pri« Naslov—Address N O V A DOBA ®33 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio (Tel. IIEnderson 3889) OBA (NEW ERA) arlti'i iV . -fi V letu 1937 je J. S. K. Jednota pokazala več mlade življenjske sile kot kdaj prej. Naj bi se ta sila vedno krepila in pomlajala! URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION [flTT — Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, Ohio Under the Act of March 3rd, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for In Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925 ' *0, “ ——— - IN ji> f id> 29- iOl’1 ,r* eiief rit» .Veta efl , fe sp( ^ 43. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, NOVEMBER 3rd — SREDA, 3. NOVEMBRA, 1937 VOL. XIII. — LETNIK XIII. Jene in druge ženske vesti V# j, ~—-— lznikat'efl,eKj ‘ ■ ”18 SNPJ in št. 158 '%.n. . * Kj v p. ' eiey društva št. 71 lol3 *evelandu, O., bo v so- vršj)a0Vembra- Prireditev se \ ^0venskem domu nes Ave. >oto j^l,l(lufJhu, Pa., se bo \ ?vese]j n°Vettlbra vršila ve-)Šti° .j *:a’ katero priredi tam-lii|ast«USfVo At- :56 JSKJ v tni dvorani. K(>, , ; '° kršfe'e'Se^'C0 v počaščenje 6|‘ Ig e,leK& vina priredi na ^če , 0N'ernbra angleško po-HiuJu^q0 št- 180 J SKJ v ’ * 13, N- Y., se bo v so- vršila plesna RSlcj -i^ega društva št. Vfi _ _ * -f Zahv^i’ se 'J0 11 a pred-Sr* a .ega (lne> to je 24 ^’a št’ V *'*a Plesna veselica I 132 JSKJ. L^itev h f Ja . U()rnace zabave na- hlu TnV0 St' 92 JSKJ \ 12? ■ Vršila se bo v so- f °Vembra. Bo s* ® v®Selico naznan.fii P,. za JSKJ v Davisu ptj nr-T^ev 31. decembra Psvn • bo tudi društve "■>« zastavo. Ki • lilija J ileJ zakonskega L oktobra obha- w n , p,rank °koren-3 S edsednik JSKJ, ir ^ tilr°ga v Denver ju Svil* ° pri,'ko so jimž eHah n* Prijatelji prire vni večer. {,%ik. * j.Wejj ° N°ve Dobe so pre Sa v? sPremstvu Cleve Mi'" n^ranka Levarjt L^al ■ tt Levar, Mrs * jz U]111 Miss Margarei J Mintl- ter Mr. ir k iz Duiuthii S' s» * Ml 8°t*at' TUruedništvu 0 ^ t k eri John Kumše 'D t>‘ nadz°rnega od Cjuni b7 ^egova s°Pro °fia, v ,.erki Misses Vidi t Sl Loraina, O. Cs * V -,e dne 2C \ 1Zabeta Eržen ^?.iseL!a št- 72 JSKJ * zara i-Ia mora,a nujn Je Pocll J \ Vnet.ia slepiča b "'egi a. V Siri- * S^*c0/o . S S1 Wii,v*’. P° dvadnev V" 11 dV C-n*c' Urtll'l Anto ....................... PH^8eli nan‘ Pionir me < !bil v nCi’ »tar 75 le ni^ Crešnjice pi \ X ^ Dolenjskem; ’i|j^ je naselil let V Cleveland j, stara 44 le Gorice LSv Je Pri^a V V t24 leti. Tu zap, le&a sina in t RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA d MALO UPANJA 11 V Washingtonu so se bili pre- n tekli teden zbrali h konferenci zastopniki C.I.O. in A.F.L. unij j z namenom, da premostijo raz- 11 kol med obema delavskima organizacijama. Pogajanja tekom 2 prvih par dni niso pokazala ni- 4 kakih uspehov in splošno pre- a vladuje mnenje, da ni pričako- t vati sporazuma v bližnji bodoč- t ' nosti. Konferenca je bila odgo- 11 dena do 4. novembra. d __ b IZGUBA ZA KABINET « Pomožna tajnica zveznega za- 11 kladniškega departmenta, Miss ° Josephine Roche, je resignirala, da prevzame vodstvo drugega d ! največjega premogovnega polja ? v Coloradu. Kot pomožna taj- ^ nica zakladniškega departmenta .° je imela v oskrbi oddelek jav-j” nega zdravstva in se je posebno i11 zanimala za zdravstvene raz-izmere revnejših slojev. Dasi ro-,'' jena in vzgojena v bogastvu, je: j* bila kot lastnica premogovnikov v Coloradu, katere je podedovala po očetu, vedno na-; K klonjena delavstvu, katere je 11 pošteno plačevala in jim pripo- *-ročala, da se organizirajo v u- a nijah. Sinovi in hčere bogata- c' ■ šev se malokdaj brigajo za bla- ^ gostanje prostega naroda. Redki ^ izjemi v tem oziru sta Mr. Roo- is sevelt in Miss Roche. 1 IMA DOVOLJ Bivši predsednik Herbert tfoover, ki je bil pred petimi ^ leti tako grdo poražen od Roosevelta, se še skuša uveljavljati v republikanski stranki, toda se ne namerava več potegovati j ^ za nikak javni urad. Tako vsaj ^ se je izjavil pretekli teden te-kom nekega govora v Bostonu. V vj PROČ S PREDSODKI p Podpresednik unije avtomo- j bilskih delavcev, Wyndham Mor- z timer, je pozval vse C.I.O. uni- t je, da naj opuste vse predsodke j proti črncem in da naj jih v c unijah smatrajo v vseh ozirih . za enakopravne. Le na ta načini ^ bo, po njegovem mnenju, mogo-:^ i če unionizirati tudi od Forda v kontrolirano avtomobilsko in- j dustrijo. Dosedaj so bili črnci ^ v unijah na razne načine zapo- c stiivljani. g r ZVIŠATI NAKUPNO MOC j Predsednik Roosevelt je pre- j tekli teden v svoji konferenci s ^ časnikarji poudaril, da bi mo-; rala biti prva naloga bodočega j zasedanja kongresa najti poti r za zvišanje nakupne moči ene 1 . tretjine ameriškega prebival- > , stva, ki nima sredstev za do- f . stojno preživljanje. Dejal je, da j i časopisje zadnje čase zelo gla- ] , sno zahteva spremembo posta- j 1 ve glede obdavčenja nerazdelje- 1 nih korporacijskih dobičkov, po- , -1 zabija pa na 30 do 40 milijonov I ljudi, ki nimajo dovoljnih sred- 1 • stev za dostojno preživljanje. , f ' ZA VARNOST POTNIKOV j Pred poldrugim letom je kon-•1 gres spre jel postavo, ki določa j 1, gotove varnostne naprave na • potniških parnikih, kar naj bi i preprečilo ponovitev požarnih j I katastrof, kakršna je bila malo II prej zadela luksuzni potniški , parnik Morro Castle. Takrat je 1 i v požaru na morju izgubilo živ-ljenje nad sto oseb. Nekatere v’! parobrodne družbe pa se na do-v | ločbe zakona niso ozirale in so, ■ še zdaj brez zahtevanih varnost--i nih naprav. Zvezni inšpekcijski1 (Dalje na 2. strani) ! ODMEVI IZ RODNIH ! KRAJEV 1 SPREMEMBE OBČIN c I 1 Listi iz Slovenije poročajo, da y so bile ponovno odrejene števil- ( ne spremembe v sestavu občin. T že zadnja leta so bile v tem ozi- ^ ru izvedene mnogoštevilne spre- ^ membe in zdaj bodo izvršene na-daljne. Prizadeta bo skoro četrtina občin v Sloveniji. v 1 DRZNI CIGANI r Prebivalstvo Bele Krajine je ^ bilo že dalje časa vznemirjeno *• zaradi številnih drznih tatvin, \ ki so bile zlasti pogoste v okolici c Starega trga in v bližnjih vaseh. r Nedavno so viniški orožniki po- x zno v noči naleteli pri viniškem * mostu na močno skupino ciganov, katere so hoteli preiskati. Ciganska družba, ki najbrž ni f imela čiste vesti, se je orožni- 1 kom postavila v bran z orožjem. 1 1 Strel iz samokresa je zadel ko- -1 i mandirja Kastelca, nakar so tu- ■ * di orožniki začeli streljati. Za-i‘‘ det v trebuh je padel ciganski ^ kolovodja Ludvik Kovačič, ki je, iv jezi, da je ranjen, potegnil iz i žepa nož in si prerezal trebuh, i1 Na operaciji v Kkndiji pri No-!1 vem mestu ,je pozneje umrl. Ci- ’ gane, ki so sodelovali pri spopa-j1 du, so orožniki polovili in izro-11 čili sodišču. i • ___ ; 1 IZVOZ MALIN • Iz Slovenije se je letos izvozi- i lo 23 vagonov malin, delomii v : Švico, deloma v Nemčijo, pa tudi v Francijo. Maline so kupci ; plačevali po dva dinarja kilo- , gram in tudi več. Revno prebi-ivalstvo je v nekaterih krajih, kjer maline obilno obrode, za-I služilo vsaj za najnujnejše po-i trebščine. >J ----- ŠPIRIT IZ KORUZE . ] V Jugoslaviji je predpisano i mešanje bencina s špiritom in' j sodi se, da se bo letno porabilo ; več stotisoč meterskih stotov ko-! ruze v to svrho. Na ta način po-; rabljena koruza bo poljedelcem I prinesla več dohodkov kot jih ; prinaša koruza, izvožena v ino- j zemstvo. j: RUDNIK CINKA Te dni se je mudila v Cirniku blizu Mokronoga posebna komisija pod vodstvom mineraloga prof. Janeza Žurge, ki je preis-; kovala kakovost in množino cin-;kove rude na kraju, kjer se jej' | svinčeni rudnik že pred leti izkoriščal. Preiskovalci so vzeli! . dele rude s seboj, da jo natan-j ■ ično preiščejo. Od preiskave .je odvisno, ali bodo rudnik začeli : ponovno izkoriščati, kar bi bilo za ondotni revni okoliš znatnega ; pomena. -; SLAVA KISLEGA MLEKA ! > Kakor znano je bil sloveči ind-; iski magnat Aga Kan letos so- > glasno izvoljen za predsednika; t 18. skupščine Društva narodov’j -jv Ženevi. Ni pa svetu znano, da| -isreba Aga Kan sleherni dan ki-; i slo mleko, ki mu ga dovažajo iz ; / Niša. Srečni producent kislega ; mleka je Dionizij Perčukljie-1 vič, doma z Galičnika. Pred le- - torn se je naselil v Nišu in jel i kmalu zaslovel po izredno do--Ibrem kislejn mleku, katerega! ,!pripravlja na svojstven način,' 1 da je kakor sama smetana. V| - Ženevo pošilja kislo mleko že, - dva meseca in vse kaže, da je! iAga Kan s svojim spremstvom a i popolnoma zadovol jen s tem ne- - navadno dobrim izvoznim pro-e iduktom iz Jugoslavije. 1 (Dalje na 2. strani) VSAK PO SVOJE V Sloveniji so spet na dnevnem redu spremembe v sestavu občin, kar po jugoslovensko imenujejo prekomasacije. Zdi se, da hočejo zadnje čase vse gospodarske neprilike rešiti s trganjem in krpanjem občin. Ali pa gospodje na vladi nimajo drugega posla. V Jugoslaviji pripisujejo največ krivde za pretepe in poboje uživanju vina ameriške samo-rodne trte, ki jo imenujejo šmarnica. Dotično vino baje vsebuje znatno količino strupenega lesnega alkohola. Zanimivo je, da na Hrvatskem tisto vino imenujejo “direktor.” Direktorji vseh vrst pa so običajno svoje-glavni. sl* Poraženi republikanski predsedniški kandidat Alf Landon je nedavno govoril na radio. Novinarji, ki so bili navzoči, poročajo, da se je mož tekom govora smehljal. To se vjema. Mi, ki smo ga poslušali, smo se krohotali. J?« Najnavadnejši bavbav sedanjega časa je komunist. Fašistična Italija se oborožu.je proti komunizmu, nacijska Nemčija is-totako, Japonska pobija komunizem na Kitajskem in ameriški kapitalisti nasprotujejo C. L O. uniji z izgovorom, da je komunistična. Pri tem ni čuda, da je prišel tudi v vsakdanjo porabo kot psovka. Kdor se ne strinja z nami ali s komur se mi ne strinjamo, ga enostavno označimo za komunista. S tem je vsak argument zaključen. * Vsekakor bi dejal, da si ni treba nikomur preveč k srcu gnati, če je obdolžen, da je komunist, dasi morda še v sanjah nikoli ni pripadal dotični stranki. Smeje naj se, kakor se smeje predsednik Roosevelt, ki je bil tudi že večkrat javno označen za komunista. * I , častni predsednik Antisaloon-;ske lige, dr. H. H. Russell, v Westervillu, O., ki je star 82 ! let, prosi organizacijo za penzi-jo, da bi po 44 letih suhaške propagande lahko šel v pokoj, čas | je že, da bi šel, in če bodo za nje-1 govo penzijo kolektali, bom še. jaz prispeval kak nikelj. * * Društvo za varstvo živali na Dunaju je nedavno prireldilo “dan konja,” ko so bili razni civilni in vojaški kopitarji primerno počaščeni. Slavnost je bila tako uspešna, da jo namena-ivajo obnoviti vsako leto. To bi ; bilo vse lepo, če bi se merodajni činitelji tudi včasih zmisliji na idan delavca in človeka! * ( j Vse na svetu je mogoče in talko je tudi mogoče, da je župan | nekega velikega mesta Roose-jvelta “na kolenih prosil,” naj za ! božjo voljo ne zapusti mesta, ka-ikor je bilo nekje zapisano. Mo-;goče je, toda zelo neverjetno. : Poklekanje pred ameriškimi uradniki, tudi najvišjimi, ni predpisano. Dejstvo, da ima predsednik visoko prostozidar-‘sko saržo, pa uradno ne pride v | poštev. * 1 čebelarski ekspert na univerzi države Minnesote trdi, da če-:,bele ne pikajo iz zlobnosti, am-!! pak zaradi domačih neprilik. 1 ’ Kdo bi si mislil, da imajo čebele • : delavke, ki pikajo, tudi domače -; neprilike, ko so vendar brezspolne, torej neomožene! 1 (Dalje na 2. strani) '% to ii#1 val fl b Se*tro 4% j6‘» AKTIVNOSTI ZA ZABAVO Splošno priznano dejstvo je, j da imajo skoro vsi normalno: razviti ljudje veselje za kakšno| postransko aktivnost ali opra-i vilo poleg svojih običajnih poslov. Te aktivnosti, ki služijo vi razvedrilo na različne načine zaposlenim ljudem, Američani na kratko imenujejo “hobbies.”! Znanstveniki sodijo, da so te hobbies neprecenljive vrednosti za zdravo duševno razpoloženje Ijudi ,ker se pri njih duševno odpočijejo od vsakdanjih naporov svojih običajnih poslov. Ta postranska opravila za zabavo so najrazličnejših vrst. Nekatere ljudi veseli lov, druge ribolov, spet druge plezanje po hribih ali pohajkovanje v pro-i sti naravi, nekatere igranje kart, tenisa, golfa, itd. Mnogi ljudje imajo veliko veselje v tem, da zbirajo različne predmete iz vsakdanjega življenja. Tako imamo zbiralce poštnih znamk, podpisov, knjig, plaka-j tov, prvih izdaj različnih publi-1 kacij itd. Te vrste zbiralci so številni in smo jim nekako privajeni. Nekoliko bolj čudno pa se nam zdi, če slišamo ali čita-1 mo, da žive ljudje, ki se zabavajo s tem, da nabirajo različnih vrst žeblje, naboje, gumbe, ! pokrovce mlečnih steklenic, pi-; pe, papirnate obročke cigar, od-\ rezke voznih listkov, stare gramofonske plošče, programe raz-j nih prireditev, papirnate zavit-j ke vžigalic, kampanjske znake j in tisočere druge na videz ničvredne predmete. Predsednik Roosevelt zbira mornarske slike, modele parnikov in znamke. Senator Borah zbira kitajske porcelanske izdelke. Delavska tajnica Miss Perkins zbira iz mnogih krp sešite odeje. Bivši predsedniški kandidat Alfred Landon zbira razno steklenino. Irvin Cobb zbira indijanske izdelke. J. P. Morgan zbira pokrovčke mlečnih steklenic. Profesor G. F. Ferris na Leland univerzi pa zbira celo ! različne uši! Podpisi ali avtografi bolj ali manj znamenitih oseb prinesejo včasih zbiralcem lepe vsote. | Podpis Grete Garbo je vreden '50 centov, podpis Hitlerja ali Mussolinija pa celo $50.00. Pisma ameriških patriotov iz zgod-i nje zgodovine te dežele se cenijo na $50.00 komad. Veliko dražja j pa so pisma ameriških predsednikov: Washingtona, Jeffersona in Lincolna. Neko Jefferso-novo pismo je bilo nedavno pro-| dano za .