSZ z. Rudottu Juvanu prijateljski večer. Udeležilo se ga je prav lepo število S a nov, delegatov in oZiih prijateljev g. Jtrvana. Večer je po-tekei v naj-JepSem ra-zipotoženju hi je žare« na dostojen način pokazal, kalko vdake sforapaitrie tižfva g. Juvan v krogu naš »ga narodnega delavstva. „Naših zatiranih bratov dan" Da je naše narodno obrambno delo dopadljivo Bogu in ljudem, je pokazalo včerajšnje jutro, ko je v najlepših pramenih zasvetilo jutranje soince na našo belo Ljubljano. Že v zgodnjih dopoldanskih urah je naše marljivo dijaštvo krožilo po ljubljanskih ulicah z nabiralnimi pušicami, v katere je občinstvo zelo radodarno polagalo svoj prispevek v narodno-obrambne namene naše «Ju-goslovenske Matice*. Nabiranje je trajalo vse do 1 ure popoldne in lahko rečemo. da ga skoraj ni bilo človeka na ljubljanskih ulicah, ki ne bi bil nosil znaka «Jugoslovenske Matice*, ali po 2, ali po 5, ali po 10 Din. Glasbeno društvo «Sloga» je od 10.30 izvajalo v «Zvezdi» izbran koncertni program in drevoredi «Zvezde» so se dobesedno napolnili poslušajočega občinstva. Ob 4. popoldne so se pričele pod vodstvom gg. Božiča in Batjela na Kongresnem trgu mladinske dirke, katerim je prisostvovala ogromna množica občinstva. Velikanski, na dolgo raztegnjeni pravokotnik, kateremu so tvorile strani množice ljudstva, je segal vse od univerze pa do spomenika pred nunsko cerkvijo. Pa da ste videli, kakšno je bilo zanimanje za te dirke. Nič manj kot 63 tekmovalcev se je prijavilo in tudi dirkalo. Pričelo se je s tekmovanjem na »sekiricah*. Tekmovali so dečki od 10 do 14 let v dveh skupinah, skupaj 12; potem dečki od 8 do 10 let 7; najmlajši, od 4 do 8 let v dveh skupinah, skupaj 13. Potem deklice v dveh skupinah, skupaj 12. Posebno zanimiva je bila tekma dečkov na triciklih, pri kateri je sodelovalo 7 tekmovalcev. Končno se je vršila polževska dirka, in sicer moški v dveh skupinah, skupaj 9; in tri ženske. Kakor rečeno, je bilo vseh tekmovalcev 63. In kakšno je bilo navdušenje teh tekmovalcev, kako so jim žarele oči in s kakšnim elanom, s kakšno vervo so gonili svoje »sekirice* gori proti nunski cerkvi in potem z velikanskim ponosom vračali se zopet navzdol! Rezultati teh zanimivih dirk so bili naslednji: I. V prvi skupini: Bergar Karol, Marolt Marjan, Sever Marjan; v drugi skupini: Marolt Stanko. Eber Branko, Kropa Pavel; srednji: Žiža Peter, Smolnikar Vinko, Mikec Marjan; najmlajši v prvi skupini: Kregar Ladko, Ahčin Branko, Ceš-nik Pavel; v drugi skupini: Kurent Ivan, Bajt Tonče, Jeločnik Iko. — II. Benčina Vladimira, Hiti Nada. Lauter Marianca; Kržan Vlasta, Šturm Fedija in Sidjič. — III. tricikli: Dutak Vojko, Dimovski Aco. Polovčič Jurij. — IV. «Polževska dirka*: Gogala Jožef. Je-rala Marjan; Stipič Edvard, Svetlič Miroslav, Bešter Velimir; Stetničar Anica, Batjel Fani, Šulni Kati. Po končanih dirkah so se razdelile nagrade predvsem tistim, ki smo jih navedli tu kot prve. potem pa tudi vsem ostalim sodelovalcem. Nagrade so obstojale predvsem v knjigah, za mlajše pa v sladkorčkih. Prepričani smo. da so bili vsi tekmovalci prav iz srca zadovoljni na uspehih, ki so jih dosegli, še bolj pa seveda tudi na lepih darilih. Sprejemali so jih z vidnim veseljem in gotovo tudi željo, da bi se čim prej zopet mogli na tak način odlikovati v javnosti. Nato se je razvPa v «Zvezdi» v resnici prava narodna veselica. Okrog vseh paviljonov, katere je postavila «Jugoslovenska Matica* in jih izročila v oskrbo našemu narodnemu ženstvu. se je gnetlo občinstvo v velikih množicah. Kmalu so bili prostori pri mizah popolnoma zasedeni. Se preden se je znočilo, se je pričel na zelo primerno urejenem plesišču prav animiran ples, ki je trajal vse do konca zabave. Naravnost navdušilo pa se je občinstvo, ko je zagorel naš starodavni Ljubljanski grad v najpestrejših barvah bengaličnega ognja, ki ga je užigal naš priznani narodni pirotehnik iz Celja, gospod Bolha. Zabava je ob vse naraščajočem navalu občinstva trajala daleč preko polnoči in prinesla «Jugoslovenski Matici» poleg najlepšega moralnega uspeha tudi prav gotovo tako izdatne gmotne dohodke, da bo tej narodni obrambni organizaciji prav gotov-o omogočeno doseči oni cilj. za katerega je organizirala to manifestacijsko narodno prireditev. Podrobnosti o prireditvi, kolikor gredo za javnost, zlasti pa posebne dobrotnike, sotrudnice in sotrudnike pa bomo omenili po obračunu prireditve, ki jim bo gotovo v čast in ponos! VIII. kongres službujočih farmacevtov kraljevine SHS LJublhna, 8. septembra. Dbom doipoldne se je vrši! v »Unionu« VIII kongres Saveza službujočih farmacevtov kraljevine SHS. Zastopane so bik vse save«ne sekcije .po 55 delegatih. Kongres je otvoril podpredsednik saveza g. Dragan Zmegač iz Zagreba, nakar je po pozdravnih zastopnikov oblastev in društev poročal sa vezni poslovodja g. De-peder o poslovanju saveza. Po blagajniškem poročilu in poročilu o stanju fonda za posmrtno ■pomoč je poiroča.l g. Berkeš o volitvah v Lekarniško zbornico. V izčrpnem referatu je podal stvarno stanje službujočih farmacevtov v Lekarniški zbornici, ki ni zadovoljil loče. Zahteval ie v imenu savezne uprave, da se sprejme njegov predlog, po katerem ostanejo službujoči farmacevti še nadalje v zvezi z Lekarniško zbornico, toda skušajo učvrstiti svoj položaj, da bodo prišli do čim večjega" števila članov v upravi Lekarniške zbornice. Dosedaj so bili v upravi zbornice 3 farmacevti in 9 lekarnarjev-lastnikov. Borba službujočih farmacevtov gre »a -tem, da dosežejo pariteto v zbornični upravi. Kot poslednji je govoril g. Oblak o odnošajih sfažbukičJh farmacevtov do ostalih privatnih nameščencev, nakar je bil kongres ob 12.30 pre-kfejen. Nadaljeval se je ob 15. urni ter je kot prvi referiral o orsmnrzacUi g. Depeder. Dokazoval Je. da so brli službujoči farmacevti po rarzočamaniiih, ki so jih doživeli pri sodelovanju z lekarnar'i. prisilen*, da s tonilo v organizacijo privatnih nameščencev, pri čemer so nekatere sefkciie delegirale svoje delegate v prvatno-nameščenske skupine delavskih zbornic. Zavrni'! ije očitke, da so se službujoči farmacevti udiiirjaili tako zvanrm nelegalnim organizacijam. V naslednjem referatu o Hranilni zadrugi službujočih fa'i'e nov. moderen zf-kon. šo bile na vfc=il črt« Vsi spori nvH f?r. macevti m leko.rnafli W že do***) prenehali, te bg ce lekarnarji, ki imajo večino v Lekarniški zbornici, savzetf za izvedbo tiar. »pk&erne blagajne«, po kateri na] bi farmacevti prejemali plačo po »vojnh službenih letih, rodbinskih >n krajevnih prilikah in bi ]hn bil« zagotovljena primerna pokojnina, v primer« smrti pa podpora vdovam in otrokom. Po poročilu nadzorstvenega odbora, U ie najel vse v najlepšem redu, je bil podan saivezni opravi ki oredniku »Farmacevtskega vesoika« absolutorij. Prt volitvah predsednika saveza Je bil namesto dosedanjega predsednika g. Berkeša, ki je odklonil predsedniško mesto, izvoljen g. Zmegač, za urednike saveznega gtasfta pa g. Depeder. O 20.30 se je vršil zabav«! večer, H je potekel prav animirano, za kar Je poskrbel v veliki meri Bučarjev kvartet. Avtoklub avtomobilistom Avtomobilski» klub je bil obveščen od mestnega magistrata, da je za plačilo uvoz« nine od avtomobilov merodajno pasiranje politične meje mestne občine ljubljanske. Ob vseh dovoznih cestah so postavljeni mej niki z majuskulami ML (mesto Ljubljana). Na nekaterih krajih pa je pomaknjen li» nijski urad v notranjost mesta, tako da ni linijska meja istovetna s politično. Zato je priporočati avtomobilistom, ki se podajo v ta medprostor, da javijo svojo namero mestnemu organu pri užitnin^ki stražnici, da ne bodo imeli sitnosti, če se podajo sa* mo čez mestno užitninsko linijo, ne pa tu» di čez politično. Pri pokopališču pri Sv. Križu gre politična meja nekoliko pred zi» dom. Zato naj pusti avto 30 m pred zi« dom, kdor se hoče izogniti plačanju mest« ne uvoznine pri povratku. Istočasno opozarja Avtoklub na nasled» nje: V zadnjem času so se nekateri člaui Avtomobilskega kluba pritožili, da sreča« jo pri vožnjah ponoči avtomobiliste, ki ne zmanjšajo luči pri srečanju. Ne glede, da je to nedopustno in za sigurnost skrajno nevarno, je nujno in potrebno, da vozač, četudi ni član nobenega kluba, in ne samo radi predpisa, temveč iz gole obzirnosti ugasne premočne reflektorje. Med vsemi avtomobilisti, pa če se tudi ne poznajo, ob* stoji neke vrste skupnost. Zato ni na me« stu. da si delajo še med seboj sitnosti, ko že oblasti in prebivalstvo tako budno pa« zijo na nas. Pri tej priliki omenjamo, da je videti tu pa tam tudi po mestu posameznike s pol» no bleščečo lučjo Ravno tako se dobe po* samezni motoristi, ki pozabijo zapreti iz« puh. Razumljivo je. da se s tem poveča in stopnjuje že itak razdražena občutljivost in nerazpoloženje publike nasproti avtomo* bilistom sploh. Nepravilno bi bilo, da bi se naprtilo na rovaš vestnih in obzirnih voza« čev vsako prekoračenje predpisov po posa» meznikih. Avtomobilski klub kot edino oficijelno udruženje avtomobilistov se je neštetokrat in če je le bilo mogoče, z uspehom zavzel za upravičene pritožbe in želje, ne samo svojega članstva, temveč avtomobilistov sploh Dočim članstvo kluba veže discipli« na in obzir na ugled kluba, so nevčlanje« ni avtomobilisti v tem pogledu nekako svo« bodnejši. Nikakor pa ne gre to navezanost in «svobodo» zamenjati z brezobzirnostjo in izrabliati na škodo ugleda avtomobiliz« ma sploh (Pripomba uredništva: V polni meri odobravamo pričujoča izvajanja in navodila Avtokluba. Iz najširših krogov občinstva prejemamo dan za dnem pritož« be o prenaglih vožnjah posameznih avto« mobilistov in motociklistov. Želimo zato« rej, da bi vsi lastniki motornih vozil upo« števali navodila Avtokluba in razpoloženje prebivalstva, ki seveda zaradi nediscipli« niranosti posameznikov obsoja vse avto« mobiliste in motocikliste.) Slovenski krožek na Dunaju Dunaj, v septembru. Kako neobhodno potrebno je bilo naše društvo v tem svetovnem mestu, dokazujejo izredno veseli uspehi. Nad 200 -ednih članov že šteje Slovenski krožek, a večina niso jugoslovanski državljani. Vsako nedeljo od 6. ure dalje so redni sestanki v dvoranici znane restavracije Raimundhof poleg gledališča enakega imena. Tu sem dohajajo v velikem številu slovenski rojaki iz vseh okrajev tega velikega mesta, da se morejo v lepi slovenski družbi poveseliti, pogovoriti, da čujejo predavanja in domoljubne govore, da si izposojajo knjige iz društvene knjižnice itd. Posledice teh sestankov so neprecenljive vrednosti za povzdigo slovenskega duha in rodoljubja med dunajskimi Slovenci, ki se čutijo čedalje tesnejša bratska družba sredi tujega valovja. V oktobru bo šele leto, odkar obstoji naše društvo, ali takoj se je pokazalo, da bo to najživahnejše naše društvo, ki nekaj zaleže. kamor se nagne, kjerkoli more sodelovati. Naše društvo ima edini naš pevski zbor, ki je sodeloval že ob raznih prilikah, ob patrijotičnih prireditvah in slavnostnih prilikah, a v juniju je priredil obširno akademijo v veliki dvorani češkega Narodnega doma cpri Pošti». Po bolj mrtvem poletnem času »e bliža jesen in tu nas čaka novo, ogromno delo: izpopolnitev naših vrst, da bo v naši sredi vsakdo, ki je — še Slovenec. Kdor se Šteje za Slovenca na Dunaju, ta mora v Slovenski krožek, ta mora s svojo osebnostjo, s svojo sposobnostjo in končno z denarnimi prispevki pripomoči, da naše edino slovensko društvo v najpopolnejši meri doseže svoje prelepe namene. K temu nam mora pripomoči v domovini vsakdo, ki ima kakorkoli stike ali vpliv na kakega rojaka na Dunaju ali v bližini. Pišite mu, recite mu, vprašajte ga, ali je naš član. zakaj se odslej še ni prijavil. pridušite ga, da se takoj oglasi. Posebno slovenski akademiki morajo biti naši člani, morajo sodelovati v pevskem zboru, dramatskem odseku, morajo na sestankih predavati, govoriti in se tako pripravljati za narodovega delavca po dovršenih študijah. Prosimo rojake v domovini za strogo kontrolo, ali so vsi akademiki v našem društvu. Doslej jih je le preveč na Dunaju, ne da jih poznamo, ne da nam pomagajo. ne da se oni sami tu urijo za javne delavce. Akademik, ki ne čuti potrebe, da nam v takem delu na Dunaju pomaga, ne zasluži pozneje nikakega vidnega mesta v domovini. Predsednik. Impozantno uradno poslopje občine Trebnje Prejeli smo: Pod tem naslovom je bila objavljena v nedeljskem »Jutru« št. 206 perspektiva tega poslopja s pojasnilom, da se je stavba pričela graditi po neokrnjenem projektu navzlic težkočam, nadalje, da je zamisel, spraviti pod eno streho najvažnejše državne in avtonomne urade, gotovo prav srečna rešitev, ki bi bila lahko za vzor drugim krajem. Načrt je izdelal znani ljubljanski arhi-,ekt g. Ivan Zupan, katerega skice pri svoječas-ni javni konkurenci so bile nagrajene s prvo oceno. Vsa javna dela so podvržena javni strokovni kritiki, zato ne. moremo uradnega poslopja v Trebnjem prezreti, temveč javnost informirati o kvaliteti tega projekta. Ugotavljamo na podlagi nagrajenega načrta naslednje: 1.) situaciiska zasnova stavbe se je razlezla po vsej parceli, katero je tako obremenila, da so nastala 4 dvorišča; 2.) kaznenoi »maio neugoden dosto.p k za-sliša-vanieni »n razpravam sodišča; 3.) stranke štirih stanovanj uporabl.iaio oboje stopnišč, ki služijo obenem vsem uradom: 4.) stopnišča so brest prave veže. ki ie za komunikacijo uradov in publike potrebna. Radii tega so stopnišča neprimerna. Toliko glede rešitev tlorisa. Ce pa se ozremo na fasado, tudi ne moremo ugotoviti nobenega napredka in stremljenja v forme, ki od^govariaio današnjemu duhu časa. temveč ponavljanje starega nemškega šabion-skega fasadiranja. Torej o imipozantnosti zaenkrat ne more biti govora, tako glede organizacije tlorisa, kakor glede fasade. Z navedenimi izvajanji soglaša,jo vsi člani »Kluba arhitektov« v Udruženju jugoslovenslcrh inženieriev in arhitektov, sekcija Ljubljana, čigar predsednik je g. arhitekt J. Costaperaria. Inž. arh. S. Rohrman. Orožnik, ki ne spada v naše kraje Pretekle mesece so novime vseca sveta prinašale dolge člamke o dogodkih v našem žalostnem parlamentu in imenovale itinaka žalostne Dostave Punišo Pačiča. Sedaj se je svet rw>miril v nadi, da je slišnim revolverskim iunakom odklenkalo tudi v Jugoslaviji. Toda žal. Ložani smo poskusili na lastni koži. da temu še vedno ni videti konca. Komaj 14 dni po usodnih strelih v Beogradu je bila več sto glava množica Ložanov v nevarnosti, da podleže rabijatnosti dragega takega komite, kakor je bil Puniša Račič. Imeli smo vrtno veselico gasilnega društva v Starem trgu. Sredi veselia in vrve-irta ie prilomastil na veselični nrostor komandir žandarmeridske postaje v Babinem Dodju in začel pija.n razgrajati in izzivati na vse strani. Ta mož. do rodu Srbijanec, je namreč vpeljal v Babinem poljn manf-re. ki jih doslej Slovenca še nismo vaienf in si iih tudi ne želimo Preklinjal klofuta! in batinal ie tam do mili volii Edino tamošnji učitelj se mu ie upal staviti oo robu. Na veselici v Starem trgu je bil tudi g. nadučitelj. Pijani mož se ie seveda takoi lotil njega. Začel ga ie zmeriatl in nazadnje klofutati. Ta Drizor ie ljudstvo silno vznemiril. Hoteli so žandarja odstraniti. ta Da ie Doteenil revolver in sprožil. K sreči Da ie naboi odpovedal, nakar so zadai stoječi orožnika hitro razorožili Raz-iariena množica se ie stisnila sedaj okoli divjaka v tesen kro« na podrla na tla. mu odvzela vse orožie in ea soodila. orožje Da so nesli na žandarmerijsko Dostaio O tem dosrodku ie bilo takoi obveščeno sresko orožniško Dovelistvo v Logatcu. Prišel je komandir. zaslišal orožnika iti nadučitelia ter mnogo Drič Nadučitelj se ie na nasvet logaškega komandirja takoi izselil iz Babnega oolja samo da se na sreča več z divjim žandariem ta Da je bil do nadaljnjega kazensko Dremeščen v Dod-reieno službo na Blokah Tam ie služboval do Dretekleea tedna. Začel ie simulirati bolehnost in ie nedavnega dne odšel v Lož k zdravniku. Nazai na Bloke ga ni bilo več. Kam je izgini! še ni znano. Govori se. da ie odšel Dreko meje. Ribji tatovi ne mirujejo LItlla, 8. septembra. »Jutro« je že večkrat prineslo iz litijskega okraja poročila, kako drzno nastopajo tamkaj ribji tatovi. Citateljem so morda še v spominu primeri iz Save in potoka Reke. kjer so vtprizo-rili na ribe celo dina.mitne napade, da so pomorili mnogoštevilni ribji zarod in s tem napravili ribiškemu športu precejšnjo škodo. Ki.iub temu, da so prejeli krivoi občutne kazni, pa ribiške tatvine pri nas še niso ponehale. Orožniška patrulja iz Vač je naletela pred dnevi ob potoku Kanderšoi na dva zlikovca. ki sta stekala v bližini Mlinš v tujem ribolovu Ko sta opazila bajonete orožnikov, sta jo ubrala, pa so le enega vjeM. Aretirani Ivan O. iz. Kolovrata Je izpovedal, da ga je povabil na ribolov Jože K., ki pa ie medtem ušel. Vrečo, v katero sta oba natlačila že precej rib, so odda® zakupniku ribolova g. Groblerjiu iz Medije, ki ie izjavil, da ima v Kanderšci precej takih »podnajemnikov«. Oba mladeniča bosta prišla pred litišskega kazenskega sodnika, ki jima bo izprašal vest. Litijska Javna oblastva pa imalo na piki 5« več takih ptičev, Iti silijo v fru.je vode po ne« dolžne ribice. ¥ Ekonom graščine Turn v Moravčah pri Sv. Križu, g. Pavel Sronončič, je tudi naletel med potjo na 3 dvajsetletne mladeniče, ki so kradli ribe v potoku Mirni, lasti njegovega gospodarja g. Milan« Jakliča. Dva sta lovila ribe na tmk, tretji jih je pa nabiral na šibe... Fantje priznajo. da so se že ve^rat bavili z zabranjemm lovom. Ribe so skupno kuhali in jih potem okisa-ne jedili. Trde pa, da niso delali tega iz potTebe, temveč le radi veselja do ribiškega športa. Zaviti paragrafi seveda ne poznajo nikakega ribiškega športa v — tujem revirju. Iz policijskega raporta Ljubljana. 