Poštnina plačana v gotovini. Leto XXI., st, 197_ Ljubljana, sobota tj. avgusta I940__Cena t Din Ujaravmstvo. ujuDijaaa, Hnafljeva 5 — Telefon fttev. 3122, 3123, 3124, 5124. 5126. InseratnJ oddelek: Ljubljana, Selen-Durgora ul — TeL 3492 ln 3392 Podružnica Maribor: Ci rajala trg ti. 1. — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ali ca 2. Telefon 9t 190. Računi pn pošt. ček. zarodih: Ljubljana «L 17.749 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122. 3123, 3124. 3125. 3126: Maribor, Grajski trg Stev. 7. telefon St. 2455; Celje, Strossmaverjeva ulica Stev. 1, telefon Stev. 65. Rokopisi se ne vračajo asprotja med Rumuni in Madžari Madžarska razlaga vzrokov, zakaj pogajanja ne pridejo z mrtve točke — Odgovor budimpeštanske vlade je bil včeraj v Turn Severinu izročen rumunski delegaciji Pogajanja v Crajovi Vse vesti soglašajo v napovedih, da je v kratkem pričakovati definitivne-ga zaključka bolgarsko-rumunskih pogajanj in da je sporazum med obema državama v načelu dosežen. Nova meja je že določena, o tem se strinjajo vse vesti. Gre le še za razne podrobnosti, od katerih dela največ preglavic problem zamenjave prebivalstva. Zgodovina bolgarsko-rumunskih odnošajev bo s sklepom sporazuma dosegla novo važno razpotje. Upajmo, da razpotje v ugodnem smislu. Zakaj novejša doba je pomenila močno koieba-nje med obema sosedama, kar je pogosteje kazalo na slabo nego na dobro. Vprašanje, kakšno naj bo razmerje med njima, se je sukalo domala vedno okrog vprašanja, kako naj bo z Dobrudžo. Pri tem je bilo na dnevnem redu vprašanje posesti te dežele v dvojnem pomenu. Rekli bi nemara lahko: veliko in malo vprašanje. Problem velike Dobrudže je temeljil na zgodovinskih osnovah. V dobi, ko se je v drugi polovici prejšnjega stoletja v ponovnih borbah s Turki odločala usoda večine Balkanskega polotoka, je nastala dilema, kam uvrstiti Dobrudžo. V zgodovinskem poteku je bilo težko najti kriterijev, saj so se zgodovinske vezi pletle na obe strani, na bolgarsko in na rumunsko, a na nobeno prav trdno. Prebivalstvo je bilo tako zelo mešano, da je bilo težko operirati z etnografskim činiteljem kot prepričevalnim razlogom za eno ali drugo stran. V Dobrudži je bilo obilo Bolgarov, a nemara ne kaj prida manj Rumunov, pa mnogo Tatarov, Grkov, Zidov in zlasti Turkov, ki so se v teh stepnih področjih posebno krepko zasidrali, bolj kakor drugod na Balkanu. V etnografskih kriterijih je bilo torej težko iskati odločitve. V politiki Rusije, ki je bila vodilni in odločilni faktor v osvobodilnih vojnah na Balkanu, je sprva prevladalo stališče, da je treba Dobrudžo priključiti novo nastajajoči Bolgariji. V bolgarskih nacionalnih krogih se je ukoreninila ideja, da je šteti deželo med bolgarske zemlje. Ko so tedaj Rusi po dolgih kolebanjih 1. 1878 končno večino Dobrudže dodelili Rumuniji, da so si zato vzeli Besarabijo, je med Bolgari ostalo obilo razočaranja, v vodilnih sferah bolgarskega narodnega preporoda pa ni ugasnilo razpoloženje in prizadevanje, da se Dobrudža naposled vendarle vrne v okvir obnavljajoče se svobodne države. Toda preden se je kaj konkretnega zgodilo v tej smeri, so prišle balkanske vojne. V čudno zapletenem takratnem političnem razvoju, potekajočem - pod vplivom zunanjih spletk in velikih nasprotij med vodilnimi evropskimi velesilami, je Dobrudža znova postala problem. toda v bistveno drugačnem smislu, nego so upali ekstremni nacionalni krogi v Sofiji. Ko so se Bolgarom obetale velike razširitve v smeri na jug, na račun Turčije, so v Bukarešti postavili zahteve po kompenzaciji, in sicer po kompenzaciji v južni Dobrudži, ki so jo pri razmejitvi v letu 1878 dodelili Bolgariji. Zunanji svet je bil že domala pozabil stare spore zaradi Dobrudže in je sedaj znova doznal, da je bila ta dežela sploh razdeljena. Po dolgotrajnih