$23,000. Nekateri zbiralci imajo veselje zbirati prve izdaje i*aznih knjig, revij in časopisov. Nekatere take izdaje prinesejo pozneje velike vsote. Nedavno je 'bila prodana prva izdaja Mark Twainove knjige “Jumping Frog” za $510.00; “Wonder Book,” katero je spisal Hawthorne, pa je bila prodana celo ‘iza $1,400.00 1 Večina zbiralcev, ki zbirajo ‘ i različne predmete, ne dela tega l!v pričakovanju kakšnega materialnega dobička, ampak iz veselja. Hočejo pač imeti nekaj ' posebnega, česar nima vsak. in v i tem imajo svojo zabavo. Znanstveniki pravijo, da nista : niti dve osebi na svetu v vseh 0- I zirih popolnoma enaki. Iz tega ’ izhaja, da ima vsak človek drugačen okus za eno ali drugo reč, 'jmed temi tudi za razvedrilo in J j zabavo. Končno je to popolno- II ma prav, ker sicer bi bilo na sve-* tu res dolgočasno. '1 če vse to premislimo, se nam ' navade, razvade in ‘hobbies’ dru-j gih ne bodo zdele preveč čudrn (Dalje na 2. strani) POJASNILA K ŠTETJU BREZPOSELNIH 1 Mestni upravitelji iz vseh delov Združenih držav se odzivajo pozivu upravitelja John 1). Big- -gersa za sodelovanje pri pred- ■ stoječem štetju nezaposlencev (Unemployment Census) in sestavljajo posebne mestne odbo-ij re (Mayors’ Committees) v po- ; glavitnih občinah širom dežele. ] Na stotine pisem in brzojavk jel-že prišlo od mestnih županov in ; še nadalje prihajajo vsak dan v , urad upravitelja tega štetja. . Mestni odbori bodo pomagali federalni upravi dobivati informa- ] ci.je glede štetja nezaposlencev. j Upravitelj Riggers naglasa, | da bomo dobili pravo sliko o ne- ] zaposlenostnih razmerah le te- . daj, ako vsi oni, ki so popolno-1 ma ali deloma nezaposleni, odgovorijo na vladina vprašanja : povsem in točno. Ker imamo v tej deželi milijone ofceb, ki govorijo tuj jezik, in .je znano, da je med njimi mnogo nezaposlenosti, Mr. Biggers poudarja, kako! je važno, da ti tujerodci razumejo pravi pomen tega štetja in se ne obotavljajo ali bojijo izpolniti prijavni listek (Report Card) in ga vposlati poštnemu uradu v dotičnem kraju. Census Administrator Big-: gers naproša vse mestne upravitelje, naj imenujejo v svoj odbor zastopnike tujerodnih skupin v svo.ji občini, in tam, kjer živi znatno tujerodno prebivalstvo, naj organizirajo, tujejezične pod-odborc z zastopniki vsa-fey^flt^ittzikovne s^Mvpine.v dotični občini. Ti pod-odbori naj se povabijo, da se pobrigajo za tolmače, ki naj pomagajo tujerodnim nezaposlencem odgovoriti na vprašanja v prijavnih listkih. Ti listki za prijave k štetju nezaposlencev (Unemployment Census Report Cards) se bodo razdelili v vsako hišo po običajnih pismonošah v dneh 16. in 17. novembra in je treba izpolniti te listke in jih vposlati po pošti do sobote, dne 20. novembra. Listek vsebuje štirinajst vprašanj. Po-! sebnega zanimanja za tujerod-l ce je dejstvo, da ni v listku nika-kega vprašanja glede državljan- j stva ,ki bi utegnilo provzročiti kak nesporazum ali zadrego tujerodnemu prebivalstvu. Podane informacije se ne bodo vpo-1 rabile za nikako preiskavo, ne za davčne svrhe, ne za poizvedbe ; o državljanstvu oziroma sploh !za nikako drugo svrho, ki bi bi-1 la na škodo nezaposlenega po-: edinca, pa tudi odgovori niko- j igar ne pridejo v javnost. Štetje, kot ga je kongres določil, bo dal na razpolago potreb-i ne informacije glede stanja nezaposlenosti po starostnih sku-, pinah, geografični legi in indus-: trialnih strokah. Kar se tiče! ! oseb, deloma nezaposlenih, bodo pravilni odgovori na vprašanja preskrbeli informacije o splošnih živi jenskih razmerah j družin in bodo koristni pri pri-I pravi j an ju bodočih načrtov za 1 pripomoč v raznih skupinah I našega prebivalstva. SMRT V SLE D STAROSTI Primeroma malo ljudi umrje vsled starosti, ampak večina podleže boleznim in nesrečam, in zvezni biologični urad poro-ča, da velja isto tudi za divje živali. Le malo živali pogine vsled starosti, ampak večino smrtnih , žrtev zahtevajo med njimi po* , manjkanje hrane, poškodbe, na-■ ravni sovražniki in bolezni. Iz-jmed bolezni je živalim najbolj 1 nevarna pljučnica. VELIKA INDUSTRIJA Med naj večje ameriške industrije spada nedvomno avtomobilska industrija, to kljub temu, da .je stara manj kot 40 let. ^ Menda ni nobene druge industri- 1 je, ki bi se bila razvila s tako £ naglico do take višine. Samo v lanskem letu je bilo v ^ ; Zedinjenih državah izdelanih s 4,616,274 potniških in tovornih 1 avtomobilov. Avtomobili in av- ^ N tomobilski deli, izdelani lani vi; tej deželi, so predstavljali vred-1? nost okrog štiri tisoč milijonov is dolarjev, in to po cenah na de- 1 belo. Vsaka sedma za zaposlitev ^ sposobna oseba v tej deželi ima (' na en ali drugi način zaslužek 1 od avtomobilske industrije. Avtomobilska industrija v Ze- ° dinjenih državah porabi več ko 2 20 procentov produkcije jekla, ^ 89% gasolina, 52% mazilnega 1 olja, 90% gumija, 73% stekle- s nih šip, 30% niklja, 34% svinca ' | in 40% mohairja (kozje volne). * j Dalje se pri izdelavi avtomobi- 1 lov rabi velike količne bakra, r aluminija, usnja, pločevine, cin- ^ ka, bombaža, glicerina itd. -1 V Zedinjenih državah je registriranih nad 28,250,000 pot- S niških in tovornih avtomobilov; | to predstavlja dve tretjini vseh avtomobilskih vozil na svetu. Ta 1 dežela ima tudi skoro deset milijonov milj avtomobilskih cest, *■ torej skoro eno tretjino cest na j* i svetu. Lansko leto se je prodalo vj| inozemstvo nad pol milijona v| 'l Ameriki izdelanih avtomobilov, " to je znatno več, kakor jih .je bi- 1 ,lo v Veliki Britaniji sploh izde- * ’lanih. * Avtomobilisti v Zedinjenih h t i državah niso niti od daleč tako! j obdavčeni kot so njihovi bratje 1 iv drugih deželah, vendar so leta 1 1936 plačali na različnih taksah * skoro poldrugi tisoč milijonov dolarjev. Tekom zadnjih 16 let 1 so plačali samo državnega dav- * ka na gasolin nad pet tisoč mili- 1 jjonov dolarjev, kljub temu, da 1 ! znaša davek na gasolin v raznih 1 1 ° i državah od 3 do 7 centov od galone. Kdo bi si mislil, da se po * centih nabere taka vsota! ■ V Zedinjenih državah je re- f j gistriranih, to je v porabi, 28,- 1 250,000 avtomobilov vseh vrst; ' v Franciji 1,649,718, v Angliji, ; Nemčiji in Canadi nekaj manj. ^ V velikanski Rusiji jih je samo;-52,000. Na Solomonskem otočju 1 so samo trije avtomobili, na Ber- 1 mudi samo eden. V Jugoslaviji : j jih je okoli 12,000, to je približ-;' no toliko kot jih lastujejo Slo- : venci samo v Clevelandu, Ohio. Med državami naše Unije je' glede registracije avtomobilov1: na prvem mestu država New ; York, ki ima tudi največ prebi- 1 ■, valstva; avtomobilov ima 2,453,-542. Na drugem mestu je Cali-^ fornia, ki jih ima 2,327,984; (po • najnovejši statistiki je Califor- ■ nija prekosila New York); 11a: ■ tretjem mestu je Pennsylvania ■ s 1,918,116 avtomobili, na četr-r tem pa Ohio, ki jih šteje 1,777,-1 - 048; Michigan, kjer je središče! i svetovne avtomobilske industri-J je, je na sedmem mestu s 1,373,-' 676 registriranimi avtomobili. ‘ Najmanj jih ima država Neva-l'da, namreč samo 38,509; ta dr-. 1 žava ima tudi med vsemi naj-i manj prebivalstva. v Zedinjene države so na pr-5 vem mestu, kar se tiče avtomo-i bilskih vozil v registraciji ali e obratovanju, kar je lepo in čast- - no. Ni pa tako častno, da je v e tej deželi toliko avtomobilskih '- nesreč. Lansko leto je bilo v Ze-o. dinjenih državah na vsakih 10,- - 000 avtomobilov ubitih 13 oseb;^ :i na Norveškem je na enako ste-i (Dalje na 2. strani) ! "N 1 1 . . OVA 1 DO Bi ! r VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s 1. strani) lerjeve matere v mestu Brauner! v Avstriji. Hitler, kot znano, smrtno sovraži Žide. PRAZNIK FAŠIZMA V Rimu so pretekli teden z velikim pompom proslavili petnajstletnico znamenitega pohoda črnosrajčnikov v Rim. Mussolini je pri tej priliki v bombastičnem govoru poudarjal, da je naloga in želja fašistov upostaviti mir. V to svrho pa je treba najprej iztrebiti komunizem iz Evrope, dati Nemčiji nazaj njene nekdanje afriške kolonije in spremeniti nekatere evropske meje, ki da so bile bedasto začrtane po svetovni vojni. ----- NI DOBIL POSOJILA Iz Londona poročajo, da sta Anglija in Francija odklonili dati Italiji 250 milijonov dolar-I jev posojila, katero je želel dobiti Mussolini. Vprašanje za posojilo Italiji je bilo po skrivnostnih potih dostavljeno potom Nemčije., VOJNA V ŠPANIJI Španska lojalistična vlada se je iz varnostnih razlogov preselila iz Valencije v Barcelono. Anglija, in Francija imata pripravljene nadaljne vojne ladje, da jih pošljeta v Sredozemsko morje. Poveljnik španskih rebe-!ov pripravlja veliko ofenzivo na Madrid. Na fronti pri Guadalajari so bili napadajoči rebeli vrženi nazaj. Na aragonski fronti počivajo vse vojne aktivnosti zaradi silnih nalivov in poplav. Iz Londona se poroča, da je italijanski vojaški aeroplan, katerega je vodil Mussolinijev sin Bruno, z bombami potopil angleški tovorni parnik Jean Weems, natovorjen z žitom in kondenziranim mlekom in na poti v Barcelono. Posadka 2C mož se je rešila v rešilnih čolnih na špansko obrežje v provinci Kataloniji. VOJNA NA KITAJSKEM Na šatigliajski fronti imajc Japonci zaznamovati prvi napredek: Prva> kitajska obrambna črta je bila zlomljena in Japonci so si polagoma priboril pot v mesto samo. Kitajci sc se v redu umaknili na že pre; pripravljeno obrambno črto \ ozadju. Na konferenco devetorice držav v Bruslju, ki naj bi skušala ustaviti kitajsko-japOnski konflikt. je bila povabljena tudi Japonska, pa je udeležitev odklonila, češ, da je njeno vojskovanje na Kitajskem “obramba” da je pogodba devetorice drža\ zastarela, da je Japonska po klicana zatreti komunizem m Daljnem Vzhodu in da naj s< Liga narodov ne vmešava v tc reč. Konferenca v Bruslju se bc po vsej priliki izjalovila. V mednarodnem delu Šang ha ja' je bilo po japonskih izstrel kih dosedaj ubitih pet angleškil vojakov, 12 pa je bilo ranjenih Vci dosedanji angleški protest pri laponskih oblastih niso ni česar zalegli. VELIKA INDUSTRIJA (Nadaljevanje s 1. strani) vilo avtomobilov prišlo 12.£ smrtnih nesreč, na Danskerr 12.5,,v Južnoafriški Uniji 11.2 v Canacli 10.5 in na Novi Zelandiji 7.5. Edina država ki imE proporčno več avtomobilskih nesreč kot naša republika, je Ita li ja. Tam pride na vsakih 10,00C avtomobilov več ko 61 smrtnih nesreč letno. American Petroleum Industries Committee je po vsestranskem opazovanju in računanji sestavil sliko povprečnega ameriškega avtomobilista. Ta povprečni avtomobilist zasluži $2E do $30 na teden; lastuje avtomobil, ki ->e vreden $200 ali manj; plača na leto $50 raznih avtomobilskih davkov; vozi se 40 osemurnih dni na leto in del« 10 dni samo za pokritje avtomobilskih davkov ; si nikdar ni mogel kupiti novega avtomobila. Jugoslovanska Katoliška Jednota v GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru Naročnina za člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2 OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $.72 per year; nonmembers $1.51J Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA 6233 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. XIII. NO. 43 Federalno štetje brezposelnih Prvič v zgodovini Zedinjenih držav se bo ta mesec vršilo štetje brezposelnih. Zvezni kongres je tekom zadnjega zasedanja sprejel postavo, ki naroča predsedniku, da izvede to štetje. Pismonoše bodo raznosili zadevne vprašalne pole po vseh hišah, in sicer bodo to velikansko delo izvršili v dneh 16. in 17. novembra. Na vsaki poli bo 14 vprašanj, na katera naj brezposelni in delno zaposleni odgovorijo in pole oddajo na pošto do 20. novembra. Za poštno odpremo pol ni treba nikake poštnine. To registriranje brezposelnih bo prostovoljno. To se pravi, da vsaka brezposelna ali deloma zaposlena oseba lahko dotične pole izpolni in vrne ali pa ne. Vsekakor, predsednik Roosevelt in administrator brezposelnostnega štetja, Mr. Biggers, želita, da vsaka prizadeta oseba sodeluje pri tem štetju. Tistim, ki so zaposleni, se za omenjene vprašalne pole ni treba brigati,. Uredništvo Nove Dobe toplo priporoča vsem tistim e anom, ki so brezposelni, in vsem tistim, ki so le deloma z posleni in bi želeli več zaposlenja, da gotovo odgovoren na vsa vprašanja na polah brezposelnostnega štetja in jih oddajo na pošto do 20. novembra. Vprašanja bodo 1 eprosta in lahko umljiva, in za tiste osebe, ki niso zmožne angleščine, bodo v vsakem kraju na razpolago tolmači. Vsi vemo, da depresija še ni premagana in da je skoro v vsakem kraju še večje ali manjše število ljudi, Ki so zmožni delati in bi radi delali, toda ne morejo dobiti zaposlenja. Nihče pa dosedaj ne ve, koliko je takih ljudi, kje so in kakšnega dela so zmožni. Vse d ose dan j 3 cenitve števila brezposelnih so sama ugibanja. Cenitve števila brezposelnih od strani delodajalcev in od strani delavskih unij se zelo razlikujejo. Prvi poudarjajo, da je le primeroma malo število za delo zmožnih ljudi brezposelnih, drugi trdijo, da jih je od osem do deset milijonov ali več. Pravega števila pa nihče ne ve. Kapitalisti trdijo, da zvezna vlada in vlade posameznih držav trošijo preveč denarja za direktno podporo brezposelnih in za razna odpomožna dela, delavci od svoje strani pa trdijo, da je te vrste pomoč še vse premajhna. Zato je res že čas, da enkrat izvemo pri čem da smo. Ko bo federalni vladi znano, koliko dela zmožnih ljudi je v deželi brezposelnih in kje je brezposelnost največja, bo še le mogla storiti potrebne korake, da se brezposelnost zmanjša na najnižjo stopnjo. Zvezni kongres, ki se dne 15. novembra snide k izrednemu zasedanju, bo kmalu imel na rokah kolikor toliko točne podatke o stanju brezposelnosti. Na podlagi teh podatkov bo lahko precej inteligentno ukrepal, koliko bo treba iz zvezne blagajne dovoliti za direktno podporo brezposelnih in koliko kredita naj se dovoli za razna odpomožna dela. Tudi nameravani zakon za znižanje delovnih ur v raznih industrijah bo lahko bolj praktično sestavljen, če bo postavodajalcem znano število brezposelnih. Potom krajših delovnih ur bi se lahko marsikje zaposlilo večje število sedaj brezposelnih oseb. Dalje nam lahko to štetje brezposelnih prinese bolj praktične posredovalnice za delo. Obe večji ameriški delavski organizaciji, namreč C.1,0. in A.F.L., sta po svojih zastopnikih izjavili, da bosta po najboljših možnostih sodelovali, da bo štetje brezposelnih kar najbolj točno. V tem je nadaljni dokaz, da je to štetje z delavskega stališča zelo važno. Noben zdravnik ne more predpisati pravega zdravljenja, dokler se ni prepričal, kakšna in kako močno razvita je bolezen pacijenta. Tako tudi ta dežela ne mora pričakovati popolnega gospodarskega ozdravljenja, dokler ne pronajde kako velika in huda je bolezen brezposelnosti. Po depresiji povzročena brezposelnost je prav tako prizadela nas ameriške Slovence in člane J.S.K.Jednote, kot ostalo prebivalstvo dežele, ali pa še bolj. Zato smo prav tako dolžni pomagati pri pobijanju brezposelnosti kot vsi drugi. Važen korak za odpravo brezposelnosti, kakor je bilo že zgoraj omenjeno, je med drugimi tudi prava slika iste. In to sliko nam more dati točno ugotov-Ijenje števila brezposelnih. Za našo Jednoto, kot za vse druge slične organizacije, je važno, da so člani zaposleni, c’ ,i morejo plačevati svoje prispevke. Pa tudi v pravilih /. določeno, da se mora Jednota brigati za materialni b agor svojih članov. Zato so potom našega uradnega ■ asila naproseni vsi brezposelni in delno zaposleni e .ni, da se odzovejo pozivu vlade in s-.> prijavijo kot take. Nam in vsej deželi more biti to le v korist. ELY, MINNESOTA Haile Selassie, bivši vladar Etiopije, si hoče legalno zagotoviti cesarski naslov. Temu se ^ menda ne bo nihče upiral, niti n sam Mussolini, dokler Selassie £ s svojo cesarsko častjo ne bo si- j lil nazaj v Etiopijo. S samo ce- ^ isarsko saržo brez cesarstva si j ne bo mogel kupiti niti cigare. i sjt ] General John J. Pershing, ki je bil pred dvemi desetletji vr- } hovni poveljnik ameriške ekspe- } dicijske armade v Franciji, je ( zdaj prevzel predsedništvo ame- , riškega protisifilističnega odbora. če bo general tako dober poveljnik, kakor je bil pred leti v Franciji, in če bo imel pod seboj take fante kot jih je imel takrat, bo sifilis kmalu bežal, kakor je pred leti nemški kajzer. Cestnoželezniška družba v Clevelandu je baje plačala 13 tisoč dolarjev nekemu Pavlu Wilsonu zato, ker ni postal njen predsednik, če bi šlo po tem merilu, bi moral zakladniški tajnik Zedinjenih držav plačati Alfredu Landonu vsaj 13 milijonov dolarjev Zato, ker ni postal predsednik te republike. Ameriški tovarnarji naznanjajo, da imajo za letošnji božič izgotovljenih in pripravljenih za 230 milijonov dolarjev igrač. Ubogi Santa Claus, ki jih bo nosil, in še bolj ubogi družinski očetje, ki jih bodo morali plačati! * Neka Miss Mary Jenkins v South Carol ini toži O. L. Lumag-hija za $50,000 odškodnine, ker ji je obljubil zakon, pa je potem, ko je bilo že vse pripravljeno, pozabil priti k poročni ceremoniji. Kdo bi si mislil, da je kak mož v očeh ženske vreden 50 tisoč dolarjev! Toliko prinesejo komaj najboljši dirkalni : konji! , Najbolj zanimivo starokraj-sko “rihto” sem oni dan videl : pri Mr. A. Kollandru, ki ima urad za prodajo parobrodnih listkov in pošiljanje denarja v , S. N. Domu v Clevelandu. Na mizi je namreč stala pristna ribniška lončena skleda, polna’ pestrobarvnih s t a ro krajskih . pipcev. Toliko pipcev, namreč pravih pipcev, že davno nisem videl skupaj. Kdaj bo prijatelj . Kollander tisto “rihto” serviral, ni povedal. Morda jo hrani za Zahvalni dan! . A. J. T. RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA (Nadaljevanje s 1. Etranl) . urad je všled tega ostro nastopil in določil, da noben pot-, niški parnik ne bo dobil dovolje-, nja odpluti iz ameriškega pri-[ stanišča, če nima instaliranih , omenjenih varnostnih naprav. , Dvema parnikoma je bilo vsled ( ; tega že prepovedano odpluti. LJUDJE PREVEČ JEDO t Preobilica jedi spravi več lju-; di predčasno v grob kot vse bolezni skupaj. Ljudje v splošnem jedo trikrat toliko kot bi bilo .. dobro za njihovo zdravje. Po-, sebno po 40. letu bi se morali . ljudje v hrani omejevati. Naj-. večji zločinski val v Ameriki je . žretje. Tako trdi dr. Victor G. Heisler, svetovno znani zdrav-, stveni ekspert, ki se že več ko pol stoletja bavi z zatiranjem , bolezni v raznih delili sveta. j ----- LEPA REČ, ČE JE RES i Newyorski kongresnik Samuel Dickstein, ki ima posebno piko na nacijske aktivnosti v tej de-, želi, je te dni izjavil, da je nemški voditelj Adolf Hitler napol Žid. Pravi, da je to pronašel iz zaupno mu poslanih dokumen-i tov. Hitlerjev oče je bil Nemec, mati pa Židinja. To da kaže tudi n;igrobni kamen na grobu Hit- AKTIVNOSTI ZA ZABAVO (Nadaljevanje s 1. strani) ili celo neumne. Vsi potrebujemo razvedrila in skoro vsak ga i išče na drugačen način. Ako i-mamo mi kakšno “hobby,” držimo se je, če nas zabava in razve-druje. Kaj si o nas mislijo drugi, je postranskega pomena. ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV (Nadaljevanje s 1. strani) NEPRIJETNO SREČANJ E Strašno srečanje s tolpo volkov sta preživela brata Ajvazo-viča, kmeta iz Količa, ki sta v Prištini prodala voz drv. Z vozom, v katerem sta bila vpreže-na dva vola, sta se zvečer vračala domov. Blizu vasi Sičeva sta počivala. Vola sta izpregla, da bi se ob cesti napasla, potem pa je eden brat na vozu zaspal, drugi pa se je nekam odstranil. Spečega brata je zbudilo tuljenje volkov. Videl je, kako tolpa volkov trga enega vola. Ves prestrašen je klical brata na pomoč in ko je ta od nekod pritekel, so se siti volkovi že umikali v gozd. Drugega vola ki je krvoločnim zverem srečno utekel, so naslednji dan našli blizu Prištine. TATOVI V UNIFORMAH V železničarje preoblečene tatove je razkrinkala zagrebška policija, šest znanih kriminalnih tipov si je oskrbelo železniške uniforme in na zagrebških železniških postajah je ta nevarna družba pokradla iz železniških vagonov za preko 100,000 | din vrednega različnega blaga. Ko so bili tatovi aretirani, so policijski organi našli v njihovih skrivališčh lepo zalogo vlomilskega orodja in tudi ukradeno blago, ki še ni bilo razpečano. POŽARNE NESREČE Na Dolu pri Šmarju pri Jelšah je tekom nočne nevihto treščilo v hišo posestnika Vinka špiljaka. Hiša je pogorela do tal. Strela in ogenj pa sta tudi špiljaku prizadela tako hude opekline, da so ga morali odpeljati v bolnišnico, kjer je poškodbam podlegel. V Račah pri Mariboru je neke noči pogorel skedenj kretničarja Alozija Pernata in v požaru je izgubil življenje tudi sam Pernat, ki je spal na senu. NAGROBNI GOVORNIK Nenavaden vir zaslužka si je izmislil v Beogradu upokojeni policijski pisar Radosav Nikolič. Ves dan se je motal po pokopališču, spremljal je vsak pogreb, zbral na hitro nekaj podatkov o pokojniku in potem ob grobu govoril sicer nepoklican, a tako dobro, da je sorodnike in pogrebce ganil do solz. Komaj je govor končal, je že od sorodnikov in pogrebcev pobiral — honorar. Mnogokrat je imel dober zaslužek, a zgodilo se je tudi, da se je z žalujočimi hudo skregal, ko niso hoteli plačati nenaročenih govorov. Oni dan je pri nekem' takem prepiru posredovala policija ter naposled originalnega govornika zaprla. CIGANSKA SREČA Pri neki posestnici v Studencih se je oglasila ciganka Pes-nerjeva, doma iz okolice Laškega ter ji ponudila razne zdravilne maže v nakup. Naposled pa je iz žepa potegnila igralne karte ter ji začela prerokovati bodočnost. Posestnica jo je hotela nagraditi z 10 Din, a ciganka s tem ni bila zadovoljna in je zahtevala več. Posestnica je stopila k skrinji, kjer je imela 800 din. Ciganka je začela mešetariti in je kmetici izmaknila 300 din. Dva bankovca sta izginila brez duha in sluha; enega ji je pa kmetica zalotila med prsti. Poklicala je studenške orožnike. ki pa.niso našli pri ciganki nobenega denarja. Navihano ciganko so izročili sodišču. t GLAVNI ODBOR: a). Izvrševalo! odsek: . Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave., Waukeg»“' Prvi podpredsednik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. jji Drugi podpredsednik: PAUL J. OBLOCK, R. D. 1, Box Creek, Pennsylvania. . ni' Tretji podpredsednik: FRANK OKOREN, 4759 Pearl St- Colo. CK* Četrti podpredsednik: JOHN P. LUNKA, 1266 E. 173rd land, Ohio. Tajnik: ANTON ZBASNIK, Ely, Minn. Pomožni tajnik: PRANK TOMSICH, JR., Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn. -»rf* Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St., , Penna. , st, 0 , Urednik-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, 623J Ave., Cleveland, Ohio. b). Nadzorni odsek: Predsednik: JOHN KUMSE, 1735 E. 33rd St., Lorain, 0“ 1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave., °* , Ohio. st 2. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center o ^ Illinois. i 3. nadzornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. ^ Jjlf 4. nadzornik: ANDREW MILAVEC, Box 31, MeadowJ^x $0 GLAVNI POROTNI ODBOR: _ rbert^ Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., 1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct., Denver, 2. porotnik: FRANK MIKEC, Box 46, Strabane, Pa. 3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn. iwftf 4. porotnik: VALENTIN OREHEK, 264 Union Ave., Jednotino uradno glasilo. .hij ,1<,. ________NOVA DOBA, 6233 St. Clair Ave., Clevelan&O^ Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev. naj se pojlljajo na Ih, denarne pošiljatve pa na glavnega blagajnika. Vse pritožbe in l,r' slovi na predsednika porotnega odbora. Pro&nje za sprejem ,10V]>04llj*i° nje za zvi&anje zavarovalnine in bolnlSka spričevala naj se P hovnega zdravnika. .-pre^JJ Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in - slovov naj se pošiljajo na naslov: Nova Doba, 6233 St. Clair -osio'*11'f !|p. .Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša, Prggpš varovalnima v Zedinjenih državah ln plačuje najliberalnejse {Jjn| r J* Juj članom. Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski nasej drT) * ln kdor hoče postati njen član. naj se zglasi pri tajniku loka pa naj pide na glavni urad. Novo društvo so lahko ustanovi * plemena, ueozlraje se na njih vero, politično pripadnost ali vl})v sprejema tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 10. leta jn - i} mladinskem oddelku do 1« leta. Pristopnina za oba oddelka J® ^ ii5»'T Premoženje znaša nad $2,000,000.00. 8olventnost Jednote znaša NAGRADE V GOTOVINI ZA NOVOPRIDOBLJENE ČLANE ODK^) MLADINSKEGA ODDELKA DAJE J. S. K. |„( GRADE V GOTOVINI. ^ Za vsakega novopridobljenega člana 111 *a delka je predlagatelj deležen 50 centov nagrade. i Za noVopridobljene člane odraslega oddelka r lagatelji deležni sledečih nagrad: ..>jl za člana, ki se zavaruje za $ 250.00 smrtnine za člana, ki se zavaruje za 500.00 smrtnine ^ za člana, ki se zavaril je za $1,000.00 smrtnine ^ za člana, ki se zavaruje za $1,500.00 smrtnine za člana, ki se zavaruje za $2,000.00 smrtnine ? j, za člana, ki se zavaruje za $3,000.00 smrtnine Te nagrade so v veljavi za nove člane, PTi u februarja 1937 naprej. Jednota jih izplača šele P novi član vplačal vsaj tri asesmente. ----------------------------------------------- —----------- "iTti® j t k X to ski in svetovni jezik. Slavistični - oddelek ljubljanske univerze ! ima vzorno šolo za poučevanje ruskega jezika, poleg tega pa : vzdržuje Ruska matica v Ljub- - ljani že več let tečaj ruskega je-1 zika, ki zlasti mlajši generaciji i odpira pot do ruskega slovstva. POMEN GOZDOV Na občnem zboru podružnice ; Jugoslovenskega šumarskega u-i druženja v Sarajevo je med dru- - gimi govoril tudi armijski gene- - ral Bogoljub llic, ki je naglašal - pomen gozdov za narodno o- - hrambo. Dejal je, da so šume, ) najboljši zaveznik vojske in naj-, bolj prikladno bojno polje z ozi-i vom na sedanji razvoj tehnične-j ga orožja. Borba v gozdu izklju- - čuje uporabo letal, tankov in - težkega topništva. Za branitelje - je gozd najboljša Jhaska. ) MLADA POŽIG ALKA i Iz Sremske Mitroviče poroča-j jo: Zadnje tri tedne so živeli -, prebivalci vasi šašincev v nc- - prestanem strahu zaradi požigov. Strah je pojenjal šele, ko so orožniki prijeli 17-letno Milico liadisavljevičevo. Pri požigu - jo je zalotil sosed in dekle je - orožnikom priznalo, da je do- - slej povzročilo 14 požigov. - Zdravnik je seveda takoj lahko 1 ugotovil, da dekle boleha na 3 možganih. Ko je nekoč treščila i ctrela in zanetila požar, se je - dekle silno prestrašilo in od ta- - krat čuti potrebo, da zažiga i hiše. i ________ i IZSUŠEVANJE MOČVIRIJ Z izsuševanjem močvirnatih t poljan bo rešeno vprašanje pre- - hrane dalmatinskega prebival-i stya. Odobren je kredit 9 mili- - jonov dinarjev za izvršitev naj- - potrebnejših javnih del v pri-i morski banovini. Vsak srez ima - svoje potrebe, razen tega pa so v načrtu splošno važna javna dela, ki bodo v v* ,j stila vsej DalniaCl,.J bo treba osušiti S'11-kar je odobren eI1 jj kredita. NadaUe J Imotsko-Bekinjsk0 ^ Vrgorsko jezero j ko bo v celoti 000 ha zemlje, ,ia |! c^oes the reader stop to think that perhaps %e 'it ' so anc^ so> seldom would be heard from ie St) ?°t for a small group of live wires providing °metim which keeps the lodge engine functioning. ftct NdI}^ es a mere five members deftly engineer the ••c# 11 oth,y ^ Panning so necessary for every branch; tjiw 1 ^stances, it may be one or two. Still other Ve Wireg^fortunate enough to have a host of mo the lodge officers are expected to do the ^ 'Oblic p ?ry W01'k to keeP their branch before the llle or ?’e> *n many cases this phase of work is left to • members who show special talent. A lodge is off;1® ®xPected to execute his duties to the branch in ^ caPacity- That is why smart lodges select or ni LfwritjvV, oucity committees, who specialize in the art of y news. )ea??^ over the list of contributors whose articles of nln Print in the English section of Nova Doba. Not id Jem are lodge officers. The lodge is fortunate in-'Ve n 0 has on its administrative- board members who knack and the inclination to write about the -j,, u activities of their branch. Acted i!'e-*s Electrons, Sparks ‘N’ Flashes column, con-Hlerit TStan progar °f Springdale, Pa; Pathfinders’ Hetiti liny Anderson of Gowanda, N. Y., who writes aPa- % ji’vJ Joe Golicic’s short but to the point articles, WHt S Palestine, 0.; Anna Prosen, a newcomer in iow ers’ field who assimilates facts for her “Did you arid • n c°tomn; she is a member of lodge 173, Cle-«4,0»f Q]J.Lardinals lodge, of Struthers, 0., with Edward ko®1 6eP )'e,,Cian^ Mrs. Jennie Cekulin (nee Jennie Glavic), je Stn, s Posted of their lodge plans and activities; $ >Odi? > publicity man for the Collinwood Boosters, ^ 'fs (1S pP a lot of interesting information about Boost- pot^ Tho °^mwood way. die. a'e are many others, including the inimitable "Warn auxiliary of lodge 66, Joliet, 111., who lNow a writers. larv c?nc! then a new writer appears in print. There 111 e^ina, recording secretary of lodge 92, Rock- 1 f0’’ ^ho seems to sense the failing factor responsi-Hthiv he small attendances at the lodge’s regular %6 j ^eetings. If members of lodge 92 read her the Nova Doba, there should be a record at-L } at the next assembly. i«?% J Waen we list the names of writers in the Nova ,t0*>e f.fii^ust include the one and only “Little Stan”, >°°' ^ name is Stan Pechaver. As chairman of the \ '^CU publicity committee, he inspires others to ^ f>ecially the juvenile .members. Sn * * * S are born to lead, others are born to follow. t i 8 sood in our branch lodges. That is why > snel! * an<^ rea(^ prominent names connected fittr ian<:^ such a branch. And the workers who are to follow up an idea deserve just as much It is ^ e .originators. 3 ac t W*se branch who conducts its business in such j 5 be . &et the most good out of each member. And l0riGcorded here that members execute their duty M^ev t-e n°t by coercion, but by persuasion ) e Ion pleasure in lodge work, they shall soon ^ti0n Se the threads of loyalty which prompts them ,odi G. W.’s Wine Festival On November 13 Cleveland, 0. — Final plans have been arranged, a very good orchestra secured, a large crowd is anticipated and a good time for all is what the George Wash ington lodge gives you at its an nual Fall Dance, which will be held at the Twilight Ballroom on Saturday evening, November 13th. The well known orchestra, none other than the Silver Mask, will entertain the crowd for the evening. So, come early, and bring along your friends. All G. W. members are requested to be present, and the various lodges situated in the neighboring vicinity are cordially invited to attend this evening of dancing and good music. G. W.’s Enter Cage Team Just about this time every year the various lodge members in the SSCU begin to look forward to indoor sports, where they can spend many pleasant evenings watching match games, basketball is one of the chief attractions during the cold wintry evenings. And if your lodge has a basketball team entered in local competition, why not attend as spectator and give the team plenty of boosting. Here in Cleveland we have his year the International In-;er-Lodge Basketball League, which officially opens on Wednesday, November 3d. The George Washington lodge, No. 180, SSCU has entered a team in the circuit this year. G. W. members should see to it that every Wednesday evening they attend the basketball games, thus giving their, team moral support. J. F. Kardell, Pres., No. 180, SSCU International lnter-L od g e League opened its current basketball season Wednesday, Nov. 3, at the St. Clair Bath House. Five nationalities are represented: Slovenes, Serbs, Croats, Lithuanians and Polish. Jugoslav fraternals having representation are: SSCU, CFU, SSPZ and SDZ. George Washington lodge, No. 180, SSCU of Cleveland will be the SSCU representation. All games will be played on Wednesday of each week. Pathfinders lodge, No. 222, SSCU of Gowanda, N. Y. will hold their annual Fall Festival on November 13, at the local Slovene Hall. Wine Festival is the name of the annual Fall dance to be given on November 18, in the Twilight Ballroom, 6021 St. Clair Ave., by George Washington lodge, No. 180, SSCU. Scarlet Mask orchestra will furnish the music. bodge 71, SSCU of Cleveland, 0., will hold a dance on Saturday, November 13, in the Slovene Hall on Hd|mes Ave. Mortgages accepted for insurance by the Federal Housing Administration have passed the billion dollar mark, according to announcement made by Administrator Steward McDonald. By coincidence this figure was recorded just as the insured mortgage system was rounding out the third year of, its existence. Due to much preliminary work, virtually 99 per cent of the insured mortgage business has been done since April, 1935. Lodge No. 78 /e aci'1; Si11-' en ie ,1)0 | ež«,ie na bi'il u«/1 oA , $ •Sir I riy1, Jl k <* i v nog0 'in1' V( »if" P for un- h Nationally f ^Specialist v A/r Jk . a- ■— Frank Meze, ^ l0dge 159> SSCU Ne, ofc s a patient of Dr. hoSpit , Temple Univer-Philadelphia. I r t ’ nationaUy known i_eated Bro. Meze for f*Hii “ataTin*d °" II h 1 the Lebanon 1% . ^Dlp av,according to Bro. lSd0nlyasnable by aPP°int- v,. °Ple all over the is services. n®s Rochelle Meze; ! I ^ ^ Acting Secretary ‘■Jvt8 1 ca>ISt " From these 1 tsee that a'^ if ^ hi ^e'T'0R;Ie touchy and y that agair s your neck. TOO MUCH Colonel Boodle had prepared an oration to be given at the commencement exercises. He took his bosom friend, Colonel Tarwater, into his confidence and said to him: “I want you to be present when I deliver this speech. You must start the [ laughter and applause. Every . i time I take a drink of water you , are to applaud and every time I , wipe my forehead you are to laugh.” “Better switch signals, Kun-nel,” said his friend. “It’s sure to start me off laughing if I see you up there taking a drink of water.” 