6. septembra. V sredo od 9.30 do 11.30 je bila ukradena tlakarju pri mestnem magistratu Fritzu Friedrichu iz zadnjega hlačnega žepa rjava usnipta listnica z 8 bankovci po 1000 Din, 3 bankovci po 100 Din in več listin s raznimi naslovi. Skupno je Friedrich oškodovan za 8330 Din. Vsa poizvedovanja za drznim tatom so doslej ostala brezuspešna. Alojziju Lenarčiču v Švabičevi ulici je bila ukradena srebrna ura, vredna več sto dinarjev. Zasebnica Helena Poienelova, stanujoča v Krakovski ulici 21, je izgubila v križevniški cerkvi ročno torbico s 110 Din, Ko je zapustila cerkev, je pritekel za njo neki deček in ji izročil torbico. Denarja ni več našla, ker ga je odvzel neznan tat torbico pa vrgel po tleh. Šnoči ob 18. je peljal hlapec Alofcij Weis iz Zgor. Šiške z dvovprežnim vozom po Blei-veisovi cesti tri sode vina. Na križišču Bleiweisove in Gosposvetske ceste se je zadnji sod zvalil na tla in se razbil, pri Čemer je napojilo prašno cesto okoli 600 litrov žlahtnega vina. Lastnik, neki vinski trgovec iz SiSke, ima za 9000 Din škode. V sredo se je neki gospod pogodil n šoferjem Antonom Roglom, stanujočim v Se-lenburgovi ulici 7, da ga je odpeljal r Smlednik, odtod t Kranj, Kropo, Podnart in nazadnje nazaj v Medvode. Neznanec, ki sa je izdajal za lesnega trgovca Grčarja, si j® spotoma izposodil od šoferja 250 Din s pre-tveao, da je denar pozabil v Medvodah in da g« bo vrnil, ko se vrneta tipkaj. V Medvodah je Grčar dal ustaviti avto pred neko gostilno ter se je nekam dolgo zamudil. Ko je Šofer vprašal po njem, se je izkazalo, da Je neznanec pobegnil skozi zadnja vrata. Šofer Rogelj pravi, da trpi 100!) Din Škode. Snoči opolnoči je nastal v bližini velesejma velik kraval. Trije naredniki bolničar-ske čete so napadli Študenta tehnike Branka Adamiča in ga pretepli. Adamič je dobil tudi močan udarec s sabljo po glavi. V bolnici so mu obvezali rane in ga poslali ▼ domačo oskrbo. Vzrok pretepa je bil mal prepir na veleeejmu. Dve četi našega novega kolesarskega bataljona z majorjem Jakličem na čelo, sta pri paradnem defileju ob priliki rojstnega dne prestolonaslednika Petra zbujali posebno pocornos< ig zanimanje občinstva. Domače vesti • Imenovanje novih učiteljev In učitelflc. Po vesteh beograjskih listov minister pro-jveteš še ni dobil pooblastila ministrskega »veta, da sme imenovati nove učitelje in »čtteljice, ki so letos dovršili učiteljišče. Prošnje teh mladih učiteljev in učiteljic se zaradi tega oe morejo upoštevati. Takih prošenj je v ministrstvu za prosveto nad tri sto. • Izpremembe r srednješolski službi. Z dekretom ministra prosvete so v Sloveniji premeščeni: suplent Bogoslav Tepli i gimnazije v Murski Soboti na gimnazijo v Mariboru, suplent Hugon BajiKk z učiteljišča v Beranu na gimnazijo v Ptuju in začasni predmetni učitelj Vladislav 2imberg % učiteljišča v Karlovem na gimnazijo v Kranju. • Uradni dan Sreskega gremija trgovcev v Celju za člane v rogaškem sodnem okraju, bo v torek 11. t. m., in sicer od 10. do 12. dopoldne v gostilni gosp. Sporna v Rogatcu in od 3. do 5. ure v občinski posvetovalnici v Rogaški Slatini. Uradni dam se je preložil H tehničnih ozirov od 15. na t. m. na 11. t m. Ta izjema velja samo za mesec september. — Načelstvo. • Tiha izročitev zastave podmornici »Ne-bojša«. Kakor nam javljajo iz Šibenika bodo šibeniške dame izročile danes zastavo prvi naši podmornici »Nefoajša«. Po odredbi vlade bo zastava izročena brez kake posebne svečanosti le v prisotnosti zastopnikov nacijonaMh in kulturnih društev. Odredba vlade, da se izročitev zastave izroči brez sodelovanja šibeniškega meščanstva, je izzvala umljivo ogorčenje med tamkajšnjim prebivalstvom. • Dve novi podmornici za našo mornarico Kakor znano je naše ministrstvo vojske in mornarice naročilo v francoski ladjedelnici «Ateliers et Chantiers de la Loare* v Nante-su še nadailjni dve podmiornici tipa francoskih »Ariamne« nekoliko manjši kakor sta »Hrabri« in »Nebojša«. Novi podmornici sta dobili ime »Smeli« in »Osvetnik«. Dograjeni bosta dio jeseni 1929. • Občni zbor Društva kmetijskih strokovnjakov. V petek se je vršil občni zbor Društva kmetijskih strokovnjakov za ljubljansko in mariborsko oblast. Udeležilo se ga je čez 40 članov kmetijskih strokovnjak kov. Kratka poročila predsednika, tajnika, blagajnika, odseka za posmrtno pomoč in preglednikov računov so bila z odobravanjem sprejeta. Staremu odboru je bila izglasovana razrešnioa. V novi odbor so bili izvoljeni naslednji gg.: inž. J. Zidanšek (za predsednika), ravnatelj Zrnavc, uprav. Hab-janič, inž. Mikuž, inž. Wenko, M. Zupane, inž. Muri, prof. Priol, ravn. inž. R. Lah, A. Dular, inž. Lukman. Prihodnji občni zbor se bo vršil na željo večine v Celju. Članarina ostane ista. Sledil je referat inž. Wenka o organizaciji kmetijske službe gle de na novo uredbo mariborskega oblastnega odbora. Ob 15. uri se je občni zbor nadaljeval z referatom kmetijsko-gospo-drnske učiteljice J. Premnovove o koristih potujočih kmetijsko-gospodinjskih tečajev, io strokovne organizacije kmečke žene. Te ga poročila se je udeležilo tudi večje število zastopnic raznih ženskih organizacij. Sprejetih je bilo tudi nekaj konkretnih sklepov. * Poroččll se le v frančiškanski kapeli g. dr. Karel Matko, zdravnik v Radečah z gdč. Mileno Rosi novo, posestnico istotam, hčerko pokojnega sodnega svetnika Antona Rosime. Novoporočencemia obilo sreče! * Smrtna kosa. V javni bolnici je preminula zasebnica ga. Josipina Jerinova in bo pogreb blage pokojnice 10. t m. ob 15. na pokopališče k Sv. Križu. — Rodbini pl. Tornagovi je preminula po dolgem trpljenju hčerica edinka Elinor. Pogreb bo danes ob 17. k Sv. Križu. Pokojaicama blag spomin žalujočim naše sožalje! * Zemske ostanke naših pred Solunom padlih vojakov prenesejo v domovino. Ju-goslovenski minister ver Cvetkovid je pro-šli četrtek prispel v Solun ter posetil pokopališče, kjer so pokopani jugoslovenski vojaki, padli itn umrli v dobi svetovne vojne. Minister je uredil vse, kar je potrebno, da se kosti padlih vojakov prenesejo v Jugoslavijo * Gradba poštnega poslopja v Splitu. Gradbeno ministrstvo je odobrilo kredit v znesku 11,056.998 dinarjev za gradbo novega poslopja za glavno pošto v Splitu. Licitacija za oddajo gradbenih del se bo vršila 24. t. m. * Opozorilo prevzemnikom državnih del. Ker se nekateri prevzemniki državnih del, oziroma naprav hočejo izogniti dolžnosti prijav svojih zaposlenih delavcev, odnosno plačilu zavarovalnih prispevkov, je ministrstvo Javnih del dalo nalog vsem podrejenim organom, da nobenemu prevzemniku oddanih del ne izplačajo zaslužkov, če ne prinese cd pristojnega Okrožnega urada za zavarovanje delavcev potrdila, da je vse delavce prijavil in za te plačal prispevke. Okrožni urad za zavarovanje delavcev bo šel vsem prizadetim na roke na ta način da jim bo izstavljal plačilne na- važaia odjemalcem blago za zimsko sezono. Doma je bila samo Hubertov a žena. Požar se je naglo širil in v kratkem upepelil vse štiri objekte tovarne. Le malo blaga so gasilci in sosedje še pravočasno rešili, ško-loge redno vsak mesec oa isti dan. Potr- J riipoiročen.ih pismih na naslov »Ju» goslovenske Matice«, Ljubljana, Šelenbur-gova ulica 7-II., ter da navedejo naslov, kamor naj se jim pošlje dobitek. * Akcija policije proti mazačem. Policijska oblastva v Bosni so v zadnjem času pričela akcijo proti mazačem, ki jih J® tamkaj izredno mnogo. V Poči je bil aretiram Suljo Rizvanovič, ki je prodajal neko vodo, katera baje ozdravlja slepce itn bolne na očeh. Izročen je bil sodišču v Sarajevu. * Cvetoč krompir v septembru. Nedavno smo poročali o cvetočem divjem kostanju na dvorišču artiljerijske vojašnice v Ljubljani. Sedaj pa javljajo iz Vitanja, da se je tamkaj pojavil na krompirjevih nasadih redek fenomen: po zadnjih nalivih je krompir v pohorski kotlini pri Vitanju pognal nove vršičke in sedaj je ves krompir v novem cvetju. Vsekakor zamimiv pojav v prirodi. * Naseljevanje v Južni Srbiji ustavljeno. Uradno se razglaša, da je od 15. septembra 1928. do nadaljnje odredbe ustavljeno naseljevanje v Južni Srbiji. To naj vzamejo v vednost osebe, ki so se prijavile za naselitev, da se v lastnem interesu od 15. t. m. dalje ne obračajo več v tej zadevi na poklicano obTastvo in si ne napravi1 jajo nepotrebnih stroškov. Nadaljevanje naseljevanja prihodnjo pomlad se bo pravočasno objavilo. * Lastnik hotela »Jadran« aretiran. Kakor javljajo iz Sremske Mitrovice, je bfl predvčerajšnjim na tamkajšnji železniški postaji Vicko Lunjevič, lastnik hotela »Jadran« aretiran zaradi suma, da je sam zanetil požar, Jd Je upepelil njegov hotel, in sicer v nameri, da ba dobil visoko zavarovalnino v znesku 250.000 Din. Lumjevič odločno zatrjuje, da je nedolžen, ter pravi, da je letos prejel več pisem, v katerih se mu grozi, da bo njegov hotel pogorel. Prišla je 17-letna sestra Debele Roze ter ostane v Ljubljani do ponedeljka. Nočemo hvaliti, pustimo govoriti naše odjemalce! Zahtevajte pri svojem trgovcu ravnokar v 4M.04M Izvoda) nakladi IzISle INGELEN Radio poročila. V njih boste našli mnenja posestnikov INGELEN U 7 aprata, kralja okvirnih sprem-lienreJcev, in INGELEN Figaro zvočnika s sMfco faksimtlira-oMi bakrorezov; tiskano aa svOo. — V zalo® pri: Radioval Ljubljana, Kongresni trg 3, Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta, Fran Bar-u, Mestni trg & * Dalmatinski pomorci nameravajo dvigniti potopljeni avstrijski dreadnought. Skupi na dalmatinskih pomorcev in ribičev je zaprosila ministrstvo vojske in mornarice, naj ji dovoli, da dvigne iz morja bivši avstrijski dreadnought »St. Istvan«, ki so ga leta 1918 pri otoku Premuda potopile italijanske podmornice. Ministrstvo je prošnji ugodilo ter dovolilo, da železo porabijo v svoje svrhe. Ker za dviganje ogromne vojne ladje ni imela na razpolago strokovnjakov, se je sku pina obrnila na neko francosko družbo, ki pa je stavila nesprejemljive pogoje, zaradi česar je ministrstvo svoje dovoljenje suspendiralo. Po zadnjih vesteh bo ministrstvo vendarle dovolilo skupini, da dvigne ladjo iz morskih globin. * Preiskava proti Puniši Račlču. Kakor poročajo iz Beograda, je preiskovalni sod-dmk, sedaj ko je odobren odlok o aretaciji poslancev Tome Popovida im Jovanoviče-Lune v zadevi umora v Narodni skupščini 20. junija, pričel z zasliševanjem prič, ki jih predlagata zagovornika. Preiskovalni sodnik Milutimovič upa, da bo preiskava v štirinajstih dneh v glavnem končana in se bo potem sestavila obtožnica. Sodna obravnava se bo vršila sredi oktobra. * Senzacijonalna tožba v Beograda. V Beogradu je povzročila veliko senzacijo tožba, ki je vložena proti Pavlu Deniču kot predsedniku upravnega odbora Beograjske banke, ter Mihaja Jamkoviču in Jovanu Stojkoviču kot članoma upravnega odbora te banke, ker so dvakrat iziplačali menico za 153.000 Dim. Uvedeno je proti njim kazensko postopanje. * Pojavil se je nov dedič za ameriško dedščino. Pred nekaterimi tedni se Je v Beogradu raznesla vest, da je neki stražnik v glavnjači podedoval ogromno imetje po svojem stricu Prodanoviču, ki je umrl v Ameriki v državi Oregon. Ta vest Je bila pozneje demantirama. Sedaj se Je v Temeš-varu priglasil bančni direktor Julij Proda-raovič, ki je dokazal, da je potomec v Ameriki umrlega Gjorgja Prodanovida, ki je zapustil 30 milijonov dolarjev. Direktor Plro-danovič v Temešvaru je baje prejel službeno obvestilo od javnega notarja v Kentucky o smrti svojega sorodnika in o veliki zapuščini. Direktor Prodamovič je že storil potrebne korake, da se zadeva reši diplomatskim potom. * Veliko pomanjkanje vode v LlkL Več!-na sel ob lišiki železniški progi dobiva vodo iz železniškega vodovoda. Ko se Je ta železnica gradila, so posamezna sela na račun vodovoda odstopila potrebni svet. Tako tudi občina Vrhovime. Te dni pa Je železniška direkcija v Zagrebu prepovedala porabo vode iz železniškega vodovoda. Ljudstvo Je bito obupano, ker je moralo hoditi po vodo ponekod dO 20 km daleč. Zato je narodni poslanec SDS dr. GJorgJe Brankovič v imenu občine Vrhovime vložil tožbo proti železniški upravi zaradi motenja posesti. Sodišče Je poslalo komisijo na Uce mesta ter Je obsodilo železniško direkcijo zaradi motenja posesti In obenem pod pretnjo globe 50.000 Din vsako nadaljnje motenje po-sesti. Zaradi te razsodbe je bil vodovod m novo otvorjen. * Tovarna pletenega blaga pogorela. V sredo ponoči Je v Ceriču pri Vinkovcih pogorela tovarna za izdelovanje pletenega blaga, last Boštjana Huberta. Tovarna je izdelovala nogavice, moške in ženske Jum-perje in podobno blago. Hubert se ie s svojim Sinom mudi! na dunajskem velesejmu, druga dva sinova pa ste s avtomobilom cu- cfne 16. septembra 1928. 10775 Oglejte si dobitke v lastnem paviljonu na Glavnem trgu in kupite tablice po Din 3 takoj! Nobena tombola ni imela dosedaj tako dragocenih dobitkov! * Služkinja, zavarovana za 100.000 Din, baje zastrupljena. Po nalogu državnega pravdništva so bile predvčerajšnjim v Su-botici izvršene senzacijonalne aretacije. Aretirani so šofer Kari Neumann tn tri ženske zaradi suma, da so pred šestimi meseci zavarovali za primer smrti služkinjo Marijo Pintarjevo 30 let staro, za 100.000 Din Ta služkinja je te dni nenadoma umrla. Vso to stvar je odkril neki subotiški novinar, ki je tudi zbral dokazni materijal o areti-rancih. Sodišče je odredilo eksfcumracijo trupla Pimtarieve, ki je bila obducirana. Ker zdravniki niso mogli s sigurnostjo ugotovili vzrok smrti, so bili notranji deli trupla odposlali v Beograd na analizo. Zavarovalnina naj bi se izplača osebi, ki prinese polico. Afera je izzvala v Subotioi veliko senzacijo. Ob zafetku šolskega leta priporoča tvrdka IV« BONAČ, Se- lenburgova 5, svojo največjo zalogo io nsami * Mnogo interesentov je tudi pri vele-seimskem paviljonu »H« št. 478., kjer so raz stavljeni prvovrstni izdelki različnega sira, in sicer od tvrdke »Samopomoč«, centralne seljačke mlekarske zadruge v Zagrebu, ki izdeluje desertni trapistovski sir »Groatia« in od tvrdke Ljudevit Modly, tvornice sira Končenica (Slavonija), ki izdeluje ementalec »Sokolo« domači proizvod po švicarskem vzorcu, pripravljen v škalicah po 6 komadov. Cenjenim obiskovalcem velesejma se nudi ugodna prilika za nakup teh res dobrih izdelkov sira. Pokušnja je vsakomur na razpolago. 1516 * Veliko pozornost vzbuja na Ljubljanskem velesejmu krasna razstava najrazličnejših prvovrstvnih glasbenih instrumentov v paviljonu »E< št. 19—23, veletvrdke MeinI & Herold, tvornica glasbil in harmonik, Maribor. Razstavljene so: ročne harmonike, gramofoni, violine, mandoline, tam-burice, pihala kitare, citre, kitarne citre itd. Pozornost zbuja zlasti solidno delo in izredno nizka cena teh glasbenih imstrumemt-tov ter gramofonov. Ker je razstava res prvovrstna in vlada za njo tudi veliko zanimanje, posebno še, ker traja samo do torka, se cenjenim obiskovalcem velesejma obisk tega paviljona priporoča. * Sprejem v vojaško godbeno šolo v Vršcu. V vojaško godbeno šolo v Vršcu se sprejme letos 160 gojencev iz oivila v starosti 14 ali 15 let, ki so z dobrim uspehom dovršili osnovno šolo. Prošnje naj se vlože najkasneje do 10. oktobra. * Bolne ženske dosežejo z rabo prirodne grenčice »Franz-Josef« neovirano izpraznitev črevesa, s čimer je pogosto v zvezi izredno blagodejen učinek na obolele organe. Pisci klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so ugodne učinke vode »Franz-Josef« potrdila tudi njihova preisko vanja. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. * Dijak brez dijaškega koledarja — obrt brez orodja._ Javna zahvala Gosp. Angelo Battelino, stavbenik, stanu« joo Ljubljana VII, Knezova ulica 32/1, ie nadzoroval, oziroma dogradil mojo hišo in jo dovršil s svojo strokovnjaško iznajdljt* vostjo v mojo največjo zadovoljnost — Iz Ljubljane o— Velika tombol« Sokola L bo v nedeljo 16. t m. na Kongresnem trgu. Cenjeno občinstvo je naiprošeno, da si pravočasno nabavi srečke. Darila so zelo dragocena. u— Stranke, ki imajo razpoložljive sobe, naj se javijo tekom današnjega dopoldneva v velesejmski pisarni. u— Pevski zbor »Glasbene Matice« v LJubljani. V ponedeljek ob 20. skupna vaja mešanega zbora. Pridite vsi! — Odbor. u— Aretacija dr. Milana Lemeža. V zvezi z aretacijo komunistov osumljenih, da so se pregrešili proti zakonu o zaščiti države, je bil aretiran in predan v policijske zapore .odvetnik dr. Milan Lemež. Osumljene ko-nruniste, osem po številu, je policija predala v nadaljno postopanje sodišču. o— Policijska kronika. Zaradi vlačuganja sta bili aretirani dve nočni ptički, nadalje Janez Erlah zaradi neplačanega zapitka, Terezija Sadarjeva zaradi § 324, Josip Su-hadolnik zaradi razžaljenfa Veličanstva, Ivan Gande, Ivan Kušar, Ivam Hribar, Peter Plavc, Vincenc Cedilnik in Anton Mr-zlikar zaradi beračenja in Janko Juvan za radi javnega nasilstva. V M rakovi restavraciji aa RImsH cesti ovira vsako soboto la nedello »Orisat orkester« aa krasnem senčnatem vrta. Izboroa abonma hrana dnevno If Dio. Priporočam so sa moogobrnjnl obisk. 