pogajanjih in raznih peri-petijah. zlasti v zvezi z drugo balkansko vojno, je morala Bolgarija končno odnehati in pristati na rumunske zahteve v vsem obsegu. Južna Dobrudža se je združila s severno v rumunski sestavi. Razumljivo je. da je v Sofiji ostalo zagrenjeno razpoloženje. Poiskalo si je duška v svetovni vojni. Ni treba, da se dotikamo peripetij te nesrečne dobe. dovolj je. da se spomnimo, kako se je prvi dei vojne za Bolgarijo končal srečno, saj je morala Rumunija skleniti mir in prepustiti Bolgarom ne le novo pridobljeno južno Dobrudžo, marveč tudi ves njen severni del do Duna-va. Toda katastrofa leta 1918 je zopet vzela Bolgariji vse novo pridobljene pridobitve in Dobrudža je romala zopet pod politično rumunsko oblast. V zvezi s silnimi vojaškimi in političnimi prekucijami, ki jih je sedanja vojna povzroči a širom po Evropi, so se obnovile tudi bolgarske revindikacije na Dobrudžo, ki dejansko niso nikdar po+ihnile Nastopila je dilema, ali se bodo bolgarske revizijske zahteve omejile na ono področje Dobrudže. ki jo je Bolgariia izgubila po letu 1912, ali pa bodo šle znova, kakor med svetovno vojno, v maksimalni obseg in posegle po vsej deželi tja do dunavskega ustja. Pri tem je zelo obtežilo tehtnico, da je ostala Rumunija — po izgubi Besarabije — v stiku z morjem samo še preko Dobrudže. Verjetno je bilo, da se bo zahtevam po celotni Dobrudži upirala z vsemi sredstvi, pa da bo mogel ta odpor imeti zaščite tudi drugod, v srednjeevropskem področju, kjer vedo ceniti možnost, da se gospodarski dostop do obal Črnega morja more regulirati skozi razne države. Zato ni posebno presenetilo, ko so prevladale vesti, da je v Sofiji zmagalo zmerno stališče in da so se vodilni krogi postavili -I Budimpešta, 23. avg. AA. (DNB) Vodja madžarskega odposlanstva, ki se pogaja z rumunskim, je sinoči odpotoval v Turn Severin. Danes je madžarsko odposlanstvo izročilo rumunskemu madžarski odgovor. Iz dobro poučenih krogov se je zvedelo, da je bil madžarski odgovor izdelan in sprejet na seji madžarske vlade, na kateri je vodja madžarskega odposlanstva Hory poročal o dosedanjih rumunsko-madžar-skih pogajanjih. Budimpešta, 23. avg. j. (TOP.) V mero-dajnih madžarskih krogih smatrajo, da je položaj v madžarsko-rumur.skih pogajanjih zaradi Transilvanije trenutno naslednji : Madžarska delegacija je v Turn-Seve-rinu predlagala točno določeno mejo med obema državama. Od rumunske strani je bilo pričakovati, da bo novo mejno črto sprejela, oziroma, da bo s svoje strani predlagala kako drugo. Rumunija je pa namestu tega spravila v ospredje zgolj misel na izmenjavo prebivalstva, češ da je najprej potrebno razčistiti vse elemente tega vprašanja in sicer točno po številkah, preden naj se pristopi k razmejitvi obmejnega pasu, ki ga je Rumunija voljna odstopiti. Madžarska pa smatra, da se delegaciji v Turn-Severinu nista sestali za to, da bo razpravljali o izmenjavi prebivalstva, marveč za to. da potegneta novo obmejno črto. Spravljati v ospredje vprašanje izmenjave prebivalstva in njegovo tehnično izvršitev, pomeni odlagati teritorialno razmejitev v nedogleden čas. Atene, 23. avg. s. (Reuter). Grški min. predsednik Metaxas je imel sinoči daljši razgovor z angleškim poslanikom. Nato se je sestal min. predsednik s šefom generalnega štaba. Davi zgodaj je imel kralj Jurij več posvetovanj tako z min. predsednikom Me-taxasom kakor tudi z vodilnimi osebnostmi grške vojske, mornarice in letalstva. Atene, 23. avg. j. (A. R.) V noči od četrtka na petek se je grška vlada iznenada sestala k seji, ki ji je predsedoval min. predsednik Metaxas. Vladne seje so se udeležili tudi člani grškega generalnega štaba. Min. predsednik Metaxas se je na konferenco odpeljal iz svojega bivališča v atenskem predmestju Kephishija ob 2. ponoči. že snoči je imel Metaxas daljši razgovor