1st Citizen — Did you swear to your income tax papers? 2nd Citizen — I swore to them, at them, through them, in them ,over them, under them, before them, behind them, about them and all around them, if that is what you mean. Salida, Colo. — We wish to take this opportunity to express our thanks to all members of St. Aloysius' lodge, No. 78, SSCU and to friends who extended sympathy and assistance in our j time of need, when Anton Shine | j passed away. The deceased died I after a two-day illness, pneu-^ monia setting in. We also want to thank all those who remembered him with flowers, those who paid their last respects and those who attended the funeral rites. May the ground rest lightly on him, and my he always remain in our memories. Survived by: Paulina Shine, wife; Anthony, son; Frances Shine, mother; Frank, Joseph and John, brothers; and Frances Britton, sister. TIME TO BEAR DOWN By LITTLE STAN Ely, Minn. — Recovering from that highly imaginative adventure h i g h -lighted in last week’s Nova Doba — you know the Magic Carpet and the witch ? — Little Stan settles down comfortably to serious business. Before he gets away into a carefree spirit again, Little Stan wants to have every juvenile who was a delegate to the Second Juvenile Convention in Ely last August to take special! iotice of a message—a message jf great importance to our organization, and to you? The radio in Little Stan’s Shop is pouring forth those melodic strains of the current hit, “You Can’t Stop Me From Dreaming,” and it takes Little Stan back to last April when the juvenile campaign opened officially. Then, many candidates started to dream—dream of the wonderful time they would have at Ely when the big day came—and just to make certain they would make the trip, they went out and hustled. Their dads and mothers, lodge secretaries and members helped them reach their quota—and before they realized it themselves they were on their way to Ely. On fast trains, carrying them to a land in which they just knew they would have fun, excitement, and everything else that comes with a long vacation trip from home. The delegates conducted excellent sessions in the spacious Washington auditorium. Afterwards, they enjoyed much in entertainment. The SSCU had rewarded the hard-working delegates. Many resolutions, in which delegates showed appreciation for this reward, were unanimously adopted. The convention was adjourned, a grand picnic was held next day; and the day after that many of the juveniles were on their way home—and it seemed like they were in a fairyland—like a dream, as they recounted their adventures upon their arrival home. During the eventful juvenile convention campaign drive, many lodges paid assessments for the first three and six months for newly acquired juvenile members. This money was taken from the lodge treasury, repaid by prizes awarded by our Union for new members. Since the campaign opened, convention held, and adjourned, six months have gone by. Perhaps now some of these new members may drop out. They may assimilate curious reasons for that. But nevertheless, the time is just about here, when such an occurrence may take place. Which brings to mind a resolution adopted at the second juvenile convention by the delegates in which they pledged that upon their arrival home they would cooperate and do everything possible to hold the j members they had enrolled to qualify them for the convention. The time has arrived when these delegates should contact their lodge secretaries. They should find out just who, if any, have dropped from the lodge. They should make it a point to see these members, and their parents, and try hard to keep them in this wonderful organization. 1 So, in between ‘ our “dream” moments, which most naturally takes us back to convention days at Ely, let’s all go out and remember the reward given us by our Union, and try hard by at least helping to repay it by doing our duty—and then when we make a creditable showing —the supreme officers will remember, and the result may be something big— all to culminate in a bigger and better SSCU—a fraternal organization far superior to that of any other! Sivinging Along Again Saturday afternoon, Little Stan was torn between two decisions. He wanted to see Aurora, Minn., and Ely tangle in the last gridiron classic of the season; and he wanted to listen to the Minnesota-Notre Dame encounter over the radio. While this column is being tapped out, Little Stan is still trying to make up his mind. He’ll probably wind up on a fifty-fifty basis—and will take a half of each game! It will be the last time this year, when the quarter-back will call those numbers in a voice which will crackle in this crisp autumn air. The roar of the spectators will be heard for the last time this season—until basketball time. Within a few months the SSCU teams will begin practice, and with the first of the year, will be in regular season play. Then the tournament, with the SSCU Minnesota state championship, now held by the fast stepping Rangers of Lodge No. 1, at stake. In Little Stan’s weekly trips to Tower-Soudan, he has learned that possibilities for a team representing St. Barbara lodge of Soudan, of which Martin L. Stepan is secretary, look better than ever. And if things work out, Soudan will have a team in the tournament to battle for Minnesota State SSCU supremacy. Many of the boys are practicing up on their bowling here also—and Little Stan is still thinking about sending a team down to the SSCU National Bowling Tournament... You can’t tell! Little Stan read Doris Birtic’s first installment of her wonderful trip.. .and it was swell... and until next week, he”ll be seeing you! Stanley Pechaver, Lodge No. 2. . A( V ■x . ..a" ,iv nr v — I'lVi t ;ielf t Af rill** Sagging Pipes, Sediment Can Slow Up Water If your hot-water supply has slowed up, there is probably either sediment somewhere in the system or the pipe lines have sagged, due to settlement in the house or a broken support. Check the exposed piping in the cellar and see that the pipes have a slight slope from the heater up and that all metal hangers that support the pipes are in good shape. If the piping seems to be in good order, look for sediment. The most likely places are in the boiler itself or in the bottom connection to the boiler. Every system should have a drain cock at the lowest point in the system. If the system in your house has one, open it and let the water run out until it is comparatively clear. If there is none, some connection at a low point will have to be opened. If the drain age system does not seem to bring out all the sediment, open a connection higher up in the line and attach a garden hose and flush the boiler or clogged pipe. Before you open any connec tions, don’t forget to turn off the main water valve and make provision for disposing of the water that will run out or you may find yourself in the midst of a small flood. Wardens Krall and Rozman of Ely, Minnesota were given special mention in The Ely Miner, local weekly, for their excellent work in rounding up a poacher who hunted and brought down a deer during the “off” season. The story in the Ely Miner also related the manner of capture, in which the guilty party loaded the butchered deer into the wardens’ car, mistaking it for that of his companions. A fine of $78 was imposed by Justice W. 0. Lomasney of Lake County at Section Thirty. The venison was confiscated and later sold over the counter at one of the local markets. Edward Lamuth of Chisholm, Minn., who attends Saint Cloud Teachers’ college, was general chairman of the college homecoming celebration held recently. Mr. Lamuth was president of his class last year and has been in charge of the Rangers Club at the college two years. Mrs. Highbrow — I hope you liked those queer little Chinese back-scratchers I sent you from the Orient, dear. Mrs. Chubbwitt — Is that what they are? Mercy! I’ve been making my poor husband eat his salad with them. Stubb — This government report states that the life of a paper dollar is only seven or eight months. Stubblefield — Well, I have never had one die on my hands. * Bjones — Henry, you’re a married man- Do you believe marriage is a lottery? Peck — No, William, marriage is not a lottery because in a lottery a man is supposed to have a chance. Wifey — Don’t you think, dear, that a man has more sense after he’s married? Hubby — Yes, but it’s too late then. Safeguard Borrower’s Interest in Mortgage Foreclosure Washington, D. C. — Management policies adopted by the Federal Housing Administration for properties to which the Administration has gained title following foreclosure must safeguard the stability of the Mutual Mortgage Insurance Fund and the interests of the original borrower and lender, according to Stewart McDonald, Federal Housing Administrator. A unique feature of the Insured Mortgage System, Mr. McDonold pointed out, is the fact that foreclosure of the mortgage does not necessarily terminate the interest of the borrower in the property. In some instances the Administration has been able to return a part of the investment of the original owner of the property. Proceeds of the sale of foreclosed properties must be used, primarily, to reimburse the Administration for expenses entailed in the management and selling of properties, and to retire debentures and certificates of claim issued to lending institutions. Amounts remaining after the payment of these first claims must be returned to the original borrower. “On October 1 the Federal. Housing Administration had ac cepted Title to 37 properties and had issued debentures totaling $156,869 to lending institutions in exchange for these properties,” Mr. McDonald said. “Nineteen of these properties had been sold, on that date, and debentures on 10, amounting to $44,988 had been retired. Debentures on nine other properties, amounting to $37,879 had been authorized for retirement. The total loss to the fund of these transactions was $8,748. “In the management and eventual disposal of these properties the Administration has followed constructive and well defined policies which will form the basis for all future action. In general, it can be said that these policies call for the holding of properties until market conditions are as favorable as possible. At times when, and in places where market conditions are unsettled, the Administration will hold properties, renting them or handling them in the most economical manner. “Whether properties are to be sold or rented, they will be reconditioned and placed in the best possible condition. Local labor and local contracting firms will be employed in the reconditioning. “The management, rental and sale of properties will be handled by local brokers, work- ing on contract, and receiving remuneration at the current and established local rate. It is felt that this is the most economical method of handling such matters. “By waiting for favorable market conditions and keeping management costs as low as possible, the Administration will benefit both the borrower and the holder of the original insured mortgage. “T h e individual borrower benefits from the Administration’s sane management policies because any amount left over after other charges have been met must be returned to the borrower. In four of the ten cases which have been completed, with the retirement of debentures, the Administration has been able to make such a return to the borrower.” ELECTRONS, SPARKS “N” FLASHES well blame them for we know just what they are faced with. Meeting And now I am faced with the problem of how to get the members to attend meetings. We have tried everything, and now we must resort to bank nite. Someone who attends will be glad he or she was present, for at the next meeting, a cash prize will be given away. The best part of this is you don’t pay anything, buy anything or do anything, but simply attend the next meeting. But this is not the real reason why you must attend the November meeting of the Electrons! An important business transaction will take place at this meeting, and if it doesn’t suit your fancy, please don’t squawk. You have been warned far enough in advance, so don’t say I didn’t warn you. From the time you read this until you attend the next meeting, there are only eleven days left. If you don’t attend, start now so that by the time you do attend, you will have a very good excuse. If not, as sure as black is black, you will be fined. Don’t say I didn’t warn you. Sports What say, you sport supervisors. How about arranging a game with the Electron bowlers? We promise not to beat you too bad. Come on, drop us a line at 400 School St. The boys have bowled a few games, but have only loosened some of last year’s kinks. Actual competition is the best practice. So, what say? I promise to leave the Pitt Panther at home. That’s something you don’t have to worry about. Today’s Thought My, what a better world this would be, if most of us really took this thought to heart. David S. Jordan knew of what he spoke when he said: “Today is your day and mine, the only day we have, the day in which we play our part. What our part may signify in the great whole, we may not understand ; but we are here to play it, and now is our time. This .we know, it is a part of action, not of whining. It is a part of love expressed in terms of human helpfulness.” Today is my day to say, until another Nova Doba Day, Buenos Dios. A RECKLESS DRIVER As I went whizzing down the road I passed a truck with heavy load. As luck would have it, nothing buckled I said “okeh” and grinned and chuckled. I saw a sign “Bad curve ahead,” “But never mind,” I merely said. I took the curve and on I went And gripped the wheel with firm intent. The straight-away lay just ahead. So down the road with joy I spend. I thought with pride, so full of joy, “I like to play with this new toy.” Up hill and down and “long the way” There loomed in front a load of hay. And passing this, I could not see A railroad track in front of me. With a loud bang I “crashed the gate,” And struck head on a loaded freight. “Just take your time,” St. Peter said, And shamefully I raised my head. He smiled and said, “I’ll let you in, But leave outside that wreck of tin.” —Lucian Clark Algee in , The Shorthand Writer Our Supreme Officers By Little Stan Ely, Minn. — Discouraged ( young Americans, and others; u who may have started climbing ti the ladder of success may gain n much encouragement from this r story of an immigrant boy who'tl made good in this country; cli- p maxing a brilliant career by be- p ing twice elected to the office of f supreme trustee of our SSCU, t besides playing an active part in r 5 other organizations. This im- n migrant is Bro. Janko N. Rogelj s of Cleveland, Ohio. : r Bro. Rogelj was born in Prim- e -f skovo, a little village near Kranj, now a part of Jugosla- 11 via. By the time he was 18 years old, the hand of fate had dealt d him many cards. While still in r Europe, he prepared to be a I chauffeur, but circumstances a plunged him into many fields.; i He received a complete educa- I tion at Kranj. c Landing in Vancouver, B. C., <1 some 24 years ago, he