8849 o— Tatvine. Ivanu Podboju, trgovcu tn posestniku na Sv. Petra cesti, Je bilo ukradenih raz pulta v trgovini 10 škatlic peres, vrednih 250 Din. — Adalbertu Kunčarju, natakarju v kavarni »Evropa« je bilo ukradeno iz dvorišča kavarne kolo, vredno 2500 Din. — Ivanu Tvrdetu, slaščičarskemu vajencu, stanujočemu na Sv. Jerneja cesti, Je bilo ukradeno izpred pekarije na Celovški cesti 68 kolo »Torpedo« vredno 800 Din. Jovii Za^gorkovi, branjevW na Vodnikovem trgu, je bila ukradena pri pospravljanju zelenjave v vreče listnica z 800 Din. u— Pretep na Ižanski cesti. Posestnika Antona Znidaršiča ln njegovega sina Antona, oba iz Iške Loke 23, ter posestnike ve ga sina Ludovika Cibra iz Iške Loke 22 je napadlo na Ižanski cesti pet domačinov iz Ilovice in jim prizadejalo lahke telesne poškodbe. Vzrok pretepa Je bila razprtija pri konjski kupčiji, ki Jo Je hotel Zni-daršič razveljaviti s konjskim trgovcem VI-rantom z Ilovice. Proti napadalcem je uvedeno postopanje. Marflinra a— Organizacija oblačilnih delavcev, podružnica Maribor, Je proslavila včeraj svoj 30 letni jubilej. Na proslavo Je prišlo v Maribor mnog delavcev te stroke. Proslava z občnim zborom se Je vršila v Ljudskem domu na Ruški cesti. a— Smrtna kosa. V pete/k je preminul na Dunaju po daljši bolezni znani mariborski tovarnar usnja g. Viljem Freund. Star je bil 61 let. Upepeljen bo v ponedeljek 10. t. m. na Dunaju. Pokojni ni bil samo dober podjetnik, marveč tudi dober predstojnik svojemu delavstvu in svojim nameščencem. Zapušča globoko užaloščeno soprogo in dva otroka. ■vi n ženske bolezni ii porodništvo Dr. Fran Toplak MARIBOR, Glavni trg f8 zopet redno ordinira od 10 —12 In od 14 — 18 ure »O a— Usodni povratek. Iz Avstrije so včeraj prignali in izročili naši policiji nekega Dragotoa Dunaja, rodom h Krapine, ki ga zasleduje zagrebško in še nekatera druga sodišča zaradi tatvin in razbojstva. a— Smrtna nesreča pri kopanju. V petek ob 5. popoldne je utonil pri kopanju v Dravi dijak osmega razreda gimnazije Milan Ar-nuš, edini sin davčnega uradnika. Domneva se, da ga je pri kopanju prijel krč, ker se je naenkrat pogreznil im izginil v valovih. Njegovega trupla še niso našH. Iz Celja e— Celjsko pevsko društvo sklicuje prvo skupno pevsko vajo za torek 11. t. m. ob 20. v pevski sobi (bivši Čitalnici) v, Narodnem domu v Celju. Odbor prosi vse člane-pevce in pevke, da se te vaje pol-noštevilno udeležijo, ter vabi tudi vse druge pevce, ki imajo voljo sodelovati v zboru. Posebno vabi odbor tudi pevce, ki še miso včlanjeni, na pristop In obisk vaj. Koncert z Izbranim sporedom bo v začetku decembra t L Iz Ptuja a ponovno smo morali konstatirati, br amo že na ustanovnem občnem zboru javu no ugotovili, da je to le nekako nadalje« vanje razpuščenega Veteranen * Verema. Njihova uniforma je povsem kroj tako zvane gornještajerske noše, kljub temu, da je bila na občnem zboru izbrana unifor« m a, ki odgovarja našim jugoslovenskim razmeram. Iz Litije t— Razstava ročnih del na Savi pri Litiji. Ob dvajsetletnici dograditve savske šole se je ob letošnjem šolskem pričetku vršila razstava ženskih ročnih del. Prireditev je pokazala, kaj zmore v narodni omamen ti« ki tudi preprosta podeželska enorazredni* ca, če jo vodi tako dobra šolnica, kakor je gdč. Angela Zakotnikova. Občinstva je bilo izredno mnogo iz vse okolice in Liti« je ter tudi dolnjega Zasavja. Vsi so obču« dovali spretno izdelano perilo, prtičke, ru» te predpasnike in drugo. In sami naši na« rodni motivi! Ganljivo je bilo videti, ko je obiskala razstavo neka bogata kmetica iz okoliških hribov, ki pa ima le sina*edin« ca. Pri ogledovanju razstavljenih del se jo zasolzila in rekla: »Zakaj nimam hčerke, da bi se učila tako lepih vezenin!« Savska šola je proslavila z razstavo, ki jo je obi* skal v imenu prosvetne uprave inšpektor g. Bezeljak, najlepši svoj jubilej. K lepe mu uspehu čestitamo upraviteljioL Iz Novega mesta n— lz obrtnega gibanja. Restavracijo prt Kondriču je prevzel Dalmatinec g. 2ic. Gostilno pri Ferliču je luksuriozno preuredil {!• Rifelj. Radežev modni salon je prevze« a gdč. Vebletova. n— Samega sebe obsodil. Ostuden, ne« naraven zločin nad neko 45 let staro kmečko ženo, mater štirih otrok, je zagrešil 191etni France Krašovec iz občine Bela cerkev. Orožniki so zločinca neumorno za« sledovali, vendar ga niso mogli izslediti. Končno so ga našli kmetje v velikološkem gozdu nad Št. Petrom — obešenega. Zločin in samoobsodba mladostnika sta vzbudila v vsej okolici mnogo komentarjev. Iz Kostanjevice o— Vinska letina. Zaradi padavin v te. kočem mesecu je pojenjala večmesečna su« kar je med drugim ugodno vplivalo tudi na vinsko trto, katere vegetacija je po« živela.^ Grozdje je pričelo splošno zoret! in je žametna črnina (modra kavščina), poglavitni pridelek naših goric, že dobila bar« vo. Portugalka je docela sladka, španjol pa se bo čimprej serviral kot namizno grozd« je. Kraljevina postaja rdečkasta in mehka. Če ne bo toče do trgatve, utegnemo imeti kvantitativno izborno letino, kvalitativno pa je odvisna še od vremena obeh jesenskih mesecev. Vinske zaloge za kupčijo na debelo so do malega pošle, kar pa je osta« lo, bo za starino. To je seveda prvovrstno blago. o— Gasilski lupni zlet v Šent Jerneju. Ob priliki blagoslovitve nove motorne bri« zgalne domačega društva se je vršil v ne« deljo 2. septembra lep župni zlet v St Jer« neju, ki so se ga udeležila vsa domača žup* na društva in tudi nekaj društev drugih gasilskih žup. Po popoldansk: službi božji se je zbralo združeno gasilstvo na trgu pred kapelico, kjer je stal vprežen voz z novo motorko tvrdke Rosenbauer. G. župnik Lesjak je opravil molitve in blagoslovil brizgalno. Blagoslovu je dostavil primeren govor o pomenu novega stroja za občino in okolico. Po tem opravilu je hčerkica župnega načelnika v izbranih besedah pozdravila kumico, gospo Marijo Še-belovo in jej poklonila šopek cvetlic. Vse prisotno občinstvo je nato pozdravil zvezni delegat in načelnik društva iz Kostanje« vice, tov. Bučar, ki je omeni! ljubezen do bližnjega kot podlago gasilske ideje ter nato zabil župni žebelj v zastavo domačega društva. Zupni načelnik tov. Radkovič se je v imenu župe in domačega društva zahvalil vsem doslej omenjenim za udelež« bo in sodelovanje ter objasnil, s kakimi težkočami se morajo boriti gasilska društva na deželi, ako hočejo le malo napredovati. Apelira na navzoče, da podpro društvo šntjernejsko, da se plača obsežni dolg. Po mimohodu pod poveljstvom župnega tajnika tov. šebele so društva odkorakala na kratko vajo in nato na prireditveni prostor k ljudski veselici, ki je bila izborno obiskana od vseh slojev prebivalstva. Prireditev je baje dosegla 15.000 Din kosma« tega prihoda, kar je velika zasluga načelnika domačega društva tov. Janževiča. _ Vsem udeležencem srčna hvala in naš ga« silski: «Na pomoč!»! Obleke 1004« za mo5ke, fante ln deSke, raglane, pck vršnike, usnjene suknjiče, dežne plašč* kupite najceneje pri tvrdki Josip Ivančič Liubljana, Dunajska cesta 7. Dopis ne Celotti v Rogoznici pri Ptuju nam piše« jo, da podjetje nadure, ki bi jih po zako« ____________ ___________ nu moralo plačevati dvojno, plačuje kar Zato se mu s'tem javno zahval ju ja^ta ga I enostavno. Ce se delavec proti tej krivici , , OUSTANJ. Tukaj sta se poročila g. Jožko J— Na naslov inšpekcije delo. Iz opek ar« Zega, učitelj in adč. Lizika Kertova, u&teH^a, kot strokovnjaka in solidnega izvedenca vsakomur naj topleje priporočam. Ljubljana VII, dne 9. septembra 1928. 1077« Zalka Zalarjeva lfa&a prebava bo boljša l0MS če vzamete po vsaki Jedi malo žlico praška *Magna< v pol kozarcu vode. Ta majhna opreznost odstrani vse neurejenosti prebave. Prašek »Miagna« odstranjuje bolečine, ureja prebravo, ker uničuje kislino, ki je odveč, ki je vedno vzrok bolečin. Ako vzamete prašek »Magma«, ne boste več občutili zgage. Prašek »Magna« priporočajo zdravniki ta se uporablja v vseh bolnicah. Dobiva se v vseh lekarnah in dTogerijah. 1 ovoj s točnim navodilom 4 Din. Kjer ga ni, naročite ga pri: Laboratoriju Alga Sušak, Tvornička 57. 2 ovojčka pritožite pismu 10 Dio, pritoži, ga kratkomalo odpuste in ga na« domeste celo s šoloobveznimi otroci, zlasti sedaj ob času dolgih tromesečnih šol« skih počitnic. Pozivamo oblastvo, da na« pravi red. j— Za bratom sestra. Pred dnevi smo poročali o smrti starega 861etnega Brežana Smigoca. Sedaj mu je sledila tudi njegova sestra, vdova Marija Gajškova v 84. letu starosti. S pokojnim bratom sta vodila že dolgo vrsto let skupno gospodinjstvo. Gaj-Skova je pred dnevi bolnemu bratu izjavila, da mu bo itak v nekaj dnevih sledila. Kaj hitro j« izpolnila svojo obljubo. Po« greb pokojnice se je vršil v soboto na haj-dinsko pokopališče. — Dne 7. t. m. zjutraj je po večmesečni bolezni zatisnil svoje trudne oči g. Štefan Pepelko, čevljarski mojster, svoječasno občinski odbornik me« sta Ptuja, izvoljen na socijalistični listi za časa žuoanovanja g. Lozinška. Star je bil 63 let. Pogreb bo danes na mestno pokopališče. — Pokojnikoma blag spomin, ža« lujočim naše sožalje! j— Naši veterani. Na dan rojstva pre» stolonaslednika Petra smo prvič videli naše veterane, doslužene vojake, v veteran* ski uniformi. Udeležili so se po svoji dele« gaciji slovesne službe božje. Nimamo prav ničesar proti društvu dosluženih vojakov« oha rmana nacionalna delavca, 00 vnet So.ko-l « neod rešene ga Primorja, ona navdušena Soikoteca iz toižnega Korotana, otba marljiva in izvrslna pevca, člana tukajšnjega Pevskega in godbenega društva, ki jima je zapelo na predvečer porok« lepe podoknice Narodnemu naprednemu učiteljskemu paru naše najiskrenejše čestitke! — Iz Prevali je premeščen železniški ttradndk g. Ivm Maže v Škofljico, kjer nastopa mesto postajnega načelnika. Guštan.jski orkester izgubi v tujem izvrstnega prvega violinista, vzglednega in vztrai-nega narodnega delavoa. Sploh so narodna društva v Ouštanju v zadnjem času pretrpela hude tegulbe; od5H $o, oziroma odidejo v kratkem bratje Verdikon, Kolb, Zega in sestre ta. Z©-®owa, ea. dr. Guševa in drugi. Na njihova mesta, kar oe tovarne tiče, pa prihajajo »udle, Id r obmejnem Chištanju najbrž« ne bodo tako rosno in vztrajno delovali oa narodno-prosvetneni portu. — Med tukajšnjim prebivalstvom vlada vefika potrtost zaratJi Tedukcije delavcev v h-Marni: uradnikov je vedno več, delavcev vedno mami, kar da mrsftiti. Zanimivo }e tudi, da so sooiaH®td sklicali shod proti klerikalnim iatrieara napram socialističnemu županu, na shodu pa j« sodru® Eržen na največje začudenje delavcev v Slavnem udrihal po radičevclh in samostojnih demokratih, torej po KDK, ki pridobiva vedno več pristašev med tukajšnjimi delavci in kmeti. Socialisti se pač »elo bole za volilne krogfic«. Komunisti se jezijo zaradi h^nih preiskav, sla« ®ti ker so bile istočasno preiskave tndi pri nih renegatih. Taki s,bodi .jn take preiskave do« fevcev ne bodo pripomogli do boljSega fcrobai KopaliSče Llpik NenadtorJfJlvi uspehi iečenja. Modeme ureditve svetovnega kopališča. Opozarjamo na Izredne ugodnosti v jesenski sezoni od 1. septembra. Popolen penzijon, obstoječ iz: stanovanja s postrežbo in razsvetljavo, dnevne prehrane, kopelji s perilom, vplačila rdraviliščnih te glasbenih pristojbin ter enkratne zdravniške preiskave, za osebe na teden: za državne in samoupravne uradnike, častnike, penzijoniste, invalide in člane bolniških blagajn od 380 do 580 Din, a za vse ostale 460 do 700 Din. Zahtevajte prospekte od oprave kopališča LIPIK. Gospodarstvo živil (moka, zdrob, sladkor, testenine, rii, fižol, kava, čaj, cikorija, olje itd.) Pogoji so na vpogled pri upravi omenjene bolnice. = Dobave. Prometno - komercijelni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. t. m. ponudbe glede dobave 2000 komadov signalnih zastavic in 5000 komadov nalučnikov; do 15. t. m. pa glede dobave 1000 kg pralnega mila. Direkcija državnih železnic v SuSotici sprejema do 10. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 5 prtljažnih vozičkov. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 22. t m. ponudbe glede dobave 150 kg snažilne volne in 2000 komadov vžigalnih kamenčkov. Direkcija državnih rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 22. t m. ponudbe glede dobave 1 tovornega avtomobila in razne oprave (omare, postelje, stoli, mize, žimnice, žični vložki, perje za blazine, blago za žimnice in blazine, pljuvalniki, zavese itd.) Dne 21. t. m. se bo vršila pri strojnem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave 2700 komadov lopat. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelenju.) = Dobave. Direkcija državnega rudnika ▼ Velenju sprejema do 17. t. m. ponudbe glede dobave pisarniških potrebščin. Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave električne centrifugalne sesalke. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 15. t. m. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave železnega materijala; 17. t m. pa glede dobave betonskih cevi; 18. t. m. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave vrvi, čopičev. barv, krede, svinčnikov, spojnic, črnila, pečatnega voska; 18. t. m. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave centrifugalne sesalke; 20. t. m. pa glede dobave 600 komadov stolov iz vpognjenega lesa; 17. t. m. pri štabu 40. pešpolka «Triglavskega» v Ljubljani glede dobave živil (testenine, riž, zdrob, fižol, krompir, sladkor, čebula, kava, olje, kis itd.); 17. t. m. pri komandi 45. pešpolka v Mariboru glede dobave živil (fižol, krompir, riž, testenine, zdrob, moka, čebula, olje, kis, čaj, kava, sladkor, sir itd.); 17. t m. pri intendanturi dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 16.750 kg masti. Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani. Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 11. t. m. ponudbe glede doba-ve 1700 komadov lopat, do 18. t. m. glede dobave pločevine, trna to žič-niškov ter glede naprave suSitnioe v kurilnici Ljubljana II gor. ko.1. Prometno komercialni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 17. t. m. ponudbe glede dobave ■pločevine, železa, vijakov, svedrov, strgačev za kositer, škarij meril itd., do 18. t. m. glede dobave 2000 komadov slamnatih podnožnic, do 20. t. m. glede dobave 3000 komadov sirkovih metel in 1800 komadov okenjskih Sip. (PogoiJi so na vpogled pri posameznih oddelkih.) Direkcija dr-žavntih železnic v Suibotici sprejema do 12. t. m. poniuid.be glede do-bave lestev raznih velikosti; delavnica direkcije državnih železnic v Mariboru sprejema do 15. t. m. ponudbe glede dobave 20.000 kg pločevine; direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 24. t. m. ponudbe glede dobave »Pol-Colingovih« osi, vzmeti, zavor, zavornih kladic. podkev, podkovnikov, grafitnega prahu ter glede dobave manesmanovih cevi. Vršili se bosta naslednji ofer.talni licitaciji: 20. t. m. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 150 komadov magacimskih vozičkov; 26. t. m. pri komandi savske divizijske oblasti v Zagrebu glede zgradbe stanovanjske hi&e. — Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI. Dne 13. t. m. se bo vršila pri komandi dravske div.izijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave 550.000 kg ovsa. -Dne 17. t. m. se bo vršila pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v LJubljani ofertalna Mcftacija glede zgradbe nove dvorne čakafcice na postaji Lesce-Bled. Dne 25. t. m. se bo vršila pri direkciji državnih železnic v LJubljani ofertalna licitacija glede dobave vijakov ter obročkov. (Pogoji so na vpogled pri depozrtrai blagajni ljubljanske železniške direkcije.) Položaj na naših borzah Čvrsta tendenca ▼ državnih papirjih. — De-Tizni promet na ljubljanski borzi 14.4 milijona Din. Ljubljana, 8. septembra. Tudi pretekli teden je bil devizni promet na ljubljanski borzi bolj slab. Znašal je 14.38 milijona Din napram 12.87, 14.39, 17.24 in 21.83 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Ves teden je bilo opažati več privatne ponudbe, ki je krila pracejšen del potrebe. Narodna banka je intervenirala predvsem v devizi na Curih. Tečaji deviz se niso bistveno spremenili, pač pa se opaža, da so tečaji nekaterih deviz na zagreb. borzi nekoliko nižji. Tako se je včeraj deviza na Newyork trgovala v Zagrebu po 56.85 do 56.86. v Ljubljani pa po 59.905. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda ves teden zelo čvrsta, V počet-ku tedna je bil promet zaradi pomanjkanja flotantnega materijala zelo omejen, proti koncu tedna pa se je pri rastočih tečajih zelo dvignil. Promptna Vojna škoda, ki 6e je koncem zadnjega tedna trgovala še po 430 in 431, se je včeraj zaključevala po 440. Tudi investicijsko posojilo se je okrepilo. V početku tedna se je trgovalo po 88.25 do 88.50 (koncem zadnjega tedna 87.75 — 88), proti koncu tedna pa je notiralo 88.5 — 89.5. V agrarnih obveznicah ni bilo večjega prometa ter so bili zaključki po 55. Za zasebne vrednote je bilo malo zanimanja. Med bančnimi delnicami je Praštediona ponovno nekoliko popustila ter se je trgovala po 920. Tendenca v Srpski banki je dalje čvrsta ter so bili zabeleženi zaključki po 149. V ostalem so bili zaključki v Jugo-banki po 88.5, v Poljedelski, stare emisije po 18 — 18.5 in v Hipotekami po 58.5. Med industrijskimi vrednotami je Šečerana, ki se je pretekli teden precej dvignila, v skladu s tendenco na inozemskih borzah zopet popustila ter se je koncem tedna nudilo blago po 480. Tudi Slaveks je popustil na 95 do 100. V ostalem so bili zaključki v Dravi po 455, x Dubrovački po 470; ▼ Gutmannu po ■■ Jfor Tieegnrerner Narodne banke. V petek popoldne »e je vršila prva seja upravnega (»bora Narodne banke pod novim guvernerjem goep. Ignjatom Bajlonijem, ki je ob tej priliki imel daljši govor, v katerem je j>ovdarjal, da bo Narodna banka pomagala vsemu gospodarstvu, zlasti onemu produktivne narave, ki največ doorinaša k aktiviranju naše trgovinske bilance, in sicer potom pravilnejše razdelitve kreditov. Uredila bo skupno z denarnimi zavodi informa cijsko službo o posameznih tvrdkah glede izkoriščanja kreditov, pri čemer bo o zbranem materijalu čuvala popolno diskrecijo. Po govoru gosp. Bajlonija je bil soglasno izvoljen za viceguvernerja gosp. Andrija Ra-dovi4, bivši minister in narodni poslanec, ki bo zaradi te izvolitve podal ostavko na poslanski mandat. = Cenitev izvoza ia Hrvatske ▼ seziji 1928./29. Pred kratkim smo objavili cenitev izvoza iz Slovenije v seziji 1928./29. Sedaj pa smo dobili tudi podatke o cenitvi izvoza Hrvatske, odnosno o izvozni kapaciteti področja Trgovske in obrtniške zbornice v Zagrebu. Izvoz pšenice in ječmena iz Hrvatske se ceni na 125 milijonov Din, izvoz sadja in proizvodov iz sadja (vino, špirit, žganje) na 35 milijonov Din, izvoz konj in žrebet na 41 milijonov Din, goveje živine na 100 milijonov Din, svinj na 40 milijonov Din, žive in zaklane perutnine na 59 milijonov Din, svežega mesa in mesnih izdelkov na 78 milijonov Din, j»jc na 350 milijonov Din, sirovih kož in kož od divjačine na 43 milijonov Din, skupaj izvoz kmetijskih proizvodov na 800 milijonov Din. Izvoz lesa in lesnih proizvodov se ceni na 422 milijonov Din, izvoz ekstraktov za strojenje na 20 milijonov Din, izvoz industrijskih proizvodov (predvsem superfosfat, usnje in papir) pa na 55 milijonov Din. Ves izvoz iz področja zagrebške Trgovske in obrtniške zbornice se eeni na 13Č& milijonov Din. = Zastaranje četrtega kupona sedemodstotnega investicijskega posojila. Generalna direkcija dolgov opozarja vse denarne zavode in privatnike, da bo 15. t. m. zastaral 4. kupon 7% investicijskega posojila od leta 1921. Podružnice Narodne banke bodo vršile izplačilo tega kupona do 14. t m. = Neenotno postopanje carinarnic. Prejeli smo naslednji dopis: Uprava v naši državi je dokaj različna. Človek bi mislil, da imamo vsaj v Sloveniji enotno uradovanje, ali temu ni tako. Po od-laga ponovno okrepila za preko 50 milijonov Din. Ker so se na eni strani povečala tudi posojila, na drugi strani pa je zaradi ultima država dvignila precejšnje zneske od svojega žirovnega dobroimetja, se je obtok bankovcev občutneje dvignil. = V zadružni register so se vpisale nastopne zadruge: Zadruga za zavarovanje živine v Loškem potoku, r. z. z o. z.; Zadruga za izdelovanje brezalkoholnih pijač v Mariboru, r. z. z o. z.; Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Murski Soboti, r. z. z o. z-; Mlekarska zadruga na Sveti godi, r. z. z o. z. = Prodaje. Dne 15. septembra se bo vr-Sila pri osrednjem skladišču materijala drž. žel. v Mariboru ofertalna licitacija glede prodaje 35.000 kg starega papirja, 1000 kg papirja od starih voznih redov in 1270 kg starih voznih kart, pri direkciji državnih železnic v Sarajevu pa glede prodaje starih sodov. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani). = Češkoslovaški proračun. Češkoslovaški finančni minister je predložil proračun za leto 1929., ki kaže pri dohodkih od 9570 milijonov Kč in pri izdatkih od 9534 milijonov Kč suficit od 35 milijonov Kč. Med državnimi gospodarskimi podjetji je predviden največji dobiček od tobačnega monopola (1063 milijonov Kč), dalje od pošte in telegrafa (172 milijonov Kč) in od železnic (156 milijonov Kč). Od posameznih davčnih oblik so predvideni naslednji dohodki (v milijonih Din): dohodnina 1050, ostali neposredni davki 608, prometni davek 1049, carine 1169, trošarine 1689 in takse 1772. = Ponovno zmanjšanje brezposelnosti v Avstriji. Zaradi ugodnejše konjunkture v avstrijskem gospodarstvu in zaradi boljše zaposlitve v posameznih industrijskih panogah, predvsem v kovinski industriji, je število brezposelnih v Avstriji ponovno nazadovalo. 1. septembra je bilo 113.844 brezposelnih, kar pomeni najnižje stanje v dobi po stabilizaciji avstrijske valute. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do II. L m. ponudbe glede dobave raznega mostnega lesa ter glede dobave 6 komadov Garvens - črpalk. Prometno - komercijelni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani aprejema do 19. t m. ponudbe glede dobave smrekovih ali borovih impregnira-nih drogov in žičnih vrvi. (Pogoji so na vpogled pri posameznih oddelkih.) Delavnica direkcije državnih železnic v Mariboru sprejema do 12. t m. ponudbe glede dobave bakrenih in medeninastih cevi. Komanda III. armij«ke oblasti (inženjersko oddelenje) v Skoplju sprejema ponudbe glede dobave 1 zvona Iz medi. (Predmetni pogoji so na vpogled v Zbornici za TOI.) Dne 14. t. m. se bo vršila pri dravski stalni vojni bolnici ( r Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave 80 let raziskovanja Je bilo treba, da se odkrije pravi Schichtov način pranja, ki obstoji v tem, da se ŽENSKA HVALA ' vzame za namakanje perila preko noči, zjutraj pa se za izpiranje uporabi Schichtovo Terpentin milo 205, v Tvornici vagonov po 90 in v Vevčah po 106 — 110. Položaj na inozemskih hmeljskih tržiščih. V žateškem okolišu (ČSR) je nakup na deželi težaven, ker so hmeljarji zelo rezervirani. Zadnje dni so se nakupovale le majhne količine po 2200 — 2350 KČ za 50 kg (74.20—78.30 Din za kg). Tendenca je zelo čvrsta. — Tudi na niirnberškem tržišču se opaža prijaznejša tendenca. Povpraševanje Je sicer predvsem za prvovrstni hallertauski hmelj, ki pa se kupuje pri naraščajočih cenah (do 260 mark za 50 kg). Dunajska borza za kmetijske proizvode (7. t m.) Na žitnem tržišču je tendenca v splošnem nespremenjena. Navzlic nekoliko čvrstejšim tečajem na ameriških tržiščih in na budimpeštanski terminski borzi se je gibal promet v najožjih mejah. Jugoslovenska pSenica (potijska) se nudi po 1.58 Kč ex šlep Dunaj, za oktober pa po 1.61—1.62 Kč. Ponudba v turščici je znatna. Argentinska turščica se nudi cif Trst za oktober po 1 i-h 70 d. V ovsu pa je razpoloženje čvrstejše. Uradno notirajo vključno prometni davek in carina: pšenica: domača 36.75 — 37.75, madžarska potijska 40.5 — 41, jugoslovenska 37.5 — 38; rž: marchfeldska 37.75 do 38; turSčica: 35.25 — 85.75; oves: domači 32 — 82.5, madžarski 34 — 34.5. Grozeče uničenje sodavičarske obrti PiSeJo nam: Sodavičarska obrt je bila že v bivši Avstriji koncesionirana od leta 1910. Zgodilo se je to zato, ker se Je loteval te obrti marsikak SuS-mar, kar Je onemogočalo potrebno zdravstveno ■kontrolo. V Sloveniji »mamo danes 80 koncesijo-niranih sodav i Carskih obratov, ki zaposlujejo in preživljajo nad 1000 oseb. Večina teh obratov je vzornih v higijeničnem o®imi in za Izdelovanje sodavice, pokalic itd. se sme rabiti le uradno preizkušena voda. Sedaj pa hoče beograjska vlada na ljubo neki inozemski firmi našo sodavi-čarsko obrt popolnoma uničiti Zadnje čase se namreč uvažajo k nam iz Anglije posebne vrste steklenice, »Sparklet« imenovane, s katerimi si lahko vsak gostilničar rn kavama* sam naprav-IJa sodavico za svoje goste, a tc brez vsake oblastne in zdravstvene kontrole. Kdo Jamči, da se ne dobijo med izdelovalci brezvestneži, ki bodo uporablja® za sodavico vsako vodo. ki Jim Je ravno pri rofld, torej tudi nepitroo in zdravju Škodljivo! Tudi davčni kontroli se »Sparkle-tarji« lahko izognejo, dočim so naše koncesiio-nirane sodavičarje obdavčili že kar v naprej za celo leto brez ozira na to, da jih novi import lahko hipno tmiči sredi sezone. Vsi navedeni razlogi so tako Jasni, da so bili ■koncesij oni rani sodavičarji prepričani, da Jih bo vlada brez oklevanj energično zaščitila. Zadruga sodavičarjev Je poslala uitemetjeno pritožbo ve-lik emu županstvu, a to Je pritožbo odstopilo ministrstvu v razsodbo. Inozemsko podjetje, oziroma njegov zagrebški zastopnik, sta morala -izvedeti za proceduro in sta očividno sodavičarje prehitela z osebno »intervencijo«, ker Je ministrstvo s sumljivo naglico — že v 10 dneh! — rešilo pritožbo slovenskih sodavičarjev negativno. Ministrstvo Je Slo preko Se vedno veljavne«® zaikona iz leta 1910 ter se postavilo na stalfišče, da si sme vsakdo izdelovati sodavico brez kontrole. Omeniti Je treiba, da Je republika Avstrija prepovedala Izdelovanje sodavle« s Sparkletom, ker spoštuje zakone in brani domačo obrt pred inozemskim topo rtom. Ker torej grozi sodavičarski obrti nelzogrfbna propast, pri čemer bi imeli v Sloveniji zopet nad 1000 brezposelnih i« 80 gospodarsko uničenih obrtniških rodbin, zato Je sklicala Zadruga soda-vičaTjev zadnjo sredo dne 5. t. m. izredni občni zbor v restavracijo glavnega kolodvora v LJubljani. Zbor Je bil sijajno obiskan ter aa Je prav spretno vodil predsednik g. E. More. Vsi navzoči bre® razlike strank so bili skrajno ogorčeni in popolnoma edini glede vseh korakov, ki jih bo Zadruga ukrenila, da zaščiti svoje člane. Najboljše, oajtrajnejše, zato 13 najcenejše! Premog,črva, not kovaški pr moo-oglje JURIJA' Vilharjeva e. za GI kol. Kralja Petra trg 8. MikloSirpvn c. 4 Tel 2820. V sokolskem Skoplju Dasi je bila polnoč blizu, vendar je sprejela starosto Gangla in njegova sodelavca, brata Jerasa in Meška. velika množica skopskih Sokolov, v prvi vrsti seveda agilni župni starosta polkovnik Toša Živ-kovič Peljali so nas v hotel »Moskva«, kjer smo se še precej časa pogovarjali o sokolskem delu na jugu. ki se razvija tako bohotno, kakor nikjer drugod v naši državi. Pa ni tudi nič Čudnega, ako so se ti preprosti pod turškim iarmom toliko let trpeči brezpravni ljudje oklenili z vsem žarom svoje duše baš Sokolstva. nositelja čistega nesebičnega bratstva in propoved-nika zlate, resnične svobode. Oni vidijo v jugoslovenskem Sokolstvu svoj ideal, simbol vsega vzvišenega, vsega najlepšega. Ko Je brat Gangl pred leti obiskal skopsko Črno goro, pogorje severno od mesta, so ga preprosti seljaki naravnost občudovali: »Nikoli nismo v naši vasJ videli drugih posetnik/v. kakor le zaptlje (policijo) in čauše (žandarme) zdaj pa naenkrat taka čast da prihajaš k nam kot brat Ti tam daleč izpod Triglava?!« Da, starodavno carsko Skoplje In ž njim ves jug ie sokolslcL On čuti in misli čisto jugoslovensko in to ne glede na strankarsko pripadnost posameznikov. Pokrajinski zle* bi se bil moral vršiti že na Vidovdan. Vse ie bilo pripravlieno. Naenkrat oni strašni zločin v Narodni skupščini! In pomnimo, da Je skopska sokolska župa soglasno sklenila, da se zlet preloži na poznejši čas. »Ker nI mogoče, da bi se ob času. ko tuguje ves hrvatski del naroda nad izgubo svojih najboljših sinov, drugi pred njegovim domom zabavali U Ker bi bilo za mladega skopskega Sokola nemogoče nadomestiti velike stroške, ki jih je imel s pripravami za zlet in zaradi pritiska vlade, se je končno vršil na Vidov dan zlet skopske sokolske župe. Zanimivo pa Je. da ie dospelo baš iz onih krajev iuzoslovenskega juga, ki so se že vidovdanskega zleta polnoštevilno udeležili, toliko prijav za naš zlet, da prekoračijo prejšnje številke dvakrat in celo trikrat Starosta nas ie peljal na zletišče. Krasen prostor zunaj mesta v podnožju Vodne planine. Ko smo stopili na vežbališče. so nas vojaki pozdravili s sokolskimi pesmimi: Oi, leti, sivi Sokole!« in »Hajte, bračo, hajte, sestre!... Njih vežbač stopi pred polkovnika - starosto. da mu poroča o uspehu vaj. Mlad mož ta Branko Jovanovič iz Novega Be-čeja v Banatu, navaden obrtniški pomočnik. ki je končal sokolsko prednjaško šolo v Zagrebu. Njega ima vojaštvo zelo rado in ga posluša že na vsak migljal. Pripoveduje mi o nenavadno hitrem širjenju Sokolstva v teh krajih. Vsak hoče postati Sokol. Treba ie le pridnih, vestnih fn izurjenih vežbačev, na bo dal jug telovadcev, ki bodo zadivili svet Telovadni prostor na zletišču je očiščen, tribune postavljene, z drogov plapolajo za-sitave vseh slovanskih narodov. Poleg te-lovadišča postavlja vojaštvo šotore, čisti polje od trnja in koplje rov za vodovod za skupne članske umivalnike. Potem se peljemo skozi vse mesto po krasnih novih ulicah mimo veličastnega Oficirskega doma, preko starega Dušanovega mostu in gledališča na oni strani, pa čez drugi vardarski most v turški del mesta. Tam si ogledamo veliko in že po svoji zunanjosti impozantno stavbo »Sokolskega doma«, ki še ni docela gotova, a zavzema najlepši prostor starega mesta poleg sa-borne cerkve in tik ob bodočem velikem bulvaru. Brat starosta nam pripoveduje zanimivo zgodbo, kako se mu je posrečilo kupiti zgradbo in velikanski prostor okoli nje od Turkov - posestnikov za razmeroma zelo nizko ceno; ob pravem času in kar nekako mimogrede. Imeniten gospodarski talent ima brat Toša! Popoldne smo si ogledali Dušanov most čez Vardar, stari grad. od koder zija na mesto vse polno topovskih žrel, in sfooali po ozkih ulicah turškega dela. Obiskali smo tudi podzemno cerkev svetega Spasa, kjer je krasen ikonostas Iz orehovega lesa, ves z izrezljanimi skupinami iz zgodb svetega pisma. Ta ikonostas so rezljali oče in dva sina celih 32 let Je neprecenljiva umetnina, stara nad tristo let: baje so ponujali zanjo Nemci pred letom dni 60 milijonov zlatih mark. Angleži pa 380 milijonov dinarjev. Na dvorišču cerkve je kapelica z jamo, polno človeških kosti, na zunanji stenj cerkve pa marmornata plošča z imeni od leta 1912. do 1918. zversko dveh ubitih mitro- pol i tov in številnih duhovnikov pravoslavne cerkve. Skoplje je zelo živahno trgovsko središče, kamor teži skoraj ves južni del naše države Mesto se širi na vse strani. Pred kakima šestimi leti ie štelo približno 40.000 prebivailcev, zdai jih ima baje že nad 100 tisoč. Stare krive in ozke ulice z nizkimi lesenimi hišicami izginjajo in namesto njih rastejo večnadstropne palače kraj širokih ravnih tlakovanih ulic; rastejo in se množe kakor gobe po dežju. Pravijo, da obstoja v mestu neko tajno društvo požigalcev, ki regulira mesto. Kjer ie treba, se ponoči vname, pa prihite člani društva, razni brez-delniki in pohajkovaici in gase s petrolejem. Tako prihaja iznad podriin, iz ognja ptič Feniks na dan. — gine stari. azijatsko-tuTŠki Uskiib in dela prostor novemu, modernemu, velikemu, jugosloven-skemu Skoplju. Po ulicah vrvi ljudstvo v nepretrgani verigi semtertja po svojih opravkih. Doli pri kolodvoru v zletni pisarni skopskega Sokola pa kipi delo noč in dan. Tam vidiš polkovnike in proste vojake, profesorje In dijake, trgovce in obrtnike, kristjane in Turke, ki z vnemo in ljubeznijo vrše svoje dodeljeno delo za najlepši potek velikih sokolskih slavnosti. Rad. Peterlln-Petruška. Cudapolna nožna kopelj! Risba kaže, kako razkrajajoče učinkujejo čudežne moči nožne soli sv. Roka na legla kurjih očes in na trdo kožo, kako prodro v dupline in izvlečejo trdine. BOLEČINE V NOGAH IZGINEJO ENKRAT ZA VSELEJ. 2e leta je nožna sol sv. Roka najbolj preizkušen in popularen dodatek za nožno kopelj, čigar proizvajalci načelno odklanjajo uporabo jedkih, razjedljivih kislin za odpravo .kurjih očes. Različna sredstva zoper kurja očesa v obliki mazil, obližev, tinktur itd., ki vsebujejo kisline, razjedajo pač zgornje dele kurjih očes, ker požgo kožo In meso, ne da bi zatrli korenine kurjih čes. Kurje oko kmalu zopet poraste, vrhu tega pa ta procedura povzroči velike bolečine. Sv. Roka nožna sol ne vsebuje nobenih kislin in učinkuje le na narasti kurjega očesa. Poleg tega vpliva specijelna in čudežna kemična sestavina sv. Roka nožne soli dobrodejno in osvežujoče na živo, zdravo meso, ne da bi ga omehčala. Omehča le trde dele kurjega očesa, tako da se ga lahko odstrani z nožem. Sv. Roka nožna sol pa ni samo najbolj idealno sredstvo zoper kurja očesa, temveč je tudi kozmetično vsesplošno sredstvo zoper vse bolečine v nogah. Kopelj v nožni soli sv. Roka odpravi najhitreje otiščanec, ožuljke, tvore, poleti posebno zoperno ske-lenje nog. dalje premočno potenje nog in njih vonj. Kopelj v nožni soli sv. Roka odvzame vsako utrujenost nog ter jih nanovo prerodi Ta dobrodejni učinek na noo-ge se raziširi tudi na drugo tele ter celotni človeški organizem kot osvežujoča kopelj. Cena velikega paketa 16.