z grškim kraljem Jurijem. Po končani nočni konferenci, ki je trajala skoraj do jutranjih ur, se je min. predsednik Me-taxas ponovno odpeljal v avdienco h kralju. Ni še znano, kakšen utegne biti vzrok za ta izredna posvetovanja, kolikor pa je bilo mogoče zvedeti v poučenih grških krogih, tvorijo ozadje vznemirljive vesti glede nesoglasij med Grčijo in Italijo, zlasti zaradi Albanije. Tirana, 23. avg. br. (Štefani) Glasilo albanskih fašistov »Tomori« poroča, da so Grki v čamuriji te dni umorih albanskega prvaka šefkija Osmana Tako. Med ča-murci je nastal zaradi tega pravi poplah. Albanci na tej strani meje so silno ogorčeni. List poroča nadalje, da je bila prizadeta čamurcem ogromna škoda zaradi zapore meje z Albanijo, ker je zastal ves trgovinski promet med čamurijo in sosednimi severnimi albanskimi kraji. Cesta Tirana—Drač Tirana, 23. avg. br. (Štefani) Davi so otvorili novo avtomobilsko cesto, ki je bila speljana iz Tirane v Drač. Tirana je dobila s tem dobro cestno zvezo z morjem. Cesta je dolga 23 km. Ameriške vesti o italijanskih zahtevah New York, 23. avg. j. (A. R.) Newyorški listi objavljajo iz Aten datirano vest, da je italijanska vlada poslala Grčiji noto, v kateri postavlja Grčiji več zahtev, med na osnovo načela, da je treba obnoviti . stanje, kakor je obstojalo ob začetku | balkanske vojne. Podoba je, da so to stališče dosledno zastopali pri pogajanjih in ako vsa znamenja ne varajo, se je rumunska vlada končno odločila, da pristane nanj. Ko se bo obnovila stara meja iz leta 1912. bo Bolgarija dosegla veliko prednost, da bo zopet razširila svojo črno-morsko obalo. Pri tem je zlasti važno, da s tem ogromno pridobi Varna, največje bolgarsko črnomorsko pristanišče, ki mu je dosedanja mejna bližina jako škodila v trgovinsko-gospodar-skem pogledu, da o strateški okrnitvi njene pozicije niti ne govorimo. Obnovljena meja se ne bo prehudo približala Konstanci, največji rumunski luki, in železnici, ki veže rumunsko prestolnico preko Črne vode do morja. O etnografskih posledicah sporazuma bo mogoče govoriti, ko bodo znane določbe dogovora. Doslej so poročila vedela povedati o pogajanjih za razmenjavo prebivalstva. ne da bi bile objavljene kake podrobnosti. Zamenjava prebivalstva, to je danes vodilna parola pri pogajanjih za mejne poprave. Podoba je, Madžarska mora po vsem tem smatrati, da imajo zastopniki Rumunije pri pogajanjih edinole ta cilj, da pridobe na času. V primeru z Bolgarijo se je najprej razčistilo vprašanje nove mejne črte in so šele nato prišli na vrsto razgovori o posameznih drugih vprašanjih. Madžarska nikakor ni voljna pristati, da bi se v primeru Transilvanije ubrala kaka druga mimo te edino mogoče poti. Madžarska se" je doplej tudi konkretno . ravnala po zahtevi, da ne sme v času razgovorov vladati med obema državama napeto ozračje. Madžarski tisk se je zaradi tega vzdrževal sleherne polemike o Rumuniji. dočim so rumunski listi nasprotno že med razgovori pričeli napadati in obsojati madžarsko stališče. Madžarska smatra, da ima nadaljevanje pogajanj smisel le še v primeru, ako se obe delegaciji znajdeta na skupni podlagi in ako rumunska delegacija prizna upravičenost mejne črte, ki jo je predlagala Madžarska, šele potem bo mogoče razpravlianje o vseh drugih posameznih vprašaniih. Napredek z Bolgari Bukarešta, 23. avg. j. (Rador) Politični krogi rumunske prestolnice zasledujejo s pozornostjo pogajanja med rumunsko in bolgarsko delegacijo zaradi Dobrudže. Z odobravanjem je bila sprejeta na znanje vest, da se je že doseglo načelno soglasje o novi meji. Kot neprijetno se smatra, da še ni soglasja v raznih vprašanjih tehniške narave, ki še zmerom povzročajo težave. njimi tudi to, da se mora Grčija odreči angleškemu jamstvu. Italijanska nota postavlja baje rok 24 ur. Odločen italijanski demanti Rim, 