was im- i mediately plunged into the's whirlpool of America—world- c famous melting pot. He was sue- 1 cessfully engaged as a railroad t and section hand, baker, stu- c dent, college instructor, editor, I and short story writer. I Today, Bro. *Rogelj is an ac tive member of 5 organizations. c Recently he was re-elected sec- ? retary of the Cleveland iSloyenej I Sokols for the 14th consec'utive ji time. I He was one of the organizers j s of Enakopravnost, Slovene r daily, started in Cleveland 19 M years ago, and became its first! I editor. The Ivan Cankar Dra-l matic society, one of the most i active amateur organizations in 1 Cleveland lists Rogelj among its t founders. * His career runs on. He finds t time to teach one of the classes c of the Slovene school, held week-; 1 ly at the National Home. He ( taught the Slovene language t while studying at Dubuque Col- s lege, Dubuque, Iowa in 1921, and < is considered by many people as 1 an authority on the Slovene lan- '< guage. < As former president of the * Slovene National Library, which 1 is housed in the Cleveland Slovene Auditorium building on St. i Clair Ave., Bro. Rogelj devoted much of his time to this office, i He also was a director of theM Slovene National Home, held an ' executive office with the Slo- < vene Mutual Benefit Association and edited Enakopravnost i (Equality), a Slovene daily. He; i still is an active correspondent i tor Enakopravnost as well as! Nova Doba, weekly. Bro. Rogelj makes his living selling insurance. Tall, quiet-mannered, Bro. Rogelj has an unusual personality which! draws people to him. He joined the SSCU many years ago, becoming a member of lodge No. 37 in Cleveland. At the 13th SSCU convention .held in Ely, Minn., in 1928, and again at the 14th convention held in Indianapolis, Ind., in 1932, he was elected recording secretary of the convention. In 1932 he was elected supreme trustee for the first time, and was re-elected again in 1936w During this interim he has served on the SSCU financial! By Stan Progar Springdale, Pa. — Those of us who recall the biblical narrative of the forty days and forty nights of steady rain, had every reasor Lo believe that once again this world was to experience a period identical to that which preceded Noah’s ride in his famous ark. For eleven consecu-tiv6 days and nights, a steady rainfall besieged the valleys unmercifully. The mountain streams coupled with excessive rain, flowed into the rivers and once again the rivers began to groan and protest. This morning, Friday, 29th, the rivers reached the flood stage, but did not stop there. By noon, the; rivers had risen two feet over the flood stage and placed the lower part of Pittsburgh under water. The horrors of the $30,000,000 St. Patrick’s day flood of 1936 were recalled as police beat a path from door to door, warning residents to seek refuge in the upper floors. Itj was reported that many families in the low lying sections of West Virginia and Maryland were evicted by the surging flood waters. Once again, Western Pennsylvania was face to face with an enemy that shows no mercy—flood waters. But finally Nova Doba Day dispersed all fears. Old sol arrived hand in hand with Nova Doba Day and made us forget all the past bad weather, by giv-j ing us a typical summer day. But best of all, the appearance of old sol gave hope to all residents of the flood-sick commu-j nities. The water began to subside and for the present, every- j one is breathing easier. But des-l pite this temporary change for the better, fear is still in evidence in the lower sections of ■ Pittsburgh and the bottoms of • McKees Rocks. One cannot very ; committee, and is considered an able and efficient member. Prior to the 15th convention held in Cleveland, Bro. Rogelj took particular interest in the three j state SSCU federations (Min- ; nesota, Pennsylvania and Ohio). ; As chairman of the Ohio State ] Federation by-laws committee, i he contributed valuable services i in assimilating and digesting ; proposed changes; went further by meeting with Pennsylvania , and Minnesota State Federa- ; tions; condensing, and ironing out preliminary convention differences. Continual correspond- . ence with all federations gave this move added impetus, and resulted in considerabt. saving of our Union’s time and money when the 15th SSCU convention assembled in Cleveland, leaving only those delegates to be con-, suited who were not included in the three federations. This year, dui'ing the successful Juvenile Convention drive, Bro. Rogelj gave considerable impetus to the organization of the Colorado State Federation, which had its advent during the; campaign. In addition to all these achievements, Bro. Rogelj was one of the chief promoters of the Juvenile Convention. Lodge Ilirska Vila, No. 173, of which both he *ind Bro. Terbovec arei members, qualified the first two; delegates, and added two later on in the campaign. He also was i president of Lodge 173 for sev-j eral terms. Bro. Rogelj is popular, has a humorus disposition and is a likeable fellow. He delights those in his company with clever anecdotes. Quoting Anton Zbas-nik, supreme secretary . . . “Every time he comes to Ely, he brings interesting stories, and tells them in the Rogelj manner—which means his listeners enjoy them immensely.” And, yes, folks, besides being1 an excellent short story writer, I Bro. Rogelj is married! Did You Know That... By Anna Prosen, Lodge 173 MY TRIP TO THE MEDITERRANEAN BY Doris Marie Birtic, Lodge 180 Cleveland, O. — Fort Jefferson, which gives its name to Fort Jefferson, Florida, is the largest all-masonary fortification in the western world? Motorists in Mount McKinley National Park, Alaska, are frequently compelled to slow down their cars to avoid hitting coveys of young ptarmigan in the road? Porcupines are protected by law in several states because a person lost in the woods can often kill them with a club and thus obtain meat? The plant Hale’s crydalis was named after Josiah Hale, one of Louisiana’s early botanists? Rising vanilla prices in the world market are improving the economic conditions of South Seas natives? In a vacuum water boils almost at the freezing point? China was the home of a h i g h ly developed civilization while Europe was still in the Bronze age? The Tate House in Portland, Maine, built in 1775 by George Tate, contains eight fireplaces and fine eighteenth century work? A lofty highway in Yellowstone Park runs 21 miles at altitudes averaging 10,000 feet? Edgar Allen Poe is the “Father of the short story”, which originated in America? The Grand Cartyon, the most striking natural wonder of the American continent, has a depth of nearly a mile and width ranging from 8 to 10 miles? The cliffs are of limestone and sandstone ? Rain and wind have sculptured the cliffs into bewildering and fantastic forms, which, added to by their brilliancy of coloring, make them a stupendous natural spectacle? Cardenas, led by the Hopi Indians, was the first white man to see the Canyon, about 1541? The Harmonica is the term applied to musical instruments consisting of glasses tuned with more or, less water, and producing sound by friction, or bell instruments of percussion, in vogue during the eighteenth century, now a musical toy? Editor’s Note: This is the second installment of a series of articles which Doris Marie Birtic has prepared for pub- i lication in the Nova Doba. \ Readers will recall that Doris won a sixweek cruise to the ( Mediterranean in a nation-wide contest sponsored by \ The Cleveland Press and The 1 Cleveland Propeller Club. ] Other installments will fol- , low in subsequent editions. s * 1 The taps! Where was I? For < a moment I couldn’t place my- < self, and then, — oh yes, I was ' on the S. S. Exochorda on my i way to the Mediterranean and ' the bellboy was playing the taps, i through the corridors in an effort to wake up the passengers. : I glanced at my watch—7:30 a. m. My baggage was there in : the middle of the floor, a constant reminder of the unpacking I would have to do. With a hasty resolve to get it over with |; as soon as possible, I reached; down to the floor for my bedroom slippers, but instead picked up my diary that had slipped out of my hand when I had fallen asleep while writing the night before. I could see just how my fingers had relaxed for the pen had trailed off first into illegible scribbling and finally into a mere wavy line to the edge of the page. . I found my pen, then jumped out of bed, took a shower, and had just finished dressing when again the “music” of the bellboy’s gong filled the hallway. It was time for breakfast, and although I could have had it brought to my room, I preferred eating in the dining salon. The breakfast menu was very cheery in appearance. It pictured three sea gulls flying above the ocean with sun rays extending from behind a beautiful cloud, all done up in bright colors. The steward brought me the day’s news bulletin printed! through the courtesy of the Associated Press Radio News Service, while the waiter filled my order. After breakfast, some of the passengers who were sitting at my table and I made a tour of the ship. First we went up to the sports’ deck. Being a sports’ fiend, I was more than delighted to find playing equipment for shuffle-board, deck quoits, shoe quoits, ping-pong, and deck tennis. — And a lovely swimming pool! It seemed too good to be true. It looked very enticing, but we decided we had better first get acquainted with our ship so we went down to the promenade deck, looked into the beautiful lounge, the spacious reception hall, and then went down to the lowest deck which is reserved for the personnel. Here we found in a temporary stall, what appeared to be two lovely cows and one .spirited bull. The chief steward then invited us to have a look at the ship’s immaculate kite hens. There we saw the chefs in crisp white uniforms, busily preparing the next meal. Next we were taken to the storerooms where we saw their huge supply of provisions, large amounts of fresh fruits and vegetables and the giant refrigerators in which the meat was kept. A little later, the Chief Engineer took a party of us thru I the engine, rooms to see what makes the ship go. The huge amount of machinery, all running smoothly under competent engineers, was something to be marveled. If any of us had anj ! qualms about safety on the sea I am sure they were quickly forgotten when we saw how sys^ tematic everything was. We returned to the deck anc I was asked to participate in £ game of Ping-Pong, but th< thought of trunks, still unpack ed, was haunting me, and I wen' to my stateroom to follow th< old adage, “Duty before pleas ure.” Jugoslav Viol On November 10th, lokovic, Jugoslav viol'111: be heard in a concert the Carnegie Music Pittsburgh, under the of the Committee f°r , slav Room in the Cat Learning. On Novell will be heard with the Symphony Orchestra.aS where he shall play time John Alden & concerto for violin a*1 tra. On December again be soloist organization in While on tour to the Zlatko BaloW* jj lokovic will appear ^ Angeles Philharmo111^; uary 20th and 2lst, a11^ returns to the EaS ’ jj 24th and 26th, he ^ the Cleveland OrC^eS ^ ; The November j at Pittsburgh, will he ^ ditional funds for ^ Room, which to date'^ , thousand dollars 0 J g«al of fifteen th°u lars. OLD TIMER J{E^ i When most of j ing was heard 111 , shop and not over , . L When a button ^ ’ important around a can-opener is no' • < ,tfi 1 When calling ll0g | sidered a calling- „(■] When tramps d*§ J the back door. vj[ K When a dare-a«^ * young fellow who i F, girl’s house on a ^ 1 ! hands off the show off. Ji i When every ‘ family had time to 8 j. all the meals. el When the ?oX{lfJ \ Cook and the Cop $ popular in the -—-— the crackling rattle .y and in that instant j (S> and bayonets plunge j man flesh. Bars of ® ^ ^ , crush helmets into ; there men have tlifo j pons and with naked ^ j j seek one another s ^ ; hoarsely, body turn*3 \ ; body and this the | \ It is followed i^me d M others. There is no cn^et y newer swarms roll great incoming wave . to return. ■ The 1st Company lS survivors, eight inCl'Jre ^ i lieutenant Peterlin i the foothills. Here isolated and cut off 1 ^ Death is certain an 0„c. i , is a grand and lieI°*£jjtcs f glieri followed by the attack into the ^ eight men rush fr0jd(jeit-J I which they are 1 cI), clasps an armful ol t they nov/ begin to I'1' e{$J ing past with dca ,Ze e>'e , nium sets in and 1 ) in all directions. jPfyj [ Back on the lyi greater and greater ' c0fiJ on to crash in ‘ ifi J, o£ liquid flame whl,PviI1* ll I turn them into ‘ e e9f i I shriek and rut into ^ / j, gether in a sing ct$e flesh. Fire is the & _tjo'1 J both sides and coin inks of the (0? who escape creina J inevitable gasses. . The possession tfM mains the issue, ^ ftKf nating in its contr {ef, / . the fires do not grow and take 0lL shadows deepen in oJl * ^ roar of battle take #I1i y tone and the flain„flsioltj/j ' sume infernal c*irI1. j mountain fires flar « $ J . beside flame. Bea about and trod t*ie I (To Blood and Battle Field A World War Chronicle By IVAN MATIČIČ From the Slovene by VALENTINE OREHEK Social Committee East Palestine, O. — One of the niost important divisions of any organization is its social committee. Fortunate, indeed, is the lodge that has a good one. The attitude of the present day lodge member demands one of first class. It is the duty of this committee to arrange f°r entertainment and lunch. A free lunch served to the members—what an appeal that seems to have! And you will notice that any organization which serves a lunch occasionally, is getting along well. A pleasing lunch or supper (call it what you may) can be prepaid at very little expense to the lodge if handled by the proper people. It is easy to see the importance of a social committee and how important it is to select the proper people f°r its body. A couple of good cooks always serve well. These days you can figure the extent of an organization’s success by the capacity of its committee on social functions. Joe Golicic, No. 41, SSCU (Continuation) What is Premysl, Novo Mjesto, Carpathian drift, Kastelik; what St. Martin and Michael, Mounte Cengio, Potok Carny and Sector 464 compared to this? Even Hudi Log that region of terror, can it be drawn for comparison? Oh Mount of suffering and sorrow, in thee are buried the sublimated horrors of a frenzied war, upon thee is enacting the 11th act of a colossal tragedy, and those thou deliverest back to the living world are men forever changed, for they have walked with Death. The forest c(f Trnov is disappearing. Its age-old giapts are splintering and tumbling down their war torn limbs upon a trampled soil. The cannon rules this crushed world aaid its thunderbolts screech across tire plateau. The mount St. Daniel is before us. Surging masses hurl themselves againet it. A fire flashes down into their midst and'they are no more. Farther on stEtnds a desolated village. It is the last resting place of those who fought in its hopeless defense. We are ascending St. Gabriel. Along our line of march we cor^e upon many proofs of the intense battle that has but shortly been waged l^ere. I note a corpse whose head has fcfeen snapped from its body during the contest. Its legs are missing too. A little way off lies the head and vhth helmet and mask still afixed. Nearby a disemboweled mule kicks feebly. The hot contents of the kettles it has been carrying’ hiix and bubble with its intestines. Farther