-— Din. Dobi se v vsald lekarni. SIcer jo pa naročite pri Sr. Roka nožna sol popravi tudi zanemarjene noge. v Čakovcu 1S4 izdeluje: Železne Io medene fičnike, žične ograje in izdelane ograje s stebri in vratmi ter prevzame eventuelno tod! montažo. Vlofke M T postelje lo Spiralne žice in ▼M Tiste rfitaih žic, dimne cevi ki prešana kolena, podkorice za obuvala in ščitnike za podplata Prevzamemo Izdelavo v masah prešanih in štancanih predmetov po risbah ali »zon cih. Preprodajalcem postrežemo radi s naj« nižjimi cenami f Iz življenja in Slepič, modna bolezen našega časa Vnetje slepiča — posledica nenaravne prehrane. — Ali je slepo črevo res nepotreben organ, kakor se često sliši — Ljudje brez slepiča se redijo«— Pogum zaleže tudi tu yeč nego vsa medicina! Nedavno so priobčiH listi vest, da se )e posrečilo nekemu francoskemu zdravniku izumiti serum, ki ozdravi najtežje slučaje vnetja slepiča. Kakor vedno, bo treba tudi v tem slučaju počakati na izide nadaljnjih objektivnih preizkušenj, vsekakor bi pa bilo epohalnega pomena, če bi se izkazala trditev te vesti za resnično. Saj je vnetje slepiča bolezen, ki povzroča človeštvu skoraj še več skrbi nego druge bolezni, lahko celo rečemo, da je naravnost modna bolezen naših dni. Skoraj ni družine, v kateri ne bi bil ta ali oni nje član obolel na nji. Cesto-krat so se bavile zdravniške ankete z vprašanjem, ali je v naši dobi bolj pogosta nego prej. Ugledni strokovnjaki menijo, da gre samo za zmoto, če "pravijo drugi strokovnjaki, da je bolj pogosta. Znameniti Dieulafoy je na nekem medicinskem kongresu pred nekoliko leti v Parizu navedel 12 slučajev iz svoje prakse, ko je na temelju napačne diagnoze odstranil popolnoma zdravo črevo, s Čimer pacijerata seveda ni ozdravil. Naslednik nič manj znamenitega Vircho-wa, profesor Orth, je dognal z obilnim statističnim materijalom, da operirajo zdravniki v povprečno 9 do 16 slučajih na 100 slepa čreevsa, ki ne kažejo absolutno nobenega znaka kakšne ne-rednosti. Ce se pa navzlic temu dozdeva, da je bolezen dandanes bolj razširjena nego v prejšnjih časih, je treba pomisliti, da nam je dala šele današnja izboljšana diagnoza možnost spoznati bolj sigurno vnetje na slepem črevesu, ki so ga prej le prečestokrat zdravili pod tujim imenom. Po vsem tem pa je vendarle mogoče, da češče napada človeštvo nego prej, saj je to v prvi vrsti bolezen nepravilne prehrane ln nerednega življenja, a ljudje živijo v tem oziru dandanes bolj nenormalno življenje nego kdaj prej. Profesor Stekel je trdil že pred leti, da ni boljšega sredstva proti vnetju slepiča nego pravilna dijeta, ki preprečuje slabo prebavo, zatlačenost črevesnega organa in tvorbo blatnih kamnov v telesu. Tudi prehlajenja so vzrok obolenja. Francoski -zdravniki- so napram temu naziranju mnenja,;-da je vnetje bolj infekcijozna bolezen in sicer bi jo povzročil neki črevesni parasit, ki se imenuje Bacterium Coli. Blanchard in Meonikov pa sta menila, da je povzročitelj neki živalski parasit, tako zvani Tryocephalus iii sta priporočala proti njemu zauživanje timola. Vprašanje je torej med Francozi samimi še nedognano in bo treba šele trdno dokazati, da gre res za infekcijozno bolezen, preden bo mogoče voditi borbo proti njej s serumi in podobnimi pobi-jalci kužnih zel. Širšo javnost bo zanimalo seveda v prvi vrsti vprašanje: Ali je nosilec nevarnega vnetja slepič — nepotreben organ? Splošno naziranje je to, da je nepotreben in tudi večina zdravnikov je naklonjena temu stališču, saj navajajo sami pacijente k operaciji, ki odstranjuje slepiča, tudi če ni vidnih in direktnih nevarnosti, ki bi takšno operacijo opravičevale. Mnogi kirurgi gredo pri operacijah drugih organov v trebušni votlini celo tako daleč, da »mimogrede« izrežejo še povsem zdravega slepiča, češ da je to najboljša zabrana proti eventualnim poznejšim vnetjem. Potem ni čudno, da imajo ljudje tudi pred zdravim slepičem grozovit strah tn da se ga če le mogoče odkriŽajo. Toda v posledifcih časih se oglašajo znanstveniki, ki trdijo, da ta organ vendarle ni tako nepotreben, kakor si mislimo. Znani angleški kirurg Macewen je dejal: «Slepič in podaljšek slepiča nista prav nič potrebna organa, temveč izpolnjujeta v našem organizmu važno nalogo.» Ta naloga bi bila po mnenju nekih sjrokovnjakov ista kakor pri žle zah, ki oskrbujejo notranjo sekrecijo, in nedostajanje teh dveh organov bi tedaj ne bilo brez posledic na ves organizem. Dunajski zdravnik dr. Hahn je opazil, da so postale drugače rajši suhe osebe po odstranitvi slepiča sila debele — to bi potem pojasnjevalo njegovo , organsko funkcijo. Isti zdravnik pravi, da bi bil slepič pri osebah, ki se branijo edino z mesom, morda res nepotreben, toda pri onih, ki uživajo samo-rastlinsko ali mešano hrano, deluje kot dopolnilni prebavni aparat želodca. V splošnem se da torej reči, da vemo o slepiču še prav malo gotovih dejstev, marsikatero vrzel v našem znanju o njej bo treba izpolniti; gotovo pa je predvsem to, da povzroča ljudem preveč nepotrebnega strahu in krivih nazorov. Tudi ta vrag ni tako črn, kakor si ga slikamo. Njegova odstranitev je umestna le v slučajih takšnega obolenja, ki je zvezana z močnim mrzličnim stanjem in z gnojenjem. Američanka Helen Weanny U Je odnesla na amsterdamski ollmpljadl žensko prvenstvo v potapljanju, se Je zaročila s svetov-iti m plavalnim čampijonom Johnnyjem Weiss-miillerjem. Lord Birkenhead o poskusnem zakonu Znani angleški politik lord Birken* head je napisal članek o poskusnih zakonih, ki so postali zlasti za aiiglo. saško dežele zelo aktualna zadeva. Lord Birkenhead konstatira, da je do* ba nepremišljenih vojnih zakonov kon* čiina m da se polomi v družinah (vsaj ca Angleškem) ne dogajajo več tako često kakor prej. «Zakoni brez ljubezni in izvenza* konska ljubezen obstajajo danes, ka* kor so prej, toda mo-ala se je spet aviL>i;ila. Vprašanje je, ali se je spie* menil socijalni red ali bolje r-. či n"» seksualni zakon. Morda smo tej spre* m t m bi še preblizu in se je ne moremo zavedati, ali pa se ne moremo zavo< dati tiavega bistva tc spremembe. To* du človeška narava se spreminja ze» lo maio Razmerno števil.) čednostnili žen je menda v vsaki civilizacijski do» bi isto. Morda je naša doba v tem po* gltdu strpljivejša. Nismo se še opo« mogli od vojne. Družina Je ni gospo, dar individualnih kapric. Dokler to ne postane, bomo morali ugotavljati ne« ko širokogrudnost v spolni morali. Toda poskusni zakoni so neokusna perverznost človeških čustev in so vredni le opičje kletke, ki bi jo kon* trolirali profesijonalni evgeniki. Ni jim namenjeno dolgo življenje. Narava se odškoduje sama. In izraz «prosta ljubezen* je nekaj, kar oporeka samemu sebi. Toliko časa, dokler bo obstajala družina kot enota, se tudi spolna mo* rala ne bo mogla spremeniti.* To so glavne misli v članku lorda Birkenheada. Po starih nazorih je tre* ba reči, da ima popolnoma prav — sa* >o razvoj človeške družbe ne gre ved* no tako, kakor menijo posamezna na* ziranja. Tudi vprašanje širokogrudnej* še spolne morale in poskusnih zako* nov se bo rešilo kakor vsako drugo vprašanje najprvo v praksi in potem šele v teoriji. Ušel je iz Cayenne Iz Pariza poročajo, da je ušel Iz zloglasne francoske deportacijske kolonije Cayenne marseilleski zdravnik Bugrad. Pred kratkim so ga obsodili na dosmrtno prisilno ječo, češ da je zastrupil svojega prijatelja in je bil deportiran pred mesecem dni. Te dni pa je izšla v Parizu knjiga, ki skuša dokazati, da Bugrad svojega prijatelja ni umoril namenoma, temveč mu je bil dal samo po pomoti premočno injekcijo. _ Signalni strel po radiju V sredo se je začel velik tekmovalni polet ameriških letal iz Rooseveltfieldsa v Los Angeles, ki se ga udeležuje kakšnih 100 letal. Tekma se bo izvršila v 17 etapah, a darila za zmagovalce znašajo 125.000 dolarjev. Zanimivo je, kako so letala startala. Župan mesta Los Angeles je ob določeni uri oddal strel s pištolo, ki ga je radio razširil po vsem ameriškem kontinentu. Na to znamenje so se letala, ki so bila opremljena s sprejemnikom, dvignila v zrak. Noblova nagrada za muziko Znana Columbia Phonograph Com-pany je določila vsoto 50.000 dolarjev, iz katere bodo vsako leto izplačali nagrado 500 dolarjev za tisto delo ali delovanje, ki bi leto prej najbolj služilo v prospeh miuzike. Nagrado lahko dobe posamezniki vseh narodov ali pa tudi cele skupine in družbe, ki delujejo na glasbenem polju. Columbia Phonograph Company se je že večkrat izkazala s podobnimi velikodušnimi akcijami. Zadnjič je nagradila švedskega komponista Atterberga z 10.000 dolarji ob priliki tekme, ki se je vršila v proslavo Schubertove stoletnice. Bolezen in smrt na Dunaju Statistika o zdravstvenih razmerah na Dunaju ugotavlja, da je v tem me« stu čim dalje manj tuberkulotikov. Dočim je šlo 1. 1918. na to bolezen še 22.5 od§t. vseh smrtnih slučajev, se je mižal odstotek 1. 1920. na 18.6, 1. 1926. i 13.7, a v prvi polovici letošnjega le* ta celo pod 10 odst., tako da jetika po številu žrtev ne stoji več na prvem mestu kakor prej. To gre predvsem na račun znosnejših stanovanjskih razmer na Dunaju, potem pa pouku, ki ga dajejo zdravstvene oblasti Ijud* stvu, poleg tega pa seveda večjemu številu ambulatorijev za tuberkuloti* ke, ki zdravijo pacijente brezplačno. Zelo se je popravila tudi mortaliteta dojenčkov. Dočim je bilo pred deset« letjem še 15 odst. dojenčkov med mrtveci, jih je danes samo še 7 odst. Prvo mesto v mortalitetni statistiki, i ga je prej zavzemala jetika, je padlo sedaj na srčne bolezni, vendar to ne pomeni, da se je število bolnih na sr* cu v resnici pomnožilo. Pač pa se zdi, da je naraslo število slučajev raka, če« prav trdijo strokovnjaki, da je naras« lo samo zato, ker so diagnostične me* tode danes boljše nego prej, ko so ra* ka čestokrat zamenjali s kakšno drugo boleznijo. Ta dozdevna ali faktična porast je razvidna iz sledečih številk: L. 1925. je umrlo 24.346 oseb. 1. 1926. i5.385, lansko leto 26.378 in letos bo Kaj je ostalo od usodnega letala Sodna komisija prefekufe zgorele ostanke letala št. 56, s katerim se Je smrtno ponesrečil francoski trgovinski minister BokanowsU s štirimi spremljevalci, ko m Je hotel odpeljati iz Toula na letalski miting v Clernjonl-Ferraodu. Dva, ki sta zaman iskala smrti Švedska letalca Beri Hassel In Cramer, U sta poskusila polet preko Atlantika, a sta morala pristati v Grenlandiji. Dva tedna Je bil svet o njiju brej vesti, menili so, da sta ie mrtva, med tenn časom sta pa prodirala preko greolandskiti ledenikov proti Jaga In sta živela od samega posušenega mesa. Po naključju sta bila rešena In se nahajata v observatoriju na Alount Evama na Jugu dežele. število bržkone še večje. Teh 2000 do 3000 mrtvih več v dobi treh, štirih let gre na račun raka, srčnih bolezni in bolezni žil j a, zlasti arterioskleroze. Lahko torej rečemo, da se zdravstve« ne prilike v avstrijski prestolnici niso izboljšale, čeprav se je zdravniški ve« di posrečilo trijumfirati nad tuberku* ložo in boleznimi otrok v najnežnej* ših letih. Komander Dyott, M Je lel Iskat polkovnika Fawcetta ▼ braztflsfce pragozdove, Je seda] sam ogrožen od Indijancev Zidanje pozimi V Ameriki so izumili nov način zidanja, ki omogoča postavljanje zgradb tudi v zimskem času. Z velikimi plahtami, ki izolirajo zgradbo skoraj popolnoma od zunanjega zraka, ustvarjajo tako zvane »nevtralizirane prostore«, ki jih potem kurijo s posebnimi curilnimi pripravami. Na ta način se zidovje hitro osuši, čeprav stoji zunanja temperatura istočasno morda pod ničlo. Tako so zgradili v lanskem novembru in decembru ob slapu Niagare sredi snega in leda celo električno centralo, a gradbeni stroški so se pri tem zvišali samo za V« običajne vsote. Sedaj menijo pričeti s podobnim zidanjem tudi v Nemčiji in ni dvoma, da se bo razširilo po vsem svetu, saj je znano, koliko škode povzroča podjetniškim kakor delavskim krogom popolni zastoj zidarskega dela v zimskem času. _ Okrajšane operete V «Germamiji», velikem berlinskem kinematografu, so hoteli predvajati opereto »Valčkov sen» v skrajšani obliki. Vodstvo tega podjetja se je sploh namenilo, da bo svoje obiskovalce kratkočasilo pred predavanjem filmov z znanimi operetami, ki bi jih v ta namen zgostili na enourno predvajanje. Toda že uprizoritev prve zgoščene operete je šla po vodi. Med izvajanjem je vdrla v dvorano policija, ki je na zahtevo nemškega Odrskega društva predstavo prekinila. Odrsko društvo meni, da je za takšno zahtevo kompetentno. Ker je sklenila Mednarodna zveza gledaliških in varijetejskih ravnateljev da bo nastopila proti vmešavanju omenjenega društva v takšne zadeve, je pričakovati še interesantnih procesov. Živali in alkohol Znano je, da se poslužujejo lastniki dirkalnih konjev večkrat zelo uspešnega, čeprav strogo prepovedanega sredstva, da si zagotovijo zmago. Neposredno pred dirko razdražijo tekmujočo žival s kakšnim dTažilom, predvsem z alkoholnimi pijačami in to jim da vsaj za nekaj časa nenavadno krepkost Iz naših narodnih pesmi vemo, da so tudi konji srednjeveških vitezov pili «sladko rebuljo*. Učenjaki so si edini, da alkohol živalim zelo škodi, vendar so dokazali novejši poskusi, da utegne včasih tudi koristiti. Francoski učenjak Joubert je dajal poskusnim kokošim majhne količine vina in je ugotovil, da so izlegle potem veliko več jajc nego pod normalnimi okoliščinami. Šest kokoši, ki so dobivale vsak dan svojo porcijo vina, mu je dalo v šestih mesecih 169 jajc več nego šest kokoši z normalno dijeto. Podobne izkušnje je napravil Japonec Nakaj. Iskal je primerne hrane za sviloprejke, ker se mu je zazdelo, da jim listje murve ne more biti edina slaščica. Poskusil je H ste oškropiti z rižnim žganjem. Sviloprejke so za novo hrano kar norele. Gotovo jim je sijajno teknila, ker so postale nenavadno debele in tudi produkcija svile se je zvečala. Poskus je končal le v toliko z neuspehom, ker je polovica živali poginila. Tudi druge živali se ne branijo kozarčka — ali pa dveh. Kengu-ruj je n. pr. pravcat izvedenec v pivo-pitju. V londonskem hotelu Savoy so imeli velikega črnega mačka Petra, ki je zahteval vsak dan in to celih 12 let svojo porcijo «tega rdečega*. Ni nam znano, ali je umrl normalne smrti afi pa z rdečim nosom na deliriju, preganjan po belih miših. Chaplinova mati umrla V kalifornijskem mestecu Glandaletf Je umri a mati slovitega filmskega igralca GhapJina. Med vojno je živela v Londonu. Tam pa je težko zbolela, ker ni mogla prenašati zračnih napadov iz aeroplanov, ki so večkrat obiskali angleško prestolnico. Trpela je na živcih in je morala v bolnico. Zadnja leta je preživela v sanatorijih in se je nadejala, da ji bo odleglo, zdaj pa jo je smrt rešila mučnega trpljenja. . ■ ■ — — Ukor zaradi Nobilove ekspedicije Fašistična oblast v Rimu Je te dni kratkim potom odstavila milanskega župana. Raznesli so se namreč glasovi, da kara milanski magistrat podpreti novo akcijo za iskanje Nobilovih tovarišev, ki so izginili z balonom v severnem pravcu rešene ekspedicije. Ker pa se nahaja še en balon tipa »Italie» na letališču v Ciampinu poleg Rima, je italijansko ministrstvo za aeronavtfko pojasnilo, da je ta zračna ladja last italijanske armade in da ne bo rabila v nobene druge svrhe kakor za vojsko. Obenem prihaja iz Milana preklic, da bi se ondotna mestna občina ukvarjala s kakršnimikoli načrti nove reševalne ekspedicije za Nobilove ponesrečence. Stvar bo najbrže taka, da so se v Milanu res bavili s takšno mislijo, pa so jo opustili, ker je prišel iz Rima migljaj, da to početje ni po volji fašističnemu svetu. Odstavitev milanskega župana je jasen dokaz, da fašizem ne misli nič več potrošiti za Nobilove žrtve, ki so neznanokam izginil« « balonom. Wilhe!m Wien V Mflnchenu je umrl profesor hehn Wien, eden izmed najbolj znamenitih fizikov sedanje dobe. Rodil se je i. 1864. v vzhod nopruskem kraju Gasskenu, študiral je v Gottingenu, Heidelbergu in Berlinu, postal je 1890 asistent velikega Helmholtza in si je pridobil ime z odkritjem nekega važnega toplotnega zakona. Na tem polju je največ deloval in je prejel za uspehe svojega raziskovanja 1. 