on in a shallow pocket a mart is crumpled in death. Seeking safety life lias stumbled into a greater peril where insidious gases have enveloped and overwhelmed him. Still farther on the ground about, a newly erupted shell hole is strewn with a grisly assortment of hacked and mangled bodies. CorrespoWdence cards spilled from tom sacks litter everything Picking several of these up it is sad tc read the message that is identical in each instance: “Am feeling fine. It’s not so bad out here.” Throughout the ascent our eyes are met with the sight of the wounded anc the dying who groan half buried unde! twisted wreckage. Frantically, almosl insanely they clutch at their severec limbs and mutilations. For the most o: them death is not far off and it woulc be a service to kill them at once and deliver them from their horrible throes. A number of prisoners are swiftly making their way down the mountain side. A mighty force strikes and disrupts among them. A dirty smoke quickly spreads and hides the writhing bodies, from view. We dig ourselves in now and then a howling sets up on all sides and tremendous charges thunder into the mountain. From on high planes spray a ceaseless hail of lead. Our own batteries begin to sweep our trenches. This is not surprising for their guns are sadly outmoded. The sole concern of the artillerymen it seems is to keep firing so long as the guns hold together. They earn the fervent curse of every man in the trenches. The “ukaz” calls for a renewed attack on the heights. Our way leads through places that would try the agility of ! mountain goats. In the oppressive heat ^ masks are removed and poison fumes . claim their victims. From bodies loaded | down with heavy burdens an unbear- j able heat and stench emanates and globules of blood stand on the lacerated ' skins. Upwards strain the columns of death-weary men, upward to their 1 goal. The summit of Mount Gabriel: Here • begins the very hell of hells, hereon is concentrated the entire force of destruction, here an enraged beast of war runs amuck, here re-echoes the discordant cacaphony of Satan. The air is full of savage sounds and unleashed furies that roar and thunder, whistle and lash in tremendous crashes. And combining with and equalling this terrific din is ‘the clamorous uproar of struggling men, i crumbling masonry, collapsing walls, bursting beams. A scorched and burning sand blows high, and falling, draws a curtain upon the bloody scene. In truth this is the height of suffering. Nothing : remains but a rubble of broken stumps I among which the bodies of men lie ! churned. And those who are not thus [ delivered from the torment wait and ! writhe in pain and terror. Above the turmoil rises the roar of attacking hordes. The grenades drop j and burst before our shallow hastily thrown up trenches. A piercing whistle sounds the counter attack and our men leap up as from their graves. There is1 Janko N. Rogelj: Materina ljubezen j Na Gorenjskem, blizu Kranja, je živela v mali vasici stara mati, katere trije sinovi so odšli po svetu še v zorni mladosti. Sama je bivala v revni in zapuščeni bajti, ki je bila postavljena za ozadje drugih kmečkih hiš. Ljudje, ki so hodili za ozarami, oziroma za sadnimi vrtovi, so jo večkrat videli, kako je čepela na vežnem pragu ter uživala borno južino ali večerjo iz lončka ali ponve. “No, mati Kocma-nova,” so jo nagovarjali, “kako je kaj?” A ona je odgovarjala: “Kako bi bilo kaj, ko so odšli sinovi po svetu. Janez je odšel prvi. Podal se je v tujino, ki je za Svetim Joštom. Drugi je šel Francelj, ki je v tujini, ki je daleč za Triglavom, a naj mlajši je odšel Joža, ki hodi po tuji deželi, ki je menda za Grintovcem.” Ko je stara Kocmanka pripovedovala ljudem o svojih sinovih, ki so bili v tujini, je vedno pogledala proti Svetemu Joštu, Triglavu in Grintovcu. To so bili trije mejniki, za katerimi so ji izginili njeni trije sinovi. Do tja je segel njen pogled, do tja je mogla seči tudi njena misel. Tam se je ustavila tudi njena materina ljubezen, ker naprej si ni vedela in ne znala pomagati. Stara je bila že blizu sedemdeset let, ko se ji je zahotelo, da bi prišla do Sv. Jošta, da bi tam pogledala na drugo stran gorskega vrha, da bi videla deželo, v kateri se preživlja njen sin Janez, kamnosek. Res, o kresu, ko se ljudje okoli Sv. Jošta podajajo na goro kurit kres, podala se je tudi stara Kocmanka, da pogleda na ono stran gore. S pomočjo drugih je prispela na gorski greben, ko je že padala noč na zemljo. Težko ji je bilo, ko ni mogla takoj pogledati onstran tega mejnika. Ob sončnem vzhodu je vstala in šla pogledat, da bi videla tisto toplo in južno deželo, kjer njen sin Janez kleše in zasekava ka-rarski mramor. In čudno prečudno, kako ponižano in ukanjeno se je čutila, ko je onstran Sv. Jošta videla celo in dolgo vrsto samih hribov in gora, eno večjo od druge, šele sedaj, prvikrat v življenju, je stopila na goro, da bi videla tujino, pa se ji je v glavi zavrtelo, kako velik je . svet, da so niti na Vrhuncu gore , ne vidi na konec sveta. Za njo je . bil sVet tako velik, kakor je . trikotnik gorenjske planjave, i Stara Kocmanka je odšla v . dolino zelo potrta. Kdor jo je i videl potem v vasi, vsak ji je prisodil deset let več. Postara hi se je čez noč. Tudi posedala ni ' več na pragu. Hrano je uživala ! kar na ognjišču. Več ni gledala 1 proti goram, za katerimi so bili njeni sinovi. Postala je tiha in zamišljena, hodila je sama, ogibala se je znancev in prijate-1 ljev. Iz cerkve je prihajala zad-1 nja po poti, ki vodi za ozarami In čudo prečudno, v tistem poletju so se vrnili iz tujine njeni sinovi. Prvi je prišel Joža. Stari očanci so pripovedovali, da jt bil tako daleč, da ni bil več pot našim cesarjem, in ne pod ce sarjem, ki je prijatelj z našim ampak nekje za Nemčijo. Drugje prišel Francelj, zidar, ki jt 1 govoril čuden jezik, ki ni bil ita lijanski in ne nemški, ampak s< ' sodili, da je prišel iz dežele, od ‘ koder je prišel Napoleon n; ' Kranjsko. A slednji pride sii " Janez, kamnosek, iz dežele La hov, kjer sije sonce in pihaj< južne sapice. Takrat je stara Kocmanka po gledala svoje H nove v obraz i: oči, pa je obstala s svo/im po :i gledom. Obrazi r>j;vrih m rov s i bili spremenjeni, v očeh njeni’ - sinov je bila še tista domačnosl - ki je izražala toplo sorodnost i - gorko čuvstvovanje. Ampak c brazi so bili izsušeni, bledi i oveneli. Kakor da se jim je izsušila rdeča kri, kakor da se cedi iz teh obrazov znojna sokrvica. Nič ni rekla stara mati, ko so sinovi polegali za kočo ter se v poltihih glasovih pogovarjali med seboj. Večkrat je stopila mati do njih, da bi čula te glasove, toda vselej so sinovi utihnili. To jo je zabolelo v srcu. Starko je objela težka slutnja in bolna misel. Več ni bila vesela njih prihoda, rajši bi videla da bi bili njeni trije sinovi daleč za gorami. Vaščani se niso zanimali za Kocmanove sinove, ki so se vrnili v domačo in rojstno vas, ne da bi pozdravili vas in vaščane. Prišli so kot tujci, ki nimajo prijateljskega nasmeha in ne zaupne besede. Zato se se jih vaščani tudi bolj ogibali kot ciganov. Gledali so na nje, kot da je v njih vse zakleto in izprijeno. Edini človek, ki je govoril ž njimi, je bil bajtarjev Konrad, ki je bolehal za zlatenico ter zato pil vsak dan vodo. v kateri se je namakal zlat cekin. Konrad je bil ključavničarski pomočnik v Gradcu, kjer si je nakopal zlatenho ter je pozneje umrl za jetiko. In zgodilo se je, tta so vaščani zapazili, da se vsi trije bratje, udajajo pijači. Pili so čez mere. Uživali so še nekaj drugega, kar nihče ni mogel določiti. Zato so večkrat spali po dnevi in ponoči, ne da bi kaj jedli, ali prišli izpod podstrešja bajte, kjer so spali. Stara Kocmanka ni razumela svojih sinov. Postali so ji tujci. Kuhala jim je, dokler ni pošel denar, katerega so ji izročili, ko so prihajali v domačo kočo. Sinovi tudi niso oporekali ali se jezili, ko mati ni več skuhala. Sinova Francelj in Janez sta dobila začasno delo v mestu. Jo-jža, ki je bil navaden delavec, je neznano kam izginil. Toda to še j starko ni umirilo, vidno je lezla |v gube, noge so ji odpovedovale, prijeti je morala za palico, na, katero se je opirala. Nič ni -pogledala proti nebu, kjer se je nebo dotikalo gorskih grebenov. Gledala je v zemljo, po kateri je hodila že skoro sedemdeset let, in katera jo še ni varala. Vsaka pot, po kateri je hodila, jo je pozdravljala, vsaki kamen, ki je bil premaknjen ob poti, je zapazila. S palico je sedaj tipala to verno zemljo, ki ji je bila zvesta in draga, po kateri je vodila tudi svoje otroke, svoje tri | sinove, ki so se vrnili iz tujine, toda ne poznajo nje in ne te lepe gorenjske zemlje. Nehote se je ustavila, potolkla s palico po belem apnencu ter ga pričela popraševati, kako da še on ni spremenil svojega lica in mesta, da jo še vedno pozdravlja kot dolgoletno in staro znanko. Takrat je mislila stara, Kocmanka, kako je mogoče, da lastni sinovi pozabijo živo mater, ko jt mrtvi kamen pozdravlja ob poti. In ni se jezila na sinove, ljubila jih je, saj so bili njeni o-troci.: Ponosni Janez, lepi Francelj in rudečelični Joža, ko ;;c odhajali v tujino, še poljubili st jo, ko so odhajali. . . Pa se je zamislila sključen« ^ starka: že vem, kdo je zastrupil moj it j sinove; tujina jih je zastrupila Reveži so, pomagati si ne morejo, trpijo in umirajo. Zato st tako bledi, njih lica tako izpita in koža na obrazu tako suha. Ni čuda, da so prinesli domov le kosti, kožo in udrte oči. Da oči, samo v teh očeh gori in plameni odsev nekdanjih sinov. Morebiti jim je hudo pri srcu, da so se vrnili oropani vsega: Zdravja, lepote in ljubezni. Saj je tudi bajtarjev Konrad spal v žagarjevi bajti teden dni, pred-no ga j c mogla sestra spraviti na svoj dom, v revno in staro bajto. Tudi Konrad je jokal, ker ga je bilo sram in strah, ko je prihajal nazaj med zdrave ljudi, iz katerih je puhtelo zdravje, moč in močna volja. Toda njeni sinovi ne jokajo, se ne cmerijo in ne stokajo; oni molčijo in (Dalje uu G. bUmilJ Nekam predaleč sem zavozil in treba je, da se vrnem nazaj k veselici in povem kaj bo tam. No, da na kratko povem, pili bomo in jedli, plesali in peli ter morda še vriskali, če bo udeležba velika in razpoloženje dobro. Denar, ki ga bomo tam zapravili, ne bo niti proč vržen niti ne bo kak milodar. Z njim se bomo zabavali, obenem pa pomagali podkrepiti društveno blagajno, kar bo v korist nam vsem. Pokazali bomo tudi, da naše društvo ne spada med tiste, ki spe spanje pravičnega. Godbeniki “Krištof-bratje” nas bodo s svojimi melodijami vzdigovali s sedežev, da se ne bomo preveč zasedeli, in med popevkami, ki pridejo na vrsto, bo morda tudi tista: “Naj, tuje zemlja in nebo, kaj zdaj pobratimi pojo, naj se od ust do ust razlega, kar tu med nami vsak prisega: Da srca zvesta, kakor zdaj, ostala bodo vekomaj.” Torej, na svidenje v Slovenskem domu na Holmes A ve. na večer 13. novembra na naši veselici ! Matevž Leskovec, član nadzornega odbora društva št. 71 JSKJ. Barberton, O. — Tu pri nas se v tem času še dosti dobro dela v tovarnah; kako dolgo bo to, pa kajpak ne vemo. Zima se približuje in treba si bo nabaviti premoga, nakar bomo lahko sedeli okoli zakurjenih peči, čitali časopise in si za priboljšek privoščili kako čašo vina ali piva. Seveda bo v tem času tu in tam tudi kakšna domača zabava, da se ne bomo preveč dolgočasili. Prijetno zabavo smo imeli na večer 17. oktobra v dvorani društva “Domovina,” in sicer v proslavo 25-letnice zakonskega življenja Mr. Franka Likoviča in njegove soproge. Bilo nas je zbranih okrog 150 svatov in zabava je bila vsestranska. Dobre volje nam ni pokvarila niti mala nezgoda, namreč da je del električne opreme padel na glavo nekemu gostu-fiprodniku iz Tire Hilla, Pa., in mu povzročil precejšno rano. Poklicani zdravnik je ranjencu zašil in obvezal rano, z zagotovilom, da ne bo hudih posledic, nakar je bi! incident pozabljen. Zabava se je razmahnila in vrteli smo se kar do ponedeljka. Pri tej priliki naj mi bo dovoljeno izraziti zahvalo vsem prijateljem za darila in prispevke za to prireditev, vsem kuharicam, ki so se trudile s pripravo okusnih delikates, dekletom za ureditev miz in serviranje, Mr. in Mrs. Jankovič' za lepo vodstvo programa, Mr. Blažiču za vodstvo pevskega zbora “Javornika” ter pevcem istega za lepe popevke, v počast jubilantoma in nam v razvedrilo, vsem godcem, ki so nas zalbavali z lepimi melodijami, dramskemu društvu “Slovenija” za lepe pesmi, vsem natakarjem, vsem darovalkam raznovrstnega peciva in vsem dragim gostom, ki so prišli na to prireditev iz Barberto-na, Loraina, Clevelanda, Parme in od drugod. Hvala vsem za vso naklonjenost, srebrnoporočencema pa želim nadaljnih 25 let srečnega zakonskega življenja, da bi srečna in zdrava praznovala tudi zlato poroko v krogu svojih sorodnikov, prijateljev in znancev. Jennie Merkun. Salida, Colo. — Tem potom se želimo iskreno zahvaliti vsem članom in članicam društva sv. Alojzija, št. 78 JSKJ, ter vsem ostalim prijateljem, ki so nam ob priliki smrti pokojnega Antona Shine, kateri je preminil po dvadnevni bolezni pljučnici dne 8. oktobra, izkazali simpatije in pomoč, ki ho sc ga spomnili z venci in cvetlicami v zadnji pozdrav, ki so prispevali za maše zadušnice, ki so ga obiskali na mrtvaškem odru, in ki so se udeležili pogreba. Najlepša hvala vsem skupaj in vsakemu posebej. Pokojniku pa naj bo la- hka ameriška gruda in naj mu bo obran j en blag spomin. žalujoči ostali: Paulina Shine, soproga; Anthony, sin; Frances Shine, mati; Frank, Joseph in John, bratje; Frances Britton, sestra. Cleveland, O. — Prireditev društva sv! Janeza Krstnika, št. 71 JSKJ, je že parkrat omenil sobrat Matevž Leskovec v svojih dopisih. Omenjeni sobrat se gotovo zaveda, da društveni tajnik ima dovolj dela s pobiranjem asesmenta, če neče konci meseca napraviti velike litanije s suspendiranimi člani. Saj vsi veste: suspendiran neče nihče biti, plačati asesment ob pravem času pa marsikateri rad pozabi. S temi par vrsticami.pa ne mislim nikogar poboljšati, ker sem skoro gotov, da vsi tisti, ki tako radi “pozabljajo,” ne či-tajo v našem glasilu dopisov, pač pa le pogledajo, če so suspendirani, da s tem ugotovijo , tajnikovo prijaznost. Sedaj pa k naši prireditvi. Vsak član našega društva je ( prejel po eno vstopnico, kakor je ozvezan in da ne bo mislil, da ' je na kak način prikrajšan. Na 1 seji meseca septembra so bili J nekateri celo tako korajžni, tla ; so jih vzeli po ducat skupaj. 