1911 Noblovo nagrado za fiziko, vendar je pomnožil naše spoznanje tudi v ostalih strokah fizikalne znanosti, v hidr »mehaniki, elektrotehniki, nauku o valovih itd., s čimer si je pridobil v drugič Noblovo nagrado. Posebno zanimiva so njegova raziskovanja o prozornosti kovin ter o elektromagnetskih temeljih mehanike. Predaval je na najrazličnejših nemških vseučiliščih in je bij tudi v ten oziru zelo priljubljen med slušatelji. Zastraženo sorodstvo kralja „vseh Albancev" Pred dunajskim zdraviliščem Cotta* ge patruljira ▼ zadnjih dneh policijski stražnik. Poslali so ga tja na prošnjo albanskega konzulata. V zdravilišču prebivajo namreč že nekaj časa tri se« stre novopečenega kralja Zoguja I. Nafija, Ruhija in Adila, poleg tega še petletni sinček gospe Nafije Esad. Ves ta del albanske kraljevske hiše ni niti najmanj bolan, temveč je na Dunaju le na oddihu, kjer so ga skušali kolikor mogoče prikriti. Dokler je bil Zogu sa* mo preprost predsednik, je to še ne« kako šlo, čim pa se je vsedel na pre* stol, je začutil potrebo obdati sebe in svoje sorodnike, doma m na tujem, s častnimi stražami. Tako vedo lahko danes vsi Dunajčani, da prebiva na istih tleh z visokimi gosti iz novousta* novljene Mussolinijeve monarhije. Ka« kor poročajo, pa bodo za to čast pri« krajšani še v teku prihodnjega tedna, ker odpotuje vsa prinčevska družba domov. Nemški železničarji bodo pili mleko Uprava nemških državnih železnic ie izdala okrožnico, ki priporoča že* lezniškemu osobju popolno vzdržnost glede pitja alkoholnih pijač v času službe. Vse podrejene inštance poziva, naj podpirajo abstinenčno propagando in poučujejo osobje o škodljivih učin« kih alkoholnih pijač. Poleg tega na najejo temu osobju priložnost, da pri« de med službo rajši do mleka nego do vina, piva, žganja itd. Uprava prouču« je tudi načrt, da bi odpravila točenje alkoholnih pijač po železniških kanti* nah. Radio proti kačjemu piku Mladega ameriškega zdravnika dr. Schiffmanna je na krovu parnika »Be« rengaria« pičila hudo strupena kača, ki je bila namenjena za neki dunajski la* boratorij. Nekoliko minut po pičenju .ie dr. Schiffmannu roka strašno otek* la, a navzlic takojšnji zdravniški po« moči mu je srce začelo pešati. Tedaj si je ladijski zdravnik izmislil, da bi povprašal s pomočjo radija znanega specijalista proti kačjim pikom dr. Dittmanna v Newyorku za svet. V sedmih minutah je prejel odgovor, ki je pacijentu rešil življenje, tako da je za« pustil ob prihodu v Cherbourg »Beren* gario« že popolnoma zdrav. Zakaj morijo ljudje?. Ameriški zdravnik za živčne bolezni 0r. Morton je nastopil s trditvijo, da se zgodi največ umorov in sicer pri izobraženih ljudeh pod vplivom avto. hipnoze. Morilci iz ljubosumnosti, uža* Ijenega ponosa in drugih duševnih mo* tivov so prepričani, da izvršujejo svo* je morilno dejanje po nekakšnem viš* jem ukazu ali slučaju, nahajajo se v nekem transu, čisto tako kakor hipno* tiziranci. Tudi na Dunaju je skupina zdravnikov in psihologov, ki postavlja umore v civiliziranem svetu na podob* ne temelje. Pred kratkim so izvršili eksperiment, ki naj bi prepričal naj* hujšega nasprotnika te teorije, zname* nitega profesorja \Vagner * Jauregga o njeni pravilnosti. Hipnotizirali so neko deklico, ji dali v roko nenabit samo* kres in ji ukazali, naj učenjaka »urno* ri«. Eksperiment se je ponesrečil, ker je dekletu v odločilnem trenutku omahnila roka. Atene izgubijo svoje sredisce V AtenaK so sestavili odbor arheologov, ki bo nadzoroval izkopavanje najstarejšega dela tega mesta, kjer je stal nekoč atenski forum. Ta del tvori danes središče Aten. Že pred kakšnimi tridesetimi leti so izkopali tu nekaj za* nimivih starinskih predmetov in mest* na uprava je šla znanstvenemu delu v toliko na roko, da je nadaljnje gradbe* no delo tamkaj ustavila. Nihče si ni mogel sredi Aten sezidati nove hiše, a tudi popravljanje že postavljenih po* slopij je bilo prepovedano. Atenčani s takšnimi naredbami seveda niso bili zadovoljni in so večkrat intervenirali pri oblastvih, da bi jih razveljavila Tako je navajala neka peticija prebi« valcev središčne četrti, da se jim hčeri ne morejo omožiti, ker ne prinašajo svojim možem hišo za doto, kakor je to na Grškem navada. Oblasti so na« pravile gluha ušesa, a denarja niso imele, da bi vsaj izkopalno akcijo do« vedle do konca. Sele te dni so prejele po mnogih pogajanjih 7 miiijonov do« larjev iz Amerike, ki za obnovitev sta« rega foruma popolnoma zadostujejo. Ampak ameriški meceni so zahtevali, da mora priti na vsaka dva grška ar« heologa, ki bi sodelovala pri izkopava« nju, pet ameriških strokovnjakov. V ostalem pa ne bodo Američani nobene najdbe odnesli domov. Znanstveni svet pričakuje, da bodo našli na pro« štoru starega foruma mnogo materija« la, ki bo pomagal pojasniti marsikak« šno skrivnost iz starogrškega življenja zlasti v petem stoletju pred Kristusom. * Veličine se jim hoče Generalni tajnik fašistične stranke Turati je imel te dni v Cadore pri Cor« tini d' Ampezzo nagovor na prebival« stvo z balkona ondotnega županstva in je govoril tudi o Nobilovi ekspedi« ciji. Dejal je: »Samo Italijani so zmož« ni, da se dvakrat izpostavijo nevarno« . i I ti, da Igra tudi avtosugestlja veliko vlogo zdravljenja, pri posameznikih oelo največjo. Zlasti neposredni domačini zro z največjim upanjem na bodoče — velike me-djimurske toplice, ko bodo stala potrebna poslopja, moderne topdiške zgradbe Ln naprave. ko bo domačinom tujski promet vir dobrega zaslužka itd. . . . seveda če . . . Za sedaj smemo smatrati medjimurske ljudske toplice pod milim nebom zgolj za lokalni problem in nič drugega. Morebitne nove toplice v Grkaveščaku pa niso samo problem kapitala, družbe, marveč v prvi vrsti zadeva — možnosti, kar bi naj ugotovile strokovne komisije. Takšne, kakorš-ne so, pa sinemo imenovati Grkaveščak v Medjimurju za prave — ljudske toplice. Aibirt Žerjav. Naši onstran granic p— eOrfuna•» je odgovorna za požige tn uboje v Julijski Krajinil Tržaški «Picco* lo» trdi to. Po njegovem mnenju je v Ljub* ljani središče za zločinska početja na Kra* su. Tja se stekajo informacije in od tam prihajajo navodila in povelja na določene kraje v Julijski Krajini. «Orjuna» ima za« upnike in ti razpolagajo s svojimi ljudmi v vsakem kraškem kraju. Akciji zunaj me* je načelujejo ljudje, ki so pobegli z doma. Ti poznajo mejo in vedo za nenadzorovan ne prehode. Pri požigih se poslužujejo ved* no iste metode. V Štorjah je zgorel azil zjutraj ob štirih, rikreatorij na Proseku je začel goreti tudi ob štirih zjutraj. Po po* žigu 29. dec. pr. 1. na Proseku so našli na cesti manifeste s pozivom: «Bratje, dvig* nite glave, trenotek osvobojenja se bliža.» Kakor pri požarih tako je tudi pri ubojih vse skrbno in točno pripravljeno. Dotič* niki poznajo dobro kraje in okolnosti. Fa» šistični prvaki pravijo, da je kraško prebi* valstvo dobro in vdano fašizmu, ali vmes med Kraševci mora biti kakih 10 ali 12 ljudi, ki so v zvezi z «Orjuno» in se ude* ležujejo zločinstva. «Piccolo» divja in za» hteva izredne odredbe, ki naj ustavijo cbalkansko banditstvo* na Krasu. p— Trgovci v Kopru govorijo slov en* sko. Na seji fašističnega dkektorija so skle nili, da se bo najstrožje postopalo z onimi trgovci, ki se predrznejo govoriti z okoli* škimi nakupovalci po slovensko. To je pravi škandal za nacijonalno čustvovanje koprskega mesta. Trgovci, ki se ne bodo pokorili fašističnemu ukazu, bodo tepeni in odvzame se jim trgovsko dovoljenje. p— Goriška podružnica Ljubljanske kre* ditne banke je bila ustanovljena leta 1910. Igrala je v gospodarskem življenju goriške pokrajine veliko vlogo. Zaupanje v njo ji je prineslo milijonske vloge. Potreba go* spodarskih stikov z bližnjo Jugoslavijo ji je pridobila dolgo vrsto trgovcev. Podežel« ski denarni zavodi so se je posluževali pri svojih poslih. Slovencem in Italijanom je bila prilična v valutnih zadevah. Vsled te« ga in tudi vsled svoje centralne lege je za« vzemala med goriškimi bankami dominant« no stališče. Ljudje niso nič vedeli, da po* družnica preneha. Prizadeti »o iskali in« formacij pri podružnici in mnogi so takoj dvignili svoje vloge. Mesto slovenske ban« ke je zavzela laška cBanca Nazionale del Lavoro e della Cooperazione* iz Rima. p— Kamnolom izredne vrednosti ima g. Legiša iz Šempolaja. V kamnolomu je pisano rdečkast svetlikast kamen, ki ohrani svojo lepo barvo tudi zdrobljen v prah. Kamen se uspešno brani pred najhujšim mrazom. Kamen izvažajo v glavnem v Berlin, kjer ga rabijo za razna notranja dela po hišah. V dolini, kjeT leži kamnolom, je okoli 6 m debela plast zemlje, rdeče ilovice. V globini enega metra je ena, malo višje pa druga plast kamenja. Dobi se tudi temen peščenec in čist kremenec. p— Cav. Stiglič. bivši predsednik višjega sodišča na Reki, je imenovan deželnim zaupnikom italijanske pomorske zveze. To je oni Stiglič, ki je šel v pokoj pod pritiskom na Reko prihajajočih regnikolskih sodnikov, oni Stiglič, ki se je nato oprijel odvetništva ter je nekoč visokim fašistovskim funkcijo-narjem povedal v brk, da sedanji režim ubija Reko, to je oni Stiglič, katerega so nato fašisti prijeli, pretepli i n utaknili v norišnico. Po dolgih mukah se je rešil norišnice in nato udal fašizmu. Stiglič postane morda še občinski načelnik na Reki. p— V Iptri izpreminjajo priimke tako-le: Starac, Starace, Stark Forti (1), Stiglič Stilli, Štok Stooco, Štrukelj Truchelli Šumberac Sumberesi, Zupan Soppani, Sušnik Sossini, Šabac Sabba, Sanc.in Soncini, Škabar Sca-bari, šegula Segula, ščuka Scocca, Žerjav Serio. p<— Izum. V Nabrežini je izumel mlinar Okretič stroj, ki deluje na več načinov in očisti na dan do 8 stotov žita, ne da bi se kamen ogrel. Zanimiva, komplicirana konstrukcija je Okretičevo lastnoročno delo. Pred leti si je Okretič sam postali mlin, ki izborno vspeva. Za Okretičev izum se je razvilo veliko zanimanje. p— Močvirje »Blato« med Kobaridom in Starim selom bodo baje izsušili. Cela dolina bi imela od tega veliko korist in tujski promet bi se povečal, ker bi izginila megla in vlaga. Oblast obljublja tuintam pomoč v gospodarstvu ali kakega resnega pričetka doslej še ne moremo boležiti. in lasa u.um Prodaja: Vse vrste in velikosti hrastovih in bukovih parketov in obodnih latev. Vsakovrstni rezani materijal is hrastovine, parjene bukovine, grabrovine itd. — Posebno odeljenje: Tvornica zabojev. Kapa je: Vse vrste hrastovih frizov. Brzojavi: Parkete Karlovac. Telefon: Inter. 144 Poštni predal: 46. 193 za vse srednje, meščanske in osno/ne šole dobite v knjigarn! Tiskovne Zadruge Prešernova ul. 54 UUBLJANA Prešernova ul. 54 (nasproti glavne pošte) V ljudskem kopališi Ce razgrne! zemljepisno karto Sloveniji t Prekmurjem na severu in Medjimurjen na vzhodu, se človeku popotniku zapičij< oči v kraje, ki nudijo v zimskem časi športniku zdravje in moč. v poletnih mesecih pa sladko razvedrilo, mir božji ii prijeten počitniški oddih. V duhu se ustaviš v Rogaški Slatini, za njo se spomni; Laškega, Rimskih Toplic, dokler te ne pritegne bogato romantični gorenjski kot : Bledom, Bohinjem, Kranjsko goro . . . To so kraji, ki IČh pozna dvoje vrst Hudi; tisti, ki si žele udobnega življenja dru&ie ali oddiha, in oni. ki iščejo v bogastvu prirode zaklade svoje duše, v sivil skalah svo£ značai in nazor, v padajočetr slapu svoje življenje, v gibanju pa zdravj« in svojo rast. Prvi drče z avtomobili pc prašnih cestah, da se dvigajo megle cestnega prahu, drugI pa pešačijo z okovanimi čevlji, polnim nahrbtnikom in odpet« srajco, da se vidijo od solnca ožgane prsi, vmes pa požirajo oblake prahu drveči! avtomobilov . . . Nikjer na karti pa ne najdeš kraja i Imenom — Grkaveščak, ki je v primeru a Rogaško Slatino, Bledom . . . pravo — ljudsko kopališče brez hotelov, bogatih nasadov in brez petičnega meščanstva. Pc obisku teh toplic glede na najširše kmečke plasti moremo imenovati Grkaveščal druge — Varaždinske toplice. Medjimurska pokrajina je valovita kakor Slovenske gorice, zato nudi mehko-idiličn-o lice. Nizke hišice so skrite med sadnim drevjem, na oknih in pred hišo so cvetlice v lončkih. Severna pobočja gričev so poraščena z gozdički, iužna pa na mnogih me stih z vinsko trto, odkoder se na jesen i; dneva v dan oglašajo pesmi klopotcev . . . Ce želiš spoznati Medjimurce, moraš priti ob tržnih dneh. bodisi v Čakovec, Va-raždin. Dolnjo Lendavo, da, celo v Ormož ali Središče S polnimi košarami sadja in drugih pridelkov prihajajo semkaj na trg bosi. dekleta, žene v pisanih in široko nabranih krilih, možje pa v belih lanenih širokih hlačah hi domačih srajcah. Po srečni prodaji za skromno vsotico si nakupijo predvsem kolonijalno blago (kavo, sladkor, riž) in se nato v tihem zadovoljstvu zopet vračajo pred mrakom na svoj dom. Že lani se je po Prlekiji in Prekmurju mnogo govorilo o nekih novih medjimurskih toplicah in o posebni zdravilni moči izvirajoče vode. Kaj kmalu so ta izvirek krstili za pasje toplice, ker se ie voda zbirala v plitvi milaki. V tukajšnjih krajih je vsakoletna navada, da posamezne kmečke družine malone iz vsake hiše odhajajo za nekaj dni ali ves teden na zdravljenje v Varaždinske toplice, zlasti po žetvi in mlačvi, ko mine glavno poletno kmečko delo. In odkar se je zvedelo za nove medjimurske toplice, se nekatemiki rajši odpravljajo semkaj, kjer ni visokih taks ne zdravnikov niti kakih drugih družabnih obveznosti in pravil. Nedavno nedeljo smo se s kolesi odpra- In smrt pride kar tako, povsem brez-zmiselno pride. Tisti mladi, smehljajoči se prijatelj! »V imenu medinjske organizacije--« Ne morem se ustavljati, zajočem. Vse telo mi podrhteva. Zlomi me. Frana Šršmek: Deška prijateljstva Prijateljstva, ki jih je Jenik sklepal tiste dni, niso nikoli dolgo trajala. Tako na primer z Jarkom, trgovčevim sinom, ki je znal izvrstno žvižgati na prste. To je bilo imenitno Ln razbojnike si se lahko igral, in Indijance, in Jenik je sklenil z Jarkom prijateljstvo. 0'ogovi grmi ob njivah so stokali pod njunima tomahavkoma Toda nekoč. ':o so bi i ostali od enega teh grmov samo še klavrni štori, so Jeniku zdajci udarile solze v oči. Spomnil se je tatu, ki so ga bili takrat pretepli v stanovanju njegovih roditeljev, in je to povedal Jarku. Ko je končal, i« spet zajokal. Toda n:fgov tovariš ni bil prav nič ?anjen. Nekaj časa je debelo gledal Jenika, naro je vtaknil prst v usta in zažvižgal. Ttdaj mu ie Jenik obrnil hrbet in naglo odšel. A kmalu je našel drugega tovariša. Kadar so govorili o trgovčevem Jarku, je dejal: «To je bedak, slišite, bedak i pod milim nebom..; vili v nove toplice v Grkoveščak (po do rnače: Vučkovci), ki spada pod župnijo Sv Martina in je približno eno uro oddaljei od medjiriTurskega trga Strigove s prostor nim šolskim poslopjem in lepo cerkvijc Več smo pešačili kakor kolesarili kljub le pi cesti. Spotoma smo srečali posamezna gruče ljudi, bose, s čevlji na rami in s ko šarami na roki. ki so se vračali s kopanj) in lezli po pešpotih na dom. kakor 5e s< razide v nedeljo procesija pred cerkvijo i globeli. Pot nas je vodila malone ves Ča: po dolini. Kmalu zaslišimo vriske ln prepevanj* medjimurskih pesmi. Zavijemo z občinski poti na desno proti redkemu grozdu na iz-hojeno trato, kjer najdemo čez sto ljudi mož, žena. otrok . . Eni se oblačijo. drug; slačijo, tretji se spuščajo v vodo, se soln-čijo itd. . . . Nikjer nobene kabine, šotora, vse se vrši pod milim nebom na or>>-stem . . Po trati, plotu, drevesih ie razloženo perilo in obleka kopalcev, da se nehote spomniš ciganske domačnosti Po obleki, narečju, da. celo po fizijonomiji moreš ločiti Mediimurce, Prekmurce. Madžare in Prleke. Hrano: kruh. slanino, žar-sko svinjsko meso in drugo prineso s seboj, povezano navadno v naglavnem robcu. Kjer sedaj Izvira zdravilna voda, so pred vojno iskali petrolejski vrelec, ki ga pa niso mogli odkriti. Nu, iskanje le ni bilo zaman. Zdravilna voda izvira po dolgi ln debeli je!» Drugi so hoteli, naj jim vendar pove, zakaj je bedak. «Zato, ker ne zna drugega kakor žvižgati na prste.» A tudi naslednji je bil kmalu bedak. In tretji takisto. Le-temu je bilo ime Plev-ka, njegov oče je bil usnjar in dečko je hudo zaudarjal po usnju. Pred njihovo hišo so sušili čresio, ki je ostro dišalo, in dečka sta se rada valjala po njem. A tudi to prijateljstvo ni dolgo trajalo. Zgodilo se je takole: V mestu je bil zdravnik, ki je imel konja in je na njem jaha! k bolnikom. Obci glas je pripovedoval, da je zdravnik neobičajno surov človek. Siromaki so ga le s strahom prosili pomoči. Z bliskom in gromom je stopal v njihove izbice ter prijemal bolnike, kakor bi stresal svojega konja. Nekega starca je potegnil iz postelje: kako se ga drzne nadlegovati, ko mu nič ni! Nato e še nekajkrat zagrmel v tihoto izbice in odšel. Starec je nekaj časa s prestrašenimi očmi strmel v vrata, skozi katere je bil izginil, in se tresel po vsem telesu; potem se je zdajci zgrudil in umrl. Nekoč sta stala dečka na ulici, ko je doktor prihaial po cesti Nekaj korakov od njiju je skočil s konja in mignil dečkoma s korobačem. «Semkaj pojdita in držita mi konja!» Jenik je kar prebledel iil zgraibil svojega druga za rokav. «Ne železni cevi z močnim pritiskom In curkom, je mlačna in ima oster duh po žveplu. Ce jo prižgeš, zagori s plamenom. Prvotno se je voda zbirala v preprosti plitvi mlaki, ki so jo pa poslednji čas izčistiii, po-globili in razširili v prizmatično jamo ter jo od vseh strani obili z deskami. Površina tal jame znaša okoli 70 kvadratnih metrov, globina pa malone 2 metra. Po sredi je kopališčna jama predeljera na dve enaki polovici, na eni strani se kopljejo muški, na drugi ženske, če pa kdo zaide v drug predel, ni preostrega protesta, zlasti ne s strani noročencev. Id so baje vajeni vsega .. . Na nasprotni strani izvirka odteka žveplena voda iz jame v drug jarek, kar odgovarja najenostavnejšemu pravilu ljudske higijene pri kopanju: tako se čisti voda v bazenu. Ko vprašujem domačina po obisku toplic. mi zatrjuje, da ie ob lepih solnčnih dneh. zlasti ob nedeljah in praznikih, po več sto obiskovalcev, predvsem iz kmečkih plasti Prihajajo po več ur peš iz Prek-murja. Prlekiie. Hrvatske. drugI zopet na vozilih, zvečer Da se zopet vračajo, ker m prenočišč v ožji okolici. Bazen je vedno nabito poln kopalcev, da bi kamen, če bi ga spustil v vodo, ne našel dna: taka je dostikrat gneča pri kopanju. Mnoge ženice si celo odnašajo žvepleno vodo v steklenicah na dom. kier jo segrevajo in pripravljajo za novo domačo kopel. Ker seže dober glas v deveto vas. raste pri kmečkem ljudstvu zanimanje za nove medjimurske toplice. Nikogar še nisem slišal, ki bi ne hvalil zdravilnih učinkov žvep-lene vode: seveda ie potrebno se zaveda- pojdi, sam naj ga drži!» se mu je izvilo. Doktor je to slišal, a rekel ni ničesar, najbrže zato. ker je poznal dečka, ali pa iz kakega drugega razloga. Tovariš se je iztrgal Jeniku in ustrežljivo držal doktorju konja. Jenik ga je jel zato prezirati in prijateljstva je bilo konec. Najbolj trajno je bilo prijate'jstvo z Malkusovim Honžo; nemara zato. ker se je pričelo ob tako posebnih, pretresljivih okolnostih. A tudi to prijateljstvo je prebilo vec kriz. Honza Malkus je bil zvest in vdan kakor pes. Vselej je bil Jenik sam tisti, ki je določal igre in razne zabave; Malkus se je vselej rade volje uklonil ln Jeniku je bila ta prevelika vdanost neprijetna, jezila in dražila ga je, in prav zaradi nje je vča-si čutil do tovariša nekakšno nejevoljo in se ga je pri takih prilikah po nekaj dni ogibal. Pogosto se je zgodilo, da je Malkus z velikimi, navdušenimi očmi strmel v Jenika, kadar mu je ta kaj pripovedoval; in niti tedaj ni odtrgal oči od njegovega obraza, ko je bila Jeniko-va povest že pri kraju. Jenika je spravljal ta začudeni, navdušeni pogled v slabo volio. «Nu. kaj pa tako neumno zijaš vame?» je nahruljl tovariša. Malkus je navadno samo zardel in njegove oči so naglo zblodile drugam. Imel je tudi navado, da je zmerom kaj glodal med zobmi ali kod rezljal s svojim no-žičkom, kar je takisto dražilo Jenika. Drugič se je zgodilo, da je Jenik rekel Malkusu: »Dobiva se za mestom. Oče ne mara, da bi se družil s takimi, kakor si ti. Jezi se zaradi tega in ošteva mater. Mater imam rad in zato nočem, da bi jo oče zmerjal zaradi tebe.» Malkus je zardel in pobesil oči. Nato je naglo odvrnil glavo in si potegnil z rokavom preko oči. Naposled je rekel z glasom, ki se je dušil od solz: «Dobiva se, kjerkoli hočeš...» Jenik ga je nekaj časa gledal, nato so se mu oči zasvetile. «Da, za mestom in v mestu tudi,» je rekel trdno. Nekoč je prinesel Maikus nekaj dragocenega. Bile so — pomislite! — cigarete. Dve. Eno je dal Jeniku. Toliko da mu ni roka drhtela, ko jo je držal v njej. Ponesel io ie k ustom, a pri tem se je ozrl na Malkusa in nehote zardel. In kje jo je bil sunil, nepridiprav? Stricu jo je bil vzel. Tako, vzel? Jeniku se je zazdela ta tatvina sila smešna: nekajkrat je stekel okoli Malkusa smejoč se in bijoč se z roko po kolenu. In tedajci se je pojavil v Malkusovi roki ključ do prepovedanega užitka: žveplenka. Nova radost, nov smeh, kakor trobente zmage. A mahoma sta se prestala smejati in v zadregi obstala drug pred drugim Glavne stvari se je bilo vendarle težko lotiti. A tudi to je prišlo in goreči cigareti sta se pojavili v njunih ustih. Toda že sta jih spet iz-drla in jih podržala daleč od sebe. Za» rdevala sta in prebledevala po vrsti, obraza sta se jim čudno subančia. Nato sta se počasi ojunačila. Trudila sta se, da bi v ozkih obročkih puhala dim iz ust, pa ni šlo, venomer se jima je zaletavalo. Sramovala sta se in pušila, kazoč drug drugemu hrbet. To se je godilo za pokopališkim obzidjem med glogom in divjimi malinami, kjer ju ni mogel nihče videti. Na glogovem grmu pred Jenikom je fofotal pisan metulj in za trenutek je dečku vse utonilo v tej nihajoči barvasti lisi. Ko je dopušil. mu je bila glava težka in noge so ga bolele. Moral je sesti. Razočaran je bil... Jesenska moda Din 169 n^A XcLrvZtXcu in, w» dopis* Uio£d* X. taaJi/b o^Lcurov, pajuitis /LCV OgLasiu, od d t!t k J&TRA,LjutifCUUXi PriUftiova, 11L4. Ctkavno rcuhui, parU*, Lra^uUu* LfubtycuLa,Jt 91^42. Ttlofon* sUuilka 2492 trgovskima. aU. ruJUaouuga zruLcaja, toaka b€**aa Du±r-. Hajmajyji, rrustk Vuv tcr-.Pnj-tofbuuz zaft/raP^— "---L nt j* vpo/laL obaruun, z riar6cilam,,dctrs€ < Sprtjtnuuji malih, oglasov za, prv-iu>JUoiUur JUTRA xakj^; cLcul, prr&d. izidom, lirlčuob if.PLri,. PoKAtj*. spnjih, oglase bod&prv-občim, v ncLUt-drtjo JUoilki* Usta*. Ttlafon. šUuiLka. 2491 •• 't™*'"« 3 Čevljar, pomočnike dobro Uvežbane, dvs ta lenafen fina ibita deia in enega sa moška, sprejme takoj v stalno delo Andrej Cernilee. Kranj 40. 28388 Trg. pomočnik • perfektno Izučsn železninar. mlajša, mož. »možen samostojno zastopati telesno stroko aa debelo, k) Ima tudi veselje do detallne prodaje ter spreten In priden prodajale-v prijaznega in vsseletfa značaja. dober račun ur ter zmožen slovenskega bi deloma nemškega jezika. dobi službo 8amo ponudbe s takimi zmožnostmi ter navedbami dosedanjega službovanja tn kedaj nastop moEtoč se prosi poslati na tvrdko; A KaS-man. trgovina z železnlno. Skofja Loka. Glaml tre — Gorenjsko. 28149 Knjigovodja mlad, agilen In verzlrao t knjigovodstvu, vešč strojepisja to dober računar, dobi takoj službo. Na-flov v oglasnem oddelku «Jutra» Gospodinjo M snn dobro kuhati, sprejmem k dvema gospodoma na deželi Naslor T ogla« oddelka »Jutra.. 28277 Kontorlsta (injo) i prakso, »možnega razen slovenščina tudi perfektno nemščine, sprejme trgovina s meii&nim blagom na de-leH. Hrana hi stanovanje ▼ hiSL Nastop takoj Ponudbe s navedbo zahtev na oglasni oddelek »Jutra, pod Biro «Ve«ten 600». 88144 Vajenca ka damsko in moško kro-Jaitvo sprejmem takoj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28266 t Stavb, tefinika k večletno prakso, sprejmem takoj. Ponudbe s navedbo plače In currlculum vitae poslati pod značko •Arhitekt, na podružnico »Jutra, v Celju. 28158 Čevljar, pomočnika ca najfinejša dela, s hrano in stanovanjem v h I i i »prejme takoj Frane 8ifrer, splošno čevljarstvo, Skofja Loka. 28156 Prodajalko samo »a manufakturo. bolj-io mc>5 s prakso in aran-lerko mana faktur izložb sprejmem takoj aH t 1. oktobrom v večjem trgu na Štajerskem Keflektiram samo na prvovrstne moči Plača 500—1000 DiD in vse v h iS! Pri osebni prestavitvi plačam polovico vož nje Naslov pove oglasni oddelek »Jutra.. 28150 Kuharico »anesljivo. samostojno, s dobrimi spričevali in daljšimi službami, pod zelo dobrimi poeoji takoj sprejmem v večjo gostilno Naslov pove oglasni oddelek »Jutra.. 28014 Padlo-strokovniaka agilnega, iščemo ta takojšen nastop. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod iifro «Radio-strokovnjak» 27967 Mesar, vajenca •prejme takoj Alojzij Bre-eelnik, Ljubljana VII, Celovška cesta 93. 87853 Pek. vajenca poštenih staršev iščem t vso oskrbo v hiši. Naslov pove ogL odd. »Jutra«. 28454 10 čevljarjev in 2 šteparlci 3irejm« takoj Gregorc — aribor, Tattenbachova 14 28418 Učenko B dobrim šolskim spričevalom sprejmem v modno trgovino. Lastnoročne dopise n navedbo poklica in bivališča staršev pod — »Ljubliana 40» na oglasni Odd »Jutra«. 28440 Kuharico perfektno. po možnosti takoj »prejme Velika kavama v Mariboru. Zahtevo plače navesti. 28428 Učenko a dovršeno meščansko šolo, veščo elov. in nemščine sprejme M Sehram, Maribor, Aleksandrova c. 11 28430 Učenca spretnega za trgovino surovih kož. usnja ter čevljarskih potrebščin sprejmem. Prednost imajo z 1. sil 8 meščanskima razredoma Podro^nn pojasnila s osebn'm dogovorom — J. Stropi, trg z usnlem. Jesenice-Fužine št. 20«. 28446 Gdč. aH gospo za eospodinistvo in blagajno proti rila?i'n in stanovanjem z feavei'0 JSčp tovarnar Samo kavcije rmožne rr"ektantinje naj rtšejo na poštni predal M Maribor L Pletiljo tndt eačetnico, takoj sprejmem v Rožni dolini, cesta 6 it. 19. 28416 Dekle za ves h"!na dela sprejmem v kuznj dolini Cesta 8 M. 18, pritličje. 28460 Poslovodjo iičemo sa takoj sa prodajalno s alkoholnimi pijačami b Jestvinami m rune kraje » kavcijo. Ponudbe n« poštni prodal 136 Ljubljana. S7886 Trg. vajenca na deželo Iščem. II. Zupan, Brezje 60, p. Mariboru. 28438 Učenca za trgovino s me&anlm blagom, pridnega, zdravega, » primerno šolsko izobrazbo, sprejmem takoi. Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo starosti in šolske izobrazbe je poslati na naslov: Franjo Pire, Žužemberk. 88453 Potnicam 25 % za razprodajo v vsaki hiši nujno potrebnega konsum-nega predmeta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Zelo praktično*. Iščem zastopnika v Sloveniji dobro vpeljanega, ki bi prevzel še en predmet. Javiti »e j« na velesejmu, paviljon E — št. 95. 28414 Agilnega zastopnika iščem. Prednost Imajo oni, ki so vajeni papirnate stroke. Zgladiti se je v Kar- tonažni tovarni Benčina i dmg, Maribor, Mlinska ulica 28-80. Potnike zanesljive te poštene zastopnike ter agente »prejme proti dobri proviziji tvornica pijač — Ponudbe pod »Zanesljiv 88» sa oglasni oddelek »Jutra«. 88472 Velik zaslužek s predmeti, potrebnimi vsaki hiši, se nudi pridnim, v vsakem večjem ktaju. — Vzorci Itd. 10 Din. B. Co-tič, Ljubljana VII, Kamniška 10/a. 28413 Delo za prepisovanje s strojem sprejmem na dom Naslov > oglasnem oddelku «Jutra.» 28195 Pletllcl za mezdo, ki hočejo Izdelovat] otroške patentne nogavice na krožni pletilni stroj Iz cefirne volne 16/2-krat, naj pošljejd oferte v nemškem jeziku na naslov: Schw5rtzli & Stadlmann — Apatin, Bačka. 27985 125 Din dnevno zaslužijo takoj na roko — vse osebe brez razlike, z razpečavanjem najnovejšega predmeta, ki je nujno potreben vsaki osebi. — Ponudbe 8 prilogo 2 Din v znamkah na upravo Jutra v Mariboru pod »Takojšen zaslužek*. 28432 Vojni Invalid si išče ob nedeii« h In praznikih postranski zaslužek, kakršen si koli bodi za mesto Ljubljano in okolico. 28479 Prodajalka želi premeniti službo — najraje na debelo Cenjen« ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Poštena prodajalka*. 28406 Inteligentna gdč. z meščansko šolo in trgovskim tečajem. Išče službo blagajničarke ali pa pisarniško delo v kakršnemkoli obratu Ima 8 leta pisarniške prakse. — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Marljivost 23* Trg. pomočnik mlad, želi premeniti službo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 88312 Ključavničar z večletno prakso, priden, pošten In zanesljiv, za večja dela. Išče stalnega nameščenja. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod »Daljša praksa 86». 28163 Kot blacralnlčarka ali hišna v kakeir hotelu želi službo eospodična — Ponudbe na oelasnl oddelrft »Jut.ra» pod »Pridna b poštena Sloven ka*. 87849 Gospodična iz boljše družine, želi mesto gospodinje v večji privatni hiši ali hotelu. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Zanesljiv« In sposobna*, 28415 Elektrlkar sedaj elektronionter, s strokovno šolo, popolnoma samostojen, teli premeniti »lužbo. — Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru iod »Strokovnjak*. 28437 Kontorbtinja zmotna samostojnega knjigovodstva, slov., nemške m Italijanske korespondence, UČe nameščenja. Cen j. ponudbe prosi pod značko »Zanesljiva 23* na podružnico »Jutra* v Mariboru. 2842S Brivski pomočnik mlad, leU spremeniti mesto. Ponudbe je poslati na ogl. odd. »Jutra« pod li-fr« »BrirskJ pomočnik«. — 2845S Gosli poučuje bivši učitelj konservatorlja po nizkih cenah v Studeo-tovskl ulici štev. 9/1. 184 Diplom, učiteljica poučuje nemščino, francoščino, angleščino ter prevzame tudi korespondenco, flelenburgova ulica št 4fl 88357 Konverzaclja za poeebn* skupine za otroke, po izborsi metodi in ugodnih cenah, v nemškem hi francoskem jeziku — Starj trg št. 3/13, desno. 28024 Spodnja Šiška pouk italijanščine, korespondenca, prevodi. — Ponudbe n« osrlasni odd. »Jutra« pod »Hitro, dobro laški«. 28459 Vinske sode od 360—700 litrov, prodam liter po 75 p. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 88308 2 železollta stebra prodam Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 88275 2 novi stiskalnici pod šifro »Varno». 5000 Din posojila za kratko dobo. protd dobrim obrsetim išče gospodična. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro ♦Zasigurana varnost*. 88211 Družabnika s ea. 800.000 Din kapitala iščem pod mačko »Dobro obreetovanje*. — Natančen naslov pove Informacijska pisarna Vjljem Lukež. Go-od »Skladiščnik 59*. 26659 Družabnika (co) s 30.000 — 80.000 Din sprejme trgov, agentura v svrho razpeča vanja inozemskih brezkonkurenčnih uovostnih predmetov po celi državi Sodelovanje ni pogoj Ponudbe poslati na ogl odd. »Jutra« pod »Dobiček«. 28483 Hrastove hlode frize In deske 27 mm k n p n j e v vsaki množini Ivan Šiška Ljubljana. Me telkova ulica i 174 3 štedilnike in 2 peči za sobo. prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra. 28303 IX Hišo ali vilo kupim blizu centra. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Vselitev aprila*. 88237 Majhno hišico kupim v bližini mesta Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro «Ugodno» 28157 Hišo s 5 stanovanji ia velikim vrtom prodam. — Studenci pri Mariboru, Kralja Petra cesta 44. 88435 Lesene hiše novogradnje od 15.000 Din dalje. — Pojasnila daje Kreditna - Stavbna zadruga «Mojmir», Maribor, Koroška št. 10. (Priložiti znamke.) 88487 Lepo Mšo štiri sobe e pritiklinami In velikim vrtom t predmestju Ljubljane, dam takoj ugodno v najem. Ponudbe pod »Ljubitelj narave« ogl. odd. »Jutra«. 88455 Stavbna parcela 427 m», naprodaj. Knezova ulica 86, Sp. Bilka. 88468 Lepa gostilna velika, t trgovino ta posestvom t letošnjim pridelkom, v prometnem trgu, na prodaj. Ponudbe I prl-ložitvljo znamke na Ogl odd. »Jutra« Maribor nod »Visoko obrestovani««. 88483 Hišo s trgovino brez blaga, na -prometnem kraju, blizu Maribora. Je na proda] ■» Din 95.000 — Ponudbe s prilolHviJo znamke na opravo »Jutra« Maribor pod »B. C.« 88424 Of»šfrtio stavhftče v Ljubljani, na zelo letnem in nrometnem prostoru naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 88473 Lokal na Sv. Petra cesti it«v. 46 (Pukelstein) oddam takoj za etrojno pletenje ali pisarno. 28358 Lokal za prodajalno ali piearno, v sredi mesta oddam t 1. novembrom Naslov v ogl. Oddelku «Jutra». 88294 Brivnlco dobro idočo, prodam radi bolezni. Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod šifro »Brivnioa*. 87888 Lokal pripraven za brivnlco, t stanovanjem, oddam s 1. oktobrom Naslov t ogl. odd. »Jutra«. 88464 Lesno skladišče t lastno rampo, lepo in na telo prometnem kraju odda Alojzij Keber, Miklošičeva cesta 4. Trgovino t mešanim blagom, v trgu na deželi, t odplačilom zaloge takoj ugodno oddam v najem radi prezaposlenosti. Cenjene ponudbe pod »Stara vpeljana trgovina* na oglasni oddelek »Jutra« 2 poslovna prostora v L nadstr., blizu glavnr pošt« oddam r najem Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 28218 Mesnico na zelo prometnem kraju, radi selitve takoj oddam proti nekaj odkupnine. — Cenj. ponudbe je poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Sigurna eksistenca«. 2848S Skladišče oddam na Celovški cesti. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 28471 Trgovino z mešanim blagom na deželi oddam v najem pod ugodnimi pogoji. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 27922 Pohištvo prodam In stanovanje odstopim Opremljena soba s štedilnikom na razpolago takoj ali 25 septembra — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra». 28381 Stanovanje v novi biii, obstoječe iz 2 »ob, kuhinje in pritiklin, oddam s 1. oktobrom za 500 Din Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 27757 Lepo nagrado tistemu, ki preskrbi boljši gospe t odraslo hčerko v mestu stanovanje 8 sobic, ozir večje »obe, kuhinje ln pritiklin. za čimprejšnjo vselitev Cenjene dopise na oglasni oddelek «Jutra* pod »Mir in čistoča*. 28032-a Mirna gospodična < svojo materjo, UČe čisto stanovanje, majhno »obico in kuhinjo, i 15 ali 30 septembrom v bližini Tabora ali Sv. Petra ceste Cenj ponudbe t navedbo stanari ne na oglasni oddelek Jutra pod »Zelo mirna stranka*. 274&> Dve stanovanji eno s dvema, eno s tremi sobami, kuhinjo ta pritiklinami souporabo kopalnic« ta pralnice ter vrtom odda • 1 septembrom na Brinju ob Dunajski cesti Pokojninski zavod na nameščence t Ljubljani. 86312 Sobo In kuhinjo išče mirna stranka v Vod-matu ali vsaj v bližini Vodmata. Ponudbe na ogl. odd. *Jutra» pod »Mirna stranka«. 28484 Dijaka sprejmem t dobro Klavir na rtapolago. Naslov ▼ ogL odd. »Jutra«. 98468 Dijaka . aeiu ca stanovanje. Naslov ▼ OgL odd. »Jutra« £8443 Dijaka nižjih razredov, ta boljie družine, nun na stanovanje profesor: Dobra oskrba, strogo nadzorstvo. Kopalnica, klavir. Naslov v ogL odd »Jutra« 28443 Dve dijakinji sprejmem pod ugodnimi pogoji. Naslov pove oglasni Sobo ^o^^oddam^takoj.^ Stari trg 11 a. Od 1.—S. 88478 Solnčno sobo v viii ikrabieva niii» 18 oddam gospodu sa 860 Dta 8794« oddelek »Jutra«. 