1 Menili so, da če ima prodajalec • večji šop vstopnic, jih lažje pro- ^ daja. Kakor se da dosedaj skle- • pati po prodanih vstopnicah, se nas bo zbrala velika družina sku- 1 pa j. Noben se ni branil povabi- : la in vsak se je izrazil, da bo go- ! i tovo prišel, če bo le živ in zdrav. Ali veste, da se bo na veselico 1 pripeljal tudi sobrat Bovha iz Burtona, pa ne sam, na truck bo i naložil tudi svojo družino in sosede. In kar sobrat Bovha reče, to drži. Sobrat Martin Kerin iz Šo. Madisona. O., (to je drugi farmer) je tudi izjavil, da brez njega ne bo šlo. Torej 30 do 35 milj daleč bodo prišli naši sobrati farmer ji na veselico, če bo vreme količka j vremenu podob-, no, mi pa, ki imamo Slovenski dom na Holmes Ave., tako rekoč pred nosom, pa da bi izostali! Samo tega ne! Enkrat na vsakih pet let kaj priredimo in takrat se pač spodobi, da pridemo vsi skupaj, še to naj omenim, da ; je sobrat Anton Baraga obljubil dati društvu za tisti večer vina, kolikor ga bodo oziroma ga bomo izpili. Dal ga bo brezplač-’ no, dasi je vino tako staro, da se spominja še časov prohibicije. Jaz le to rečem, ee bo vino tako, kakršno sem zadnjič pri njem pokušal, potem, bože mili, bo vriska in petja, da se bo Slovenski dom tresel, že zaradi vinca samega je vredno priti na veselico, da se prepričate kakšno do- * bro robo ima v zalogi omenjeni sobrat, in da veste kam se obr-" niti, kadar rabite kaj takega za domače potrebe. , i Na večer prireditve ne bo za- - bava samo za tiste, ki se radi i vrte, pač pa tudi za one, ki radi - malo posedijo, gledajo in po- - slušajo. Kar je pevcev in pevk e in igralcev na instrumente v našem mladinskem oddelku, nam - bodo na prireditvi pokazali kaj :i znajo, že to bo vredno enega kvo-x dra vstopnino, člani mladinske-i ga oddelka bodo vstopnine pro- - r.ti, brez ozira na to, če je sin ve-i čji od očeta ali hčerka večja od matere. Vsak član mlad. oddelka dobi tudi dva “lunch” list-i. ka prosto. Torej, starši, pripeljite svoje otroke na to priredi- tev, da bodo vedeli, h kateremu I društvu spadajo. n In ne pozabite: v soboto 13. novembra zvečer pridite vsi v II Slovenski dom na Holmes Ave. 11 j in pripeljite vse svoje prijate-!: Ije s seboj! — Za društvo št. 71 JSKJ: l} Ivan Kapelj, tajnik. i- _________ h NEVIDNI ZNAK! li i- Moderne pralnice rabijo za li označevanje perila r a z ličnih ;e strank posebno tinto, katere zna-i- ki se ne vidijo na perilu pri lia-)- vadni luči, ampak le pri ultra-i- vijoličnih žarkih. Razsodbe gl. porot- [ »ega odbora JSKJ ; S p . . 120-28G. j j sestre Helen Kovali, , s SDnJCe. društva Marija čistega ( ta ?tk’ Ely, Minneso-l j, Ilte,er -ie bila odklonjena za-, ^ (in i Z& Eniško podporo od w juni-ia 19^7 pa do dne 2. bila S* 1937’ Zahteva ji jV* ; n| i j on.)ena vsled tega, ker ( ; zdrav i’ p0 mnenJu vrhovnega 2 I j1]*11 naše Jed note, zadost- y ; zdr ° v od strani njenega | je Prizivni ca trdi, da se ^ v v času njene bolezni, j, |; p0^u 0r|ienjeni dobi, natančno ^ in av°f^iiili njenega zdravnika t-• seina\e(^a ->e tudi druge okoli-^ Mia*3' 'a*ere 80 povzročile, da ni j ^ H Gla • Pogosto obiskana, j vi,;1'1 P°r°tni odbor je ugoto-'^, je rn ‘Usodil: 1) Prizivnica se I ,na*a natančno po navodi- s zivnnjene>ra zdravnika. 2) Pri- j I' (jtys^Ca ni zakrivila nezadostnih j -I 3) Prizivnica je upravi- 10 .° bolniške podpore za ce- . A0r/ ornenjeno dobo. f\,0n Okolish, John Schutte, ^ ,\ Mikec, Rose Svetich, Va-! m Orehek, porotniki JSKJ. { » DOPISI ! 1 i ] jj | itejg^er’ Colo. — Podpisana si!, i »ost , Helen posvetilo 'Seve i 111 h*tro je odgovorila: J0 bo priredilo, saj ■ !'ebo 'Ct! ^ Prodajajo; vršila | v v soboto 16. oktobra!” ! z 11 °’ ^a 80 k nam niso pri-I 1(Ho!>'?toPnicami, kakor vsako š " nien'la žena. Helen pa Jn°rila, da ima Mrs. Oma-1151,1' ()')a Že kupljene ^H&tn,C0 'n (*a ''h -’° kupila za iVišeH ,1ajine pol'oko-f. iu i dogovorjeni večer in ' Omahen sta prišla, | %(5v skupaj na vinsko tr-'Miljj v{{*tera pa se je v resnici 0 SG S,'!<' 011 teden pozneje). do Slovenske 'i'lotj . ’ -,c bila razsvetljena in (jl(' bilo. da je skoro zase-Zil(bijega kotička. " 'il vi V'1 v'deti, bo precej-|’ii. jjj' ‘‘bižba nocoj,” pravi že-? bj °s*;aH smo menili, da je Kh, ,)(^°vorno lepo vreme. ''Ul,.,,0 r‘ Pojdimo,” nas pozo-'jl0}.k,, , ahcn; “jaz grem na-I ' i).. lrnain vstopnice, vi poj- .Ko.^^enoj.” bili prišli do srede k(n* zadaj je bilo vse ‘ ’ Madoni po dvorani: tsH'1 At- ). j in ri gremo jiočasi na-:!(!ll®o, kje bomo dobi-t'° 1 ^ena -ie bila še ved- ,^tvi !p"ana- da je na vinski i’* '1o d e^a’ Pollovno zado-''orani; Surprise! “Ma, j .°1’ you!” ji zašepeče i!'^,’tiži].Se.nam -ic bila medtem ""’’ia .I' 'n ^en* s0 oci prese- 1 *9t0 !! ()P'^e solze v oči. n Pristopili hčerki Mr. v'^!l (|V;i Phitt, nama poklo- cvetlic ter nama ' bfisedali čestitata k 10l’oki in k vsej sreči in blagostanju še za nadaljnih 2511 let. Potem so naji obstopili mno-| 1 goštevilni prijatelji in naji ob- < suli s čestitkami. S Na mizi, ki je bila pripravijo- S na za naji in najino družino, so 1 bila razna darila, med njimi tu- j tli velikanski “cake,” na katerem ! se je v svetlem okvirju lesketala ] številka 25. Poleg njega so bili še manjši, na katerih so bile za- t pisane raznovrstne čestitke. Ko 1 sva vse to z občudovanjem ogle- i dovala, je pripravljalni odbor i začel raznašati udeležencem « razna jedila in pijače. < Nato je pristopil k mizi so- .i brat Steve Mausar, ki je bil ne- J kak stoloravnatelj prireditve, -ter nama v jedrnatih besedah čestital k srebrnemu jubileju ter -nama želel zdravja in sreče še J vsaj za nadaljnih 25 let. Izrazil 1 je tudi svoje veselje nad dej- ] stvom, da ima glavni uradnik < J. S. K. Jed note v denverski slo- 1 venski naselbini toliko prijate- i ljev. Potem prečita brzojavno ] čestitko, ki je bila za to priliko > poslana iz največje slovenske 1 naselbine v Ameriki, iz Cleve- ’ landa, katero so podpisali sobra-tje: Janko N. Rogelj, 1. glavni nadzornik JSKJ, Anton J. Ter-bovec, urednik-upravnik Nove : Dobe, in Louis M. Kolar, ured- ‘ nik angleških strani Nove Dobe. ; Druga čestitka je bila iz zelene^ Minnesote iz mesta Ely, poslana v imenu celotne organizacije 1 J. S. K. Jednote. Naj bo na tem mestu izražena hvala vsem, ki so sc mene in moje soproge spomnili ob tej priliki; hvala za lepe besede, navedene v čestitkah! Posebna hvala pa naj bo J. S. K. Jednoti za lepo čestitko. Omenim naj, da tudi mi nje ne bomo pozabili, ko bo obhajala svojo 40-letnico. Ko je bilo to končano, se je o-glasila Jos. Papeževa harmonika in vesela- družba se je zavrtela po dvorani. Zabava se je nadaljevala, dokler nas ni jutranja zarja opozorila, da prihaja v deželo praznično oblečena nedelja. Dragi prijatelji, tega večera ne bova nikoli pozabila, in ne veva, kako bi se mogla primerno zahvaliti. Nisva si mislila, da imava toliko dobrih prijateljev. Lepa hvala vsem, posebno pa tistim, ki so se trudili s to prireditvijo, kakor najinim sinovom in hčerki, Mr. in Mrs. John Plutt, Mr. in Mrs. Ambrozich ter Mr. in Mrs. Omahen. Hvala vsem, ki so prispevali razna darila in prispevke za prireditev, hvala vsem, ki so stregli gostom, in vsem, ki so se prireditve udeležili. Hvala vsem navedenim: Mr. in Mrs. John Plut, Mr. in M r s. A m b rožic h, M r s. Abzetz, Mr. in Mrs. John Ambrose, Mr. in Mrs. Louis Ambrose, Andolsek Family, Mr. in Mrs. Matt Bezjak, John Boben, Mr. in Mrs. Frank Cerjak, Mr. in Mrs. John Cessar, Mr. in Mrs. John Charles, Mr. in Mrs. Charles Chitwood, Mr. in Mrs. Joseph Cic, Mrs. Josephine Debelak, Mrs. Anna Dometrovich,; Mrs. Catherine Eppich, Caroline Evanetich, Mr. in Mrs. Frank Glivar, Mr. in Mrs. Frank Grande, Mr. in Mrs. John Grebenc, Mr. in Mrs. Philip Gron-nct, Mr. in Mrs. Matt Grum, : Mrs. Barbara ITorvat, Mrs. . Mary Intihar. Janezich Family, - Joseph Jartz, Mr. in Mrs. John - Kadunc, Frank Kocjan, Mr. in . Mrs. Louis Koprivec, Johanna Kostelic, Mr. in Mrs. George ■ Krašovec, Mrs. Johanna Kraso-> vec, Mrs. Magdalene Kukovich, : Mr. in Mrs. Rudolph Kvas, Mrs. - Mary Lessir, Mr. in Mrs. John - Levnik, Mr. in Mrs. Anton Lun- - ka, Lunka Family, Mr. in Mrs. i Steve Mauser, Mr. in Mrs. John - Mayer, Mr. in Mrs. Paul Maye-, rele, Mr. in Mrs. Ike Miklich, s' Mr. in Mrs. John Modic, Mr. in i Mrs. Frank Omahen, Mr. in Mrs. . Perko, Mr. in Mrs. George Pav- lakovich, Mr. in Mrs. Joseph ■. Perme, Lilliam Perry, Mr. in - Mrs. Joseph Ponikvar, Mr. in a Mrs. John Popish, Jr., Mr. in k Mrs. John Popish, Sr., Mr. in n Mrs. Carl Putnik, Mr. in Mrs. Joseph Sadar, Frank Sadar, Mrs. Anna Skull, Mr. in Mrs. Charles Skull, Mr. in Mrs. John Škrjance, Mr. in Mrs. William Slivotz, Mr. in Mrs. Frank Smole, Frances Snajdar, Mr. in Mrs. Anton Sterle, Mr. in Mrs. Franki Svigel, Mr. in Mrs. Frank Popish, Jr., John Popish, Thelma Thomas, Mr. in Mrs. John Tron-tel, Mrs. Anna Virant, Wester-kamp Bros., John Yelenich, Mr. in Mrs. Anton Zemlak, Mr. in Mrs. Louis Zemlak, Mr. in Mrs. John Zupancich, Mr. in Mrs. John Zgainer, Mr. in Mrs. Boštjan Znidarsich, Mr. in Mrs. Mike Mavretich, Mr. McCanaty, Mrs. Agnes Ivers iz Leadville, Colo. Hvala tudi Mr. in Mrs. Matt Muhich iz Oglesby, 111., za poslano čestitko. Ako je slučajne kako ime pomotoma izpuščeno, prosiva za oproščen je. Ni se zgodilo namenoma. Hvala še enkrat vsem skupaj za vso prijaznost in naklonjenost. Ako bo kdaj prilika, bova skušala naklonjenost drage volje povrniti. Z iskrenimi pozdravi na vse, beleživa hvaležna, Frank in Caroline Okoren. Baggaley, Pa. — O delu se skoro ne izplača poročati, ker se tlela le po nekaj dni v tednu, in na plačilni dan je delavec zadaj tak kot po hrbtu. Nikomur se ni treba bati, da bi obogatel. Na večer 10. novembra so vabljeni tukajšnji in okoliški rojaki na plesno veselico, ki se bo vršila v Slovenskem domu na Hostetterju ali Pipetownu. Dobiček prireditve je namenjen Domu v korist, in priredijo jo tri društva skupno, namreč društvo št. 13 JSKJ, št. 318 SNPJ in št. 158 KSKJ. Poprej so društva prirejala'veselice vsako zase, zdaj pa jih prirejajo skupno, kar je vsekakor lepo in bratsko ter po navadi tudi bolj uspešno. Za godbo bodo skrbeli Joe Koračiti in njegova skupina in za vseh vrst okrepčila bo v polni meri poskrbljeno, člani vseh o-koliških društev, pa tudi vsi o-stali rojaki in rojakinje kakor tudi drugorodci tega okrožja so prijazno vabljeni na poset te prireditve. Torej, na svidenje v sredo 10. novembra zvečer v Pipetownu! članom in članicam društva št. 13 JSKJ naznanjam, da bodo morali plačati izredni asesment kot vstopnino za veselico, namreč moški po 25, ženske pa po 15 centov. Tt> brez ozira, če se veselice udeležijo ali ne. Torej je že boljše, da vsi pridejo ra veselico. — Za odbor: Joseph Debelak, tajnik društvi št. 13 JSKJ. Cleveland, O. — še enkrat naj mi sobrat urednik odstopi malo prostora v Novi Dobi, tla nekoliko poagitiram za prihodnjo veselico društva sv. Janeza Krstnika, št. 71 JSKJ, ki se bo vršila na večer 13. novembra v Slovenskem domu na Holmes Ave. Gre se za to, da se na omenjeni večer nekoliko pozabavamo med seboj in pa da spravimo društveno blagajno na nekoliko boljše stališče. Zato naj bi se prireditve udeležili vsi člani in članice .katerim je le mogoče, obenem pa naj bi nagovorili prijatelje in sosede, da pridejo z njimi, čim bolj trdna bo naša društvena blagajna, tem večja bo naša društvena samozavest. Blagor tistim, ki so imeli vedno toliko dohodkov, da jim ni bilo treba prositi društva za založi-tev njihovega asesmenta. Vsi niso tako srečni. Dobijo se člani, ki jim je depresija vse pobrala j in jim ni ostalo drugega kot upa-i nje v društvo. Pri tem se bo morda kdo nasmehnil ,češ, ta je gotovo eden tistih, za katere sme zakladali asesmente. Toda temu ni tako. Dosedaj sem, hvalabo-gu, še vedno lahko sam plačal svoje asesmente in mi ni bile treba prositi društva za zakla-danje; seveda, kaj takega pa st mi še vedno lahko pripeti, kajt znano je, da beraška palica la • i hko doide vsakega. [O m O ena sama groblja ali kup plevela in prsti. Tja šo metali vse, 1 kur je bilo nepotrebnega na drugih grobovih. Ko so na Vseh svetnikov 'dan popoldne prišli ljudje na grobove, stara, Kocmanke ni .,bilo med njimi. Ko so zvečer fantje in možje v zvoniku zvonili in Vabili ljudi v cerkev, stare Koc-manske zopet ni bilo. Povedali pa so oni, ki so zvonili v zvoniku, da so videli v malem posekanem gozdiču izven vasi prižgane sveče, ki so gorele pozno v noč. Videli so jih potem vsako leto, ko so zvonili v zvoniku. V letu, ko je umrla stara Kocmanka, ko je umrla njena tiha, osramočena in bolestna materinska ljubezen, ni bilo žive duše več na svetu, da bi šla prižigat sveče v gozdič tam za vasjo. Kilogram smrti za dve liri Neimenovan vojak bivše Avstrije je po dvajsetih letih obiskal znameniti Col di Lana in pretresljivo opisal svoje vtise v “Narodnih Listih.” Priobčujemo jih v pobudo spominov onih Slovencev, ki so bili v svetovni vojni sami priče grozot, ki jih je pripravila ta gora tisovem in tisočem naših bratov. Prekopaval je prhko, globoko se udirajočo prst, potem se je sklonil, pobral in v ožuljeni roki nekaj odgledoval. “Kaj iščete tu, dragi gospod?” Malo še je obrnil, naslonil na težko motiko in odprl silno obdelano roko. ' “Smrt, signore, svinčeno smrt, šrapnelove kroglice.” “Sedaj, dvajset let po vojni?” “Da. Dvajset let že kopljemo tukaj in dela je še vedno dosti. Tem tukaj,” pokazal je na kup mrtvaških kosti, “so prinesle te kroglice smrt, nam pa sedaj prehrano.” “Koliko jih sklopi jem na dan? Deset, dvanajst kilogramov, kakršno je pač vrdmel Potem jih nesem v dolino' in dobim za ysuk kilogram po 2 liri.” “In vsak dan lezete sem gori, poltretji tisoč metrov visoko?” Obrnil se je k delu. Roke si je obrisal ob kolena in udaril. Na motiki je ostalo nekaj temno-rjavega. Kos človeške lobanje. Molče jo je položil malo ob stran in kopal dalje. Kupček kosti se je večal; priložil je vretenca hrbtenca, rebresa, gnjat... “No vidiš, dečko, zbiram te po ko-ščekih, tvoja mati bi te bila vesela.” “Vojak, riajbrže vaš rojak,” je zamomljal in izdiral kroglice iz ranjene laktnice, “vaš rojak, ali pa Bošnjak. Sedem in trideset tisoč jih leži tukaj, tamle, vsepovsod. Kjer zarinete lopato ali motiko v zemljo, potegnete lobanjo, lopatico. — ” Sedem in trideset tisoč! Brez križa ob glavi, tako kakor so jih blagovolile zadeti italijanske kroglice z nasprotnih skal. Strahotni Col di Lana v strašnih Dolomitih. Grozno bojišče v višini 2462 m v bližini Carzana, Levica, Trid^nta. Čim višje v gonil tem bližje je človek Bogu. Resnično, časih celo preblizu. Sedem in trideset tisoč mladeničev iii mož je tu strahotno pričakalo smrt, njihove kosti se valjajo tu med svitki bodeče žice in zarjavelih granat .ljudje z doline pa izkopavajo smrtni svinec po dve liri za kilogram. Tudi zemljo je mogoče ubiti, tudi goro je mogoče podreti in jo vreči globoko v prepad. Zemlja na Col di Lana je na vekov veke mrtva. Ubilo jo je sto in sto tisoč ton železa m svinca, bila je zadeta naravnost v srce. Prepita je s človeško krvjo in Gospod nas vseh je posušil po* slednjo bilko in koreninico. Menda niti strele sem več ne udarjajo, tukaj je samo strahota, smrt in tuljenje meluzin. Zemlja je prenasičena z železom ,kamenje je stolčeno v prah. Vsak korak je nabit s svincem in oafteaflf. .............. —r#»i—™ M KNUT HAMSUN: O BLAGOSLOV ZEMLJE Q (Prevedel Rudolf Kresal) OE30E=30E30C=301=30EC To spoznanje je prišlo in učinkovalo kakor najhujša dina-mitna razstrelba z nezavestjo in gluhoto. Vaščanov so se oklenile skrbi in žalost. Nekateri so zmerjali Geisslerja: ta vražji Geissler jim je spet eno zagodel; drugi so se splazili skupaj do nekega zborovanja in so odposlali novo odposlanstvo zaupnikov, to pot k rudniški družbi, k inženirju. Ta korak ni privedel do ničesar; inženir jim je razložil, da je z delom moral pričeti na južni strani, ker obrat je nehal in vsi delavci so izginili •— ljubi Bog, nič bi ne moglo biti boljšega! Krepost ne samo da je bila znosna, bila je potrebna, potrebno imetje, milost. Le svet je bil slab. Vidite, tukaj je bila zdaj Leopoldina, klica, majhen otrok, in je imela zdravja in greha na pretek. In če bi ji kdo roko položil okrog pasu, bi se zgrudila, pfuj! V obraz je dobila ogrce, to je pomenilo divjost v krvi, ah, mati se je n&jbrže spomnila, da se s tem pričenja divjost v krvi. Mati nikakcr ni hčere preklinjala zaradi teh ogrcev v obrazu, ampak hotela jim je napraviti konec. Leopoldina naj bi s tem nehala. Kaj ima ta prodajalcc Andresen iskati ob nedeljah na Sellanrai in klepetati z Izakom o poljedelstvu ? Kaj sta si ta dva možakarja domišljevala, da mala Leopoldina ničesar ne opazi? O, mladost je bil*\ že poprej prismojena, pred tridesetimi, štiridesetimi leti, toda zdaj se je poslabšala. Da, je že tako! je dejal Izak, ko sta o tem govorila. Zdaj je tukaj pomlad in Jenzina je proč in koga naj dobimo za letensko delo? — Leopoldina in jaz bova delali, je izjavila