88487 Lepo stanovanje v Mariboru, obstoječe Iz sobe ta kuhinje, z elektr. napeljavo, oddam takoj mirni stranki brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28434 Stanovanje 3 sob » pritiklinami event. dveh sob išče stranka treh odraslih o«eb v »Tedini mesta ta takoj ali pozneje. Ponudbe na »Selitev jeseni« na ogl. odd. »Jutra« 28466 Stanovanje v Mariboru pri parku, 8 lepe sobe — za pisarno ali tdravnika ter 8 velika prostora na dvorišču, kot garaža, skladišče. ta obrt ali industrijo. dam v najem Ponudbe na podružnico «Jut.ra» v Mariboru pod «V mestu» 27882 Dijaka sprejmem v bližini obrtne šole. Uporaba klavirja. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28378 Dijaka nižjih razredov srednjin šol sprejmem na dobro hrano, zdravo stanovanje in vso oskrbo. Iz boljše hiše. v sredini mesta Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 28356 Dijaka sprejm-em v dobro oskrbo v Gorupovi ulici 8/n. levo. 28347 Dijaka višješolca realne gimnazije sprejme rodbina na vso oskrbo, v neposredni bll-?ini realne gimnazije na Poljanah Naslov pove oglais oddelek »Jutra* Dijaki se »prejmejo na hrano ln stanovanje pri boljši rodbini v sredi mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra*. 28444 Več dijakov sprejmem v sredini meeta na dobro hrano po znižani ceni. Naslov oglasnem oddelku »Jutra«. 88335 Dva dijaka sprejme boljša rodbina na stanovanje s popolno oskrbo. Dalmatinova ulica 10. pritličje. 88221 1 aH 2 dijaka sprejmem na stanovanje is hrano. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 27862 Dva dijaka sprejmem na dobro mesno hrano. Naslov pove oglas, oddelek «Jutra». 88240 Dijaka •prejfttero na stanovanje na Starem trgu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 28441 Na hrano sprejmem več oseb Naslov v oglasnem oddelku Jutra 88005 Sobo separirano ta s električno razsvetljavo, iščem za dva meseca. Ponudbe na naslov Miloš Rozin, Trbovlje. Prenočišče Preprosto prazno sobo iščem v bližini mestne klavnice za 8 delavcev - pleskarjev Ponudbe na naslov: Miloš Rozin, Trbovlje. 28384 Dva gospoda v Mariboru sprejmem na stanovanje v Jenkovi ulici štev. 4/1. 88486 Opremljeno sobo išče akademik lilisu gorenjskega »oto ivora Ponudbe pod »Vijolinist« na csl. odd. »Jutra«. 28463 Sobo oddam v centru dvema gospodoma, istotam sprejmem gospodične na hra.no. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 88475 Gospode sprejmem na hrano ta stanovanje (tudi samo stanovanje). Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 88476 Dijake sprejmem na stanovanje hi hrano Stanovanje je blizu tehn sr šole in realke. Električna luč. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. — 28481 Sobo oddam s separiranim vbodom zakonski dvojici brez otrok. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 88477 2 boljša gospoda sprejmem na stanovanje ln dobro domačo hrano v sredini mesta. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 88157 Zmagovalka oceana Zaton kraj morja prelepa je slika, v bližino, kjer moja, sna opisat obzorja m« vedno bolj mika. 88445 Mlad trgovec želi poznanstva z dobrosrčno. neomadeževano gospodično srednje postave, staro do 84 let. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Srečonoe«. 88480 Kolesar prosi: 10. ob treh, ako nemogoče: U. ob petih! 28282 3 mlade Primorke žele dopisovanja t inteligentnimi goepodl od 88 do 85 let. Le resne ponudbe pod »Vera«, »Ljuba«, »Nada« na upravo »Jutra« Maribor. 28449 mssm Plettlnl stroj 840, prodam eeni. po igodnl Električni dinamo t K S, ▼ popolnoma dobrem stanju, t vsem inštalacijskim ta drugim materijalom prodam. Ka ogled (»t posestniku Ivanu Zupančič, Trbovlje S Gabon&o 88873 Parno lokomobilo za žago, 80—t'- HP, v i*. brani stanju, kupim. — Ponudbe pod »Parna« aa ogl. odd. »Jutra«. 88490 TUvzn Darujte društvu slepih jubljanl, Wolfovi 18. 188 Srečen zakon doaežete vsi, ki se mislite poročiti, ker Vam preskrbimo doto 80—40.000 Dta pod tako lahkimi pogoji, ki jih lahko tzpotai najrevnejši. — Za pojasnila priložite znamko 2 Din — na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Srečna bodočnost* 2843S Gospodična trgoveko naobraiena, se želi čimpreje poročiti t dobrosrčnim trgovcem, starim do 86 let, kateri poseduje svojo lastno trgovino na prometni točki. Samo resne ponudbe je poslati na ogL oddelek »Jutra, pod šifro »Blago srce 1928*. 88039 Klavir sa vežbanje, ugodno na razpolago v Kolodvorski ul. št. 5. 28256 Rumene kanarčke samce ali samice, mlade, kupim. Ponudbe t navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod »Kanarčki 97*. 88097 (T! Sedlarsko orodje kompletno, vštenrši veliki »Singer« šivalni stroj in stroj za čehanje žime prodam po ugodni ceni. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Sedlarstvo*. 28451 Fotografiram poceni, amaterjem povečavam s popustom. Slike ca legitimacije pogojno brezplačno. Staut, Ljubljana, Goapoeveteka cesta it. 1/n 891 Pletilno podjetje delavnica s stroji ln trgovina z galanterijskim blagom, dobro uvedeno, na prometnem kraju v centru mesta, v celoti po primerni ceni na prodaj. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. — 88465 VItefl (gepeli) stoječ, kakor nov, proda za 2000 Dta J. Ulčar, Gorje pri Bledu. Sprejme fia tudi t vso oskrbo v hiši vajenca ta kovaško obit. 27384 Slabokrvni! Najboljšo taninsko črnino toči K. Brezovšek, Komea-skega uliea 8& Ne zamudite poskusiti. 28301 100 Din nagrade iobi dotttai, ki m pošljo naslov g. N. Leben, Uvio-ga lesnega trgovca tn psa-ke*. tovarnarja v 8avinski iolini. Franc Meško. Celja, Aleksandrova ulica It. S 27725 PrekUcujem vse žaljivke, izrečen« proti g. M. Pircu, kot neresnične ia se m zahvaljujem, da j« odstopil od tožbe. — Josiptaa ZnofeL 28431 Ivo Povšič roj. 16 avg. 1903 v Trbor-Ij&h, ae poživlja zadnjič, ia takoj vrne denar, legitimacijo in kolekcij«, drugače sodno taaledovanje. Kdor mi pomaga, da ga izsledm. dobi nagrado. Slavno zastopstvo tvrdke (Krojač*, taloga modnih furnalov, Zagreb, Selška c. U. 804. 278T8 SELITVE * mestu m m» detel« ttrokovno ln uajssacji* pot srn Slovenla Transport Ctfutitaaa. Miklošičev« •«•*« $g r«1 »ton tt «718 8f> Naznanilo. Naznanjam cenj. damam, da sem dobila nove filce po jalco nizkih cenah. Sprejema se tudi preoblikovanie. Ceue solidne. h)69i Se priporoča Salon .Pompadonr4 saBasass Vreče nove m rabljene v»et vrat ter iuto za embalažo ima redno t saloir Mirko Mlakar -Inbltaoa Slootškovs H V globoki žalosti naznanjamo, da je naš predragi soprog in oče, gospod ' Viljem Freund tovarnar y Maribora po dolgi bolezni v 61. letu starosti dne 7. septembra 1928 za večno zaspal. Vpepeljen bo dne 10. septembra 1928 na Dunaju. Maribor - Dunaj, 8. septembra 1928. Marta Freund, soproga. Karol in Lisi, otroka. Stanley Wtyman: 114 Rdeča kokarda Roman. »Ali veste, gospod vikont,« je dejala, »da sem imela snoči zelo Čudne sanje ... Ali pa je bilo nemara med mojo boleznijo, kaj, Deniza? ... Nu, saj ni važno, kdad je bilo ... Skratka, sanjala sem vse mogoče grde stvari: da sta naš grad ta naš dvorec v Caborsu pogorela in da smo morali pobegniti v Montauban ta potlej v Nfmes, se mi vidi In gospod de Gontaut Je bil ubit ta vsa sodrga se je oborožena vzdignila na pobu.no! Kakor da bi mogel kralj trpeti take šale,« je nadaljevala s kratkim smehom, ki ga je zadrgnila bolečina v prsih, »in kakor da bi bile vobče možne! A bilo je nekaj še bolj nemogočega . . . Mislim, da je zadevalo Cerkev.« Premolk-nila je in nagrbančila obrvi; nato je mahnila s pahljačo, kakor bi hotela od podi t^ to misel. »Pozabila sem, kaj je bilo, čisto sem pozabila. In baš v trenutku, ko je bila strahota na vrhuncu, sem se zbudila. Smešna mora, da ji ne pomnim enake! Vsi bi pomrli od smeha, če bi se je mogla spomniti.« Umolknila je. Pahljača H je pala iz roke ta s tesnobo je spustila oči okoli sebe. »Zdi se mi ... da mi ni dobro,« je rekla z izpremenjenitn glasom ln bolestno spačenim obrazom. O, še preveč razločno smo videti, da Je trpela! »Louis!« je povzela nestrpno, »kje pa je notar? Lahko bi nam vsaj prečital pogodbo. Viktor ta gospod de Gontaut morata vsekako kmalu priti . . . Kje je ta notar?« je vprašala s trpkim glasom. Demiza Je skrivala obraz med dlanmi in trepetala tako, da Je Škripal naslanjač, v katerem je sedela; Louis se je drgetaje obračal proč, jaz pa sem stal ob znožju postelje kakor okamenel. Zdravnik, slok mlad mož s temno poltjo, je M edini, ki se je upal odgovoriti »Listine so v sosednji sobi, madasne,« je dejal resnobno. »Tedaj niste vi gospod Pettifer?« je odvrnila z razočaranem glasom. »Ne, madame, obolel Je nekaj pa ne more z doma.« »On nima pravice, da bi bij bolan,« je strogo odrezala markiza. »Pettifer bolan, tisti dan, ko je treba podpisati žereitovanjsko pogodbo gospodične de Saint-Alais! A listine so vendar tu?« »Da, gospa, v sosednji sobi so.« »Stopite ponje! Brž Jh prinesite!« Je povzela, nemirno gledaje zdaj tega, zdaj onega. Premaknila se je na postelji ta bolestno zastokala. Nato je vprašala z nestrpnim glasom: »Kje je Viktor? Zakaj ne pride?« »Zdi se mi, da ga slišim,« se je zdajci oglasij LouSs. Bilo je prvikrat, da je izpregovoril iz lastnega nagiba; njegov glas je imel nekam nov izraz. »Pogledal bom,« Je povzel, ta ko je krenil proti vratom, mi je skrivaj mignil, naj pridem za njim. Zajecljal sem nekaj v opravičbo ta šel. V salonu sva našla zdravnika, ki je vznemirjeno iztikal po vseh kotih. »Papirja, gospod!« je rekel, ko sva stopila v sobo, ta nestrpno vzdignil oči proti nama. »Papirja, kakršnega že.« »Stojte!« je odvrnil Louis z glasom, hripavim od bolečine. »Ta komedija traja že predolgo. Čas je, da prestane.« »Kaj pravite, gospod?« »Pravim, da je dovolj!« le srdito odvrnil Louis, daveč se s Ihtenjem, ki mu' Je sililo v grlo. »Priznajte ji resnico.« »Ne bo mi verjela,« »Čeprav ne; vse je bolje od tega.« »AH je to vaša resna volja, gospod?« Zdravnik ga je resnobno pogledal. »Da, moja resna volja.« »Tedaj se več ne vtikam,« je povzel učenjak. »Odklanjam pa tudi vsakršno odgovornost. Dolžnost mi veleva, gospod, da vas opozorim na neizogibne posledice.« »Moja mati me more ozdraveti!« je trmasto rekel Louis. »Ne, gospod, ozdraveti ne more; po mojem mnenju jI je živeti najdelj še nekaj ur. Zdaj jo drži pokoncu vročica; kadar ta prestane, se bo začel smrtni boj. Na vas je, da odločite, ali naj zatisne oči, ne da bi preje zvedela nesrečo, ki jo je zadela v osebi njenega sina, ali naj umre v polni zavesti svojega gorja . . .« »To je strašno!« »Na vas je, da odločite,« je neizprosno ponovil zdravnik. Louis je pogledal okoH sebe. »Evo vam papirja,« je rekel zdajci. Najina odsotnost je trajala največ tri minute, toda ko smo se vrnili h gospe de Saint-Alais, je že vsa nestrpna klicala nas ta Viktorja. »Kje pa je? Kje je?« je vročično ponavljala. »Zakaj mora baš danes muditi? Menda n ibilo kakega . . . prepira med vama?« Tako govoreč me je nezaupno pogledala. »Niti najmanjšega ne, gospa,« sem odvrnil z glasom, ki se je utapljal v solzah. »Kolne se, da ne.« Kupite na obroke! brez posredovalca kredita direktno pri dobavitelju, ker si s tem prihranite mnogo denarja. Na primer: Oblačilnica »ILIRIJA«, Ljubljana, Mestni trg 17/1 Vam nudi: 3 m volnenega blaga r/2 m brokatne podloge kompletno za damski plašč « na šestmesečne obroke za Din 440.— Na deželo pošljemo vzorce! Na zahtevo noši jemo potnika na dom! OBLAČILNICA »ILIRIJA« Telefon 2825 M E S T NI T R G 17/1 Telefon 282= Za krojače! Nova velika Za krojače Knsiga kroiaštva za samouke o prikrojevanju moških oblačil Ji. RUN C, LJnblJana, Gosposka ulica ? Zahtevajte opis Knjige 26 Ugodna prilika! Tovarn ŠkO pos^opfe s skladišči m pokritim lopami na zelo ugodno ležečem kra;u v Ljubljan1 se dob! takoj v zakup. Najdooom površine, velike delavnice, kompleks od treh stran s cestami obdan. Mogoč parni in električni obrai. Pisarna zraven. Eno stanovanje event. tudi na razpolago. Sklene se lahko dolgoletna pogodba Zelo pripravno za vsako vrsto podjetij. Interesant dobe po asnila v oglasnem oddelku ..Jutra* mi* HOTEL „ROYAL* BEOGRAD Kralja Petra ul. 70. Telefon 55-27. Novo otvorien hotel prvega reda v centiu trgovskega kraja v mestu z vsem modernim komtortom (liit, topia in hladna voda, kopališče, vrt itd.) Dri poroča se naj-topleje potnikom. Cena sobe od 50 dinarjev napre, io.67i DIREKCIJA Svetujemo Vam nabavo samo edino najboljše in trpežno in sivami siioi M\IM" ter švicarski plelilni stroj .DUMCtT same pri Josip Peteline-a LJUBLJANA. Telef. 2913 Za časa velesejma Paviljon prostor levo Intel senten prodajalec za foto-trgovino i znanjem hrvaškega in nemškega jezika se takoj sprelme Ponudbe samo od strokovnjaka enačbo dosedanjega službovanja n plače nasloviti na veletrgovino otografskih potrebščin 1077( Iso Weiss, Zagreb, Ilica 31 i Izredna prilika! Žgalni kotel (400literski) in ROTIRNO SESALKO prodam po zelo ugodni ceni. Žgalni kotel je zelo praktičen, ker je prenosen. Istotam prodam veliko hrastovih sodov ta kadi v različnih velikostih ta 1 vagon suhih klanih doe iz hribovskega hrasta. Povpraša se pri D. Modic, Celje. 10685 Steznike. mbušne pasove, ursodržce (Busenhalter) kom bin rane steznike in elastične priporoča atelfe A- HUfTER Tavčar e*<* ul. 11/H JVO.' Popravi* < sorHemaio -ri 'očno zvr>uieio Potrtem srcem naznanjamo, da k na&a predobra mama, stara mama, teta m svakinja, gospa Josipina Jerina zasebnlca dne 8. t. m. po dolgi in mučni bolezni, previden a s tolažiti svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnioe bo ▼ ponedeljek, dne 10. septembra 1928 ob 3. ud popoldne iz Javne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V LJubljani, 8 septembra 1928. Josipina Podbevšek Franc Jerina hči sin io ostali sorodniki U»*tnl noBT»lHj' tavod Zahvala« Ob prebridki izgubi naše drage nepozabne hčerke in sestre Mimice se tem potom najprisrčnejSe za* hvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Posebej pa ae zahvaljujemo gg. zastopnikoma re* alne gimnazije iz Celja, učiteljstvu šole v Toplicah, g. dr. Zamiku, g katehetu, • sokolskemu naraščaju vsem darovalcem krasnega cvetja m vsem, prav vsem, ki so kakor> koli sočustvovali i nami Loke pri Zagorju o. S., 7. IX. 1928. '0.772 Žalujoča rodbina: Kovač -Poček. d oglejte C&logc krasnih braoiivaLnih •troj«*. oajnuvej&>-Isnajdbt moderc <>tmike N* ta Aro j Mt»>-•opolnom. enostavno rt* -o vrstno Maffo oajitkt ir '.:pk< t .Ikrak 41 vom. v* tete reamin«. ^umbt te rumhnice Pouk * retenjt >r»zpla«ea — Prodaja turi* ia obrok« Ceniki frank o < tribuna. f. B L.. Ljub iana Karlovaka testa t. Kalvarija 8 Dosedaj največja gledališka predstava na prostem« Matičičeva bojna igra se vprizori dne 8. in 9. sept. vsakokrat ol 8. uri zvečer na Kodeljevem na prostem. Predprodaja vstopnic pri tvrdki «Orijent», Dunajska cesta 14. Oglienfi (karbon) oaoir indigo papir darom (ribi. baros za itamplllkt pnglntrnike ia blagalnc dobite vedno in najceneje pri Lud. Baraga, Ljubljana Selenbureova ul 6/1. Tel. 2980 s Šivilja Leopoldina Sternad se je preselila v Spodnjo Šiško, kolonija »BAJTAR«, hiša Nedog (zraven hiše krojača g. Rozmana) ter se priporoča cenj. damam za nadaljnjo naklonjenost 10631 oioioioioioioioioIo Ariel o m 0 m 0 ■ o ■ o ■ o o no bo io acsao io «o bo io najboljši in najcenejši angleški motocikli. Prodajamo za časa velesejma z znatnim popustom. Jugo-Auto, Ljubljana, n Dunajska c. 36. Tel. 2236. ■ 10718 Vsakovrstne trgovske knjige, štrace, mape, aoteze, herbarije, odje* m alne knjižice, bloke, Šolske zvezke itd nudim po skrajno ogodnih cenahl Anton Janežič, LJUBLJANA. Florjanska 14 Knjigoveznica in irtalnica trgovskih knjig NA DEBELOl NA DROBNOl 7- L. Nikuš Ustanovljeno 1839 Na malo Na veliko .»/u Telefon 2282 Lfuhliana Mestni trg štev. 15 dežniki a - pozor l Na Gorenjskem se prostovoljno proda po zelo ugodni ceni 160 oralov arondlranega gozda ln travnikov, vodna moč in kamnolom, vse tik trga, prometne ceste In nanovo trasirane železnice. — Vprašanja in ponudbe na ogl. odd. »Jutra« do 30. septembra pod znamko: »Ugodna prilika 1928«. 10648 PRIDITE POSKUŠATI PRIDITE POSKUŠAT! Na velesejmu »H« paviljon štev. 478. »Samopomoč«, centralna kmetijska mlekarska zadruga v Zagrebu. Ementaler vSokol" domači proizvod po švicarskem vzorcu pripravljen, S škatlicah do 6 obrokov. Na velesejmu paviljon »H« štev. 478. PRIDITE POSKUŠATI PRIDITE POSKUŠAT! Ljudevlt Modly, tvoralca sira, Končanlca (Slavonija). KUPUJEM stalno vsako množino t(OStdnjeV£gd tanlnskega lesa. smrekove skorje, cele In zdrobljene. smrekove hmeljeve droge rabljene dobro ohranjene sode od strojnega in jedilnega olja po najvišjih cenah proti akreditivnemu plačilu. 169 FRANC OSET Sv. Peter v Savinjski dolini. Naša ljuba hčerka edinka, vnukinja in nečakinja Elinor pL Tomo je danes po dolgi mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere preminula. Pogreb se vrši v nedeljo dne 9. septembra ob 17. uri s Poljanske ceste št. 12 na pokopališče pri Sv. Križu. 10.777 Žalujoči ostali. Urejuj« Onront. tU«ijea UdaJ. «„ *on*orciJ .Jutra. Adotl (Umikat. L* Narodno tiskarno O, & t« uafcaraarj« fraoc jezer**. L* mserarm do j©odgo»orce Aiojrij Novak. V* « LJubljana.