Inger. Rajši delam noč in dan! je vzkliknila razburjeno, že blizu solz. — Izak si tega silnega izpada ni mogel tolmačiti, toda imel je svoje lastne misli, zato je šel s sekiro in lopato na parobek gozda in je pričel obdelovati neko skalo. Ne, resnično, Izak ni mogel razumeti, da je šla dekla Jenzine proč, bila je vendar kar se da pridno dekle. V vsem je razumel le najbližje, delo, postavno in naravno delo in nehanje. Bil je okroglega, mogočnega telesa, nihče ni bil manj astralen kakor on, jedel je kakor cel mož in dobro mu je delo, zato je prišel tudi hudo redkokdaj iz ravnotežja. Tukaj je bil zdaj ta kamen. Okrog je bilo še več drugih kamenov, toda z nekim je moral vsekakor začeti. Ta čas, ko je bil Sivert doli na Storborgu, je hotel izravnati stavbišče, drugače bi moral dajati sinu pojasnila in temu bi se bil rad izognil. Seveda pride dan, ko bo Sivert potreboval vsa poslopja na posestvu za sebe, potem bodo starši morali imeti stanovanje. Saj na Sellanrai z zidanjem nikoli niso prišli do konca, velike svisli na kamenitem hlevu tudi še niso bile zgrajene. Toda tramovi in deske so ležale tam že pripravljene. Torej tukaj je bil zdaj ta kamen. Kar ga je gledalo iz zemlje, ni bilo videti nič k^j, .velikega, toda zganil in premaknil se ni, moral je le biti velikanska drobtina. Izak je kopal krog in krog in poskusil z lopato, a kamen se ni zganil. Kopal je še bolj globoko in spet poskusil, — ne. Odmetal ej razkopano zemljo, potem je spet kopal in poskusil, — ne. To je torej velika skala! si je mislil Izak v svoji potrpežljivosti. Kopal je že precej časa, kamen je segal vse bolj globoko v zemljo in nikjer ga ni mogel pošteno zgrabiti. Pa bilo bi vendar sitno, če bi bil prisiljen kamen razstreliti. Potem bi se udarci, ko bi vrtal pieotlino, slišali daleč napkrog in priklicali vse hišne prebivalce. Izak je kopal dalje, potem pa je poiskal železen drog in poskušal ž njim, — ne. Kopal je dalje. Zdaj pa je Izak le postajal na kamen polagoma nejevoljen, gubančil je čelo in gledal kamen, kakor da bi bil šele prišel kamenje malo pregledovati, in kako, če bi bil prav ta kamen tukaj najbolj neumen. Kritiziral ga je, bil je tako okrogel in neumen, nikjer ga ni bilo moči prijeti, da skoroda je mislil, da ima docela napačno obliko, j Ali naj bi ga razstrelil? Ni govora o tem, čemu zapravljati zaradi njega še smodnik! Ali pa naj bi ga opustil, kaj naj bi pokazal nekaj kakor strah, kamen da bi bil v premoči? Izak je kopal. Mučil se je v potu svojega obraza, a kakšen je bil uspeh ? Nazadnje je le spravil konico železnega droga | pod kamen in poskusil, — kamen se ni ganil. Stvarno se ni dalo njegovemu početju nič oporeči, toda bilo je brez uspeha. i Kaj pa je bilo to? Kaj mar še ni nikoli izrival kamenja? Ali se je postaral ? Komično, hehe! Smešno. Saj je ponovno že opazil znamenja pojemajoče moči, to je, on ni opazil, za to se ni brigal, bila je domišljija. In zdaj se je spet lotil kamna, ves ; odločen, da ga dvigne. O, to ni bila malenkost, če je Izak legel čez vzdigalni drog in se napravil težkega! Tam je ležal sklonjen in dvigal in dvigal, kiklopsko in z nenavadno silo, z gornjim delom telesa, ki se je zdel, kakor da bi segal do kolen. Obdajala sta ga neka slovesnost in razkošje, njegov ekvator je bil ogromen. Le kamen se ni ganil. Nič ni pomagalo, moral je kopati še globlje. Kaj naj bi kamen razstrelil? Tiho bodi! Ne, ampak kopati je moral še globlje, z vse večjo vnemo. Kamen je moral in moral ven! Nihče bi ne mogel reči, da je bil Izak v tem kaj perverzen; bila je stara ljubezen poljedelca do krčenja tal, toda povsem brez nežnosti. Videti je bil povsem nor; preden se je kamena lotil, ga je najprej od vseh strani obkrožil, zatem je okrog in okrog kopal in ga otipal in razkopano zemljo odmetaval z golimi rokami, da, to je storil. Toda vse to niso bila nikake ljubeznivosti. Razgrel se je, toda vroče mu je bilo od vneme. Kaj, če bi zdaj spet poskusil z vzdigalnim drogom? Obesil se je nanj tam, kjer si je obljubljal največ uspeha, — ne. Toda to je bila čudovita trma in kljubovalnost takega-le kamena! Toda zdaj se je zdelo, da pojde. Izak je poskusil še enkrat in pričel upati, kopaški delavec je imel občutek, da kamen ni nič več nepremagljiv. Tedaj pa je vzdigovalni drog zdrsel in vrgel Izaka ob tla. Prekleto! je dejal. To mu je le tako ušlo. Njegova čepica je prejela v istem trenutku sunek in mu je čepela tako postrani, da je bil videti povsem španski, prav razbojniški. Izpljunil je. (Dalje prihodnjič) v- ' V [' MATERINA LJUBEZEN (■Nadaljevanje s pete strani) j iščejo tolažbo v pijači. Saj so ] bili doma skoro mesec dni in niti eden ji ni rekel slabe besede. I Prav taki so, kakor je ona sa-Sma, ki se izogiba ljudi, molči in tiho prenaša svotjo bol. Ona in | njeni sinovi samo čutijo s srcem, tam bijejo boj na življenje ; in smrt že .leta in leta. Morebiti ! pa je naše življenje zakleto, morebiti je posegla po našimi | življenjih kletev nezvestobe . ali nam je usojeno, da umiramo v tem prokletstvu. In zakaj je zadelo to prokletstvo tudi sinove, zakaj usoda ne zapečati sa-, mo njenega življenja ter pusti sinove v sreči, blagostanju in ljubavi. Menda je res, da vsak sprejme svoje plačilo za njego-jva dobra in slaba dela na tem svetu. Da, tujina jih je poslala nazaj v domačo vas, ko jim je otrpnila jezike, izsušila sočna in ! rudeča lica in privila ogenj žarečih oči. Saj domovina ne bi storila tega, domovina ljubi svoje otroke, ljubi jih tako, kakor jih'ljubim jaz sama s svojo molčečo materinsko ljubeznijo . . Bilo je v nedeljo zjutraj. Po vasi je hitel Svečanov pastir ter kazal proti koncu vasi, da naj gredo ljudje tja, pa bodo videli nekaj groznega. Res se je koncem vasi, kjer stoji kozolec in znamenje, zbralo precej ljudi, | ki so topo gledali pod kozolec, i Nihče si ni upal do kozolca, kjer je visel Kocmanov Joža, ki je izginil pred meseci. Prišli so o-j rožniki ter poskrbeli, da so od-i nesli njegovo truplo v vaško mrtvašnico, čez dva dni so ga pokopali na vaškem pokopališču, tam v severno-vzhodnem kotu pokopališča, kjer ni bila zemlja blagoslovljena. Pogrebcev ni bilo, zvonenja ni bilo, le tista dva, ki sta izkopala grob, sta ga tudi zasula. Za Krivčevim zidom, ki je mejil na pokopališče, je stala stara Kocmanka, tiha, nema in žalostna, edina priča, da so ji pokopali sina, katerega ji je zastrupila tujina. Vso vas je objela sramota in strah po tem dogodku. Nekateri so se jezili, zakaj da enaki ljudje ne umirajo tam, kjer so bi-j li. Takrat so se tudi jezili nad bajtarico, ki-je imela v svoji hi-ši brata Konrada.: Nekateri so ji i' celo pretili, da naj ga pošlje na- J zaj v Gradec, pa naj tam mirna | vesti umrje. ,. r' Par tednov po tem dogodku so ; potegnili utopljenca iz tekoče vode. Bil je Kocmahov Francelj, ki je skočil v vodo. Pokopali so ga poleg brata Jože. Stare Koc-; manke ni bilo, da bi bila priča, i Le dva dni po pogrebu je prišla 1 na pokopališče, se ozrla na dva! sveža groba, pokrila obraz s črnim predpasnikom ter odšla proti domu s polglasnim jokom. Komaj se je polegla govorica \ po vasi o dveh nesrečnih bratih,! komaj so se, vaščani privadili nor čem in nočnim strahovom, zače-! la je skovikati sova v vaški lipi, veter je pričel pihati z vsp silo i skozi celo noč. Naslednjega dne{ so vaščani spogledovali drug! drugega, vsak pričakujoč, ,da1 mu. bo sosed povedal, kaj se je zgodilo ponoči. Vera v vasi je ta, da kadar sova' skovika in piha nenavadno močan veter, da se je zopet nekdo obesil. Pa je minul dan, dva in teden dni, in kmetje so pozabili na slutnjo, ki sta jo ustvarila sova in veter. Toda več |kot teden dni ni minulo zatem, |ko je stara Kocmanka kazala z iroko gori v podstrešje, kjer so ! spali njeni trije sinovi. Tam si je vzel svoje bedno življenje njen tretji sin Janez. Na pokopališču so bile tri groblje sveže zemlje, tam ležijo trije bratje: Joža, Francelj in Janez. Stara Kocmanka pa je ostala še pri življenju. Prišel je .praznik Vseh svetnikov. Nikdo ni okinčal tistih treh grobov. Ko so bili vsi drugi grobovi okinčani, je iz treh grobov v severno-vzhodnem kotu vaškega pokopališča nastala V tej grozi so živeli ljudje. Avstrijski vojaki so se zavrtali globoko v kamenito glavo Col di Lanii. Kdor ima to goro, ima o-blast nad širno okolico. Avstrijski,vojaki so tu umirali na debelo, v plašču temnih noči pa so plezali na pomoč novi in novi. Trda glava Col di Lana je bila preveč trdna. , “Ali slišite, zaboga, kaj se tu godi?” Prestrašen vojak je budil sredi noči svoje tovariše in kazal nekam pod kamnita tla globoko kaverne. “Lezi in ne budali!” “Vrtajo pod nami, ali slišite?” — Nihče ni slišal, čez deset dni potem, dne 17. aprila 1916, so spustili Italijani glavo Col di Lana v zrak. Zletela je s celo posadko in se med oglušujočim grmenjem zvrnila v globok prepad. Italijani so jo podvrtali, smrt pa si je v krvi oprala koščene roke. Na sedlu Pordoi na cesti iz Tridenta v Cortino d’Ampezzo ti kažejo ljudje brezglavo goro, strašljivo žrelo in skrivnostno' šepetajo: “Vidite, to je Col di j Lana. Sedem in trideset tisoč mrtvih leži tam kar tako, kosti silijo na beli dan, menda je v njih še groza in bi rade pobegnile.. .” I Malo dalje doli proti Leviču je Carzano, pozorišče skoro ne-: verjetne drame. Slovenec dr. Ljudevit Pivko je z nekoliko Čehi in Bošnjaki pripravil prelom avstrijske fronte in mogoče tudi ujetje zadnjega avstrijskega cesarja Karla. Carsano je dokaz, da se na svetu še gode čudeži. Nadporočnik Pivko je s svojimi tovariši do podrobnosti izdelal načrt za izdajo in prelom i'ron-; te. Ponoči se je splazil v itali-j janske postojanke, predal svoj j načrt kapetanu Finziju in se jej z njegovo vednostjo vrnil v svoje postojanke. Skoro nato je nesel narednik Mie j nek zavoj vele-izdajniških listin in načrtov v italijansko mesto Vicenzo. Ko se je vrnil, ga je izdal kuhar Urban. Avstrijsko sodišče ni moglo verjeti fantastičnim vestem j 0 izdaji, zasliševanje se je zavleklo, ovaduha Urbana pa so zaprli. Italijani so se bali, da se jim morda ne nastavlja past, zato jim je nadporočnik Jirsa nosil v njihove jarke “Narodne Liste,” da bi jih prepričal o pravem mišljenju zvestih Čehov. S pomočjo 70 zanesljivih ljudi se | je Pivkov načrt posrečil. Zvečer pred usodno nočjo so dali kuharji v kavo za moštvo veliko ! italijanskega opija, častnike so omamili z mešanim žganjem, strelivo od strojnic in topov so spravili daleč stran, električni tok v bodečih žicah so prekinili, španske jezdece odstranili in 70 avstrijskih vojakov je nestrpno pričakovalo italijansko armado, da bi ji služili za vodnike . . . Prelom fronte brez edinega strela je bil popoln in je mogel imeti za Avstrijo katastrofalne posledice. Italijani ga niso znali izrabiti, voditelji so bili zaradi tega kaznovani. Pivko je s svojimi vernimi zbežal v Italijo. Zgodilo se je to v noči dne 18. septembra 1917. Pod previsno skalo na Col di Lana je ležal okostnjak z bojno čelado na glavi. Krhek jermen je držal skupaj glavne kosti, iz obutih čevljev so gledale rjave kosti. Semkaj se je privlekel pred dvajsetimi leti in umrl po brezupnem kričanju po milosti. Zravnal sem njegove kosti v plitkem grobu; zarjavelo čelado pa sem vzel s seboj za spomin na katerokoli mamico od sedem in tHdeset tisoč mrtvih'. (Po “Jutru”) VRTOVI NA GLAVAH Najbolj moderni ženski klobuki so okrašeni z rastočimi rastlinami, ki so pritrjene na-J nje. To so tako zvane zračne rastline, ki dobivajo hrano iz: zraka. Samo nekoliko vode jim je treba dati v določenih presledkih. BRANISLAV NUŠIč: Občinsko dete (Nadaljevanje) Poleg tega pa je Sreja moral tudi previjati prilogo k aktu štev. 143., in takrat je začutil, da mu je roka mokra. Ko je bil slednjič že do grla sit piska in vriska, je krenil na bližnji vrt, utrgal zrelo slivo in jo stlačil prilogi v usta. Potem je šel polagoma dalje. Solnce je že visoko, z nedo-glednih njiv se dviga soparica, v zrelem žitu petpedika prepelica, a Sreja si briše znoj s čela in koraka leno proti Krmanu, ki se že vidi. V Krmanu je sedel takrat župan čisto nedolžno v pisarni in še sanjalo se mu ni, kaj ga čaka. Krmanski župan Radosav je razborit in pameten človek; res da se ne razume nič na županske stvari, pa je drugače prav oblasten mož, in ti je naravnost drago pri srcu, kadar ga vidiš za mizo in ti opsuje očeta in mater; to mu nekako pristoja. Bil je svoj čas pri vojakih, pa celo kaprol po vojaški upravlja občino. Kadar pridejo n. pr. prav-darji, pa se postavi eden pri vratih, a drugi sredi sobe, takrat jih premeri, premeri in zakriči: “Stoj pokonci, prsa ven, kako pa stojiš! Hodi sem, stopita vštric . . . tako, levo ravnaj, pozor!” Ali pokliče biriča pa mu veli: “Skliči vaščane in jim naznani, naj pridejo jutri na delo, da se popravi okrajna cesta. Tu imaš akt gospoda predstojnika, pa jim ga preberi!”' Prav tako po vojaški izvršuje tudi kanclijske posle. Mesto da bi zapisal na akt “Vzamem na znanje,” zapiše: “Razumem!” Mesto “priklopiti” zapiše “pri-komandirati.” Takšen je župan Radosav, odrezav, neizprosen in tako on u-raduje. lir — tak ,kakor je, sedi v pisarni popolnoma nedolžno in niti sanja se mu ne, kaj ga čaka. Uprav je vstal da se odpravi k starešini Ivku, pa ti jo primaha njegov birič. In pravi: “Prišel je Sreja iz Prelepnice z nekakšnim aktom.” “Daj sem ta akt,” ukaže odločno župan. Birič prinese akt. Radislav ga odpre, stopi k oknu in začne citati mrmrajoč sam po sebi. Prebere, in kaj napravi? “E, to ne gre tako hitro, niti odgovorili jim ne bomo!” Vzame papir in zapiše na zadnjo stran: “Med akte,” ga izroči pandurju, rekoč: “Na, nesi to pisarju! . Birič odnese, a Radi#f; pet napravlja k starešin in ko že misli stopiti glej, pa ti pride pisar11 sobe z onim aktom. ?i|i mlad, golobrad dijak, ki s1 Radisava kot v svetnik*' “Kaj je, pisar?” veli; “Kam hočem s tem-ri pisar. ^ “S čim?” “I, s to stvarjo iz ‘r‘ ^ ce!” , )|U “Med akte, enostav^ HU^ akte.” ponavlja odloM0 n. “Ali to ne more meo dodaj e ponižno pisar- ( “Zakaj ne?” zarohni misleč, da hoče pisar s ^ ®13 nikati njegovo poznava”) Tšj| clijskih poslov. “Zato ne more, ker K j pridejana priloga, P» ^ ^ to prilogo denemo me(>a . . 3 “Med akte skupaj s f ^ ! zagrmi Radosav. j “Vem, ali ta prilog3 $ I živ otrok.” ..j L “A res,” se domisli $ . u ■ “Da, Boga mi, pa kaj 1 , °v< bi?” .J P* “Ne vem,” zmaje c i menu j g* , “E, ali jaz vem,” rej ■ c° ; sav pa se okrene k birlC o ] je ta otrok?” N (Dalje prihodnjo . |J ’ —la VSE HOČE živinorejci zapada tt goveja živina in ovce o ' kr pašnikih le četrtino Pase^ fl3 ; požro kobilice, svizci* 1 >če i druga divjačina. y 'elai UDOBNE® L POTOVANJ® S I Sj '.............. JZ; Sedaj, ko je poletni nav*1 Evropo pojenjal, bo potovanja . prijetnejše. A ko sto pred C. v stari kraj. mi čim prej i»iAlte parnil.ov, ceno kan ln drugo h Cene za denarne l*i„. 2"0 . z., J‘lr JJ ;> »( 35» -za 8.40 »8 M mm __za n.fiS ..** Se 111,111 - za 23.- •;$ ..<* K 2000 ...zn k10'’ v U(j Pri večjih zneskih soraZH*®1^!? Pošiljamo tudi v am. on ‘ if(l( n ^ Sorodnike i2 starega * y ^ j« sedaj mogoče dobiti, ako V"*® f nudi zadostno garancijo, rišite e Notarski ln drugi Posl . j. * el ** i * Kadar imate kak notarski P09 'j f>, y kako druKO zadevo n fltario* ;1J , Vašem interesu, da se obrn ^ 1 tlHiOV I Hj .lil1 LEO ZAKRA GENERAL TRAVEL SE 302 E. 72nd Str., NeW Za pobijanje de Bik nalra'smir** nri ..s#* r Denarne pošiljatve v JUGOSLAVIJO $ 2.55 — Din. ino 5 *• $ B.00 — Din. 200 I ^ % ... y: » ♦V*'.k. ^ Izplačila tudi v dolarjih NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK V ™,E ENAKOPRAVNOST i Naročnina za celo leto izven Clevelanda je $^*‘ , Društvom in posameznikom se priporočamo ^ j tiskovina. Unijsko delo—zmerne 6231 ST. CLAIR AVE. Cleveland,