23. avg. AA. (Štefani) Britanska uradna agencija je razširila vest, da je Italija izročila Grčiji ultimat. Ista agencija trdi, da je Italija zahtevala od Grčije, da mora v 24 urah odpovedati britanska jamstva, ki jih je britanska vlada uradno napovedala v spodnji zbornici mesca aprila preteklega leta. Rimski krogi poudarjajo, da avtorji teh fantastičnih vesti ne računajo s tem, da britanska jamstva Grčiji nimajo večje vrednosti kot vsa druga poroštva, ki jih je Velika Britanija dala nekaterim državam. Ker britanska poroštva nimajo nobene vrednosti, pravijo v rimskih krogih, so tudi brezpredmetne vesti glede kakšnega italijanskega ultimata Grčiji. Rim, 23. avg. AA. (Štefani) Na vprašanje tujih novinarjev ali so resnične vesti o nekakem ultimatu, ki ga je baje Italija poslala Grčiji, da naj odkloni britanska jamstva, so rimski pristojni krogi izjavili, da so brez vsake podlage. Prav tako pravijo, da jim ni ničesar znanega, da bi bile britanske čete zasedle otoka Krf in Kreto. Kar se tiče omenjenega ultimata, poudarjajo, da gre tu samo za navaden manever britanske propagande, ki hoče skaliti odnošaje med Italijo in Grčijo. Kakor je znano, takšni manevri doslej še niso imeli nobenega uspeha, in bo tudi poslednje doletela ista usoda. Glede zasedbe dveh omenjenih otokov poudarjajo v rimskih krogih, da bi Italija že znaal na vsak tak korak odgovoriti s potrebnimi ukrepi. Spor med angleško vlado in norveškim kraljem ? New York, 23. avg. s. (Columbia B. C.) Francoski radio ie danes iaviL da so med norveškim kraliem Haakonom in angleško vlado nastali soori in da ie zato kralj Haakon odpotoval v Ameriko. V Londonu in Washingtonu te informacije ne potrjujejo. -------------aaaaaM^in—■ da bo to načelo glede Dobrudže laže I uporabiti, ker gre tu poleg glavnih narodnosti še za obilico drugih etnografskih drobcev, ki jih ni treba zamenjavati. Vsekakor pa povzroča ta problem, kakor smo že omenili, zaenkrat še težave. O političnih učinkih sporazuma bo vedela bodoča balkanska politika bržkone še zelo mnogo povedati. Dejstvo, da je Bolgarija od vsega začetka zastopala stališče o potrebi mirne in sporazumne ureditve tega vprašanja, je že na sam potek pogajanj v Crajovi zelo ugodno vplivajo, pripomoglo pa je tudi k zvišanju simpatij za bolgarske težnje sploh. Sporazumno ureditev bolgarsko-rumunskega spora bodo zato pozdravili v vseh ostalih balkanskih prestolnicah, ker je upravičena nada, da bo ta potrebni sporazum le še bolj utrdil balkansko skupnost. Mi želimo, da bi bilo uresničenje bolgarskih teženj glede Dobrudže koristno tako za Bolgarijo samo kakor za ves Balkanski polotok, čigar skupnost more z mirno rešitvijo medsebojnih vprašanj balkanskih narodov samo pridobiti. Rumunija že evakuira področja, ki jih bo izročila Bolgariji. Rumuni ne jemljejo s seboj samo železniških, poštnih in drugih naprav, ki pripadajo državi, marveč izseljujejo tudi prebivalstvo, ki potuje v Rumunijo z vsem svojim premičnim imetjem. V rumunskih krogih pa vlada še večje zanimanje in ugibanje glede nadaljnjega poteka pogajanj med rumunsko in madžarsko delegacijo zaradi transilvanskega vprašanja. Prevladuje sodba, da se bo Rumunija izrekla pripravljeno za nadaljnje razgovore samo v primeru, če bo Madžarska kot podlago za razpravo sprejela romunsko načelo o izmenjavi prebivalstva. Rumunski in bolgarski listi Bukarešta. 23. avg. AA (Štefani.) Rumunski listi prinašajo obširna poročila o pogajanjih v Craiovi med bolgarsko in rumunsko delegacijo. »Universul« pravi, da se pogajania bližaio koncu. Objavila tudi iziavo. ki io ie včeraj dal član bolgarske delegacije, da bo Bolgarija pozabila na stara nesoglasia z Rumunijo in da bosta oba naroda odslej predstavljala novo močno silo na Balkanu. »Timpul« tudi da se približuje dan. ko bo podpisan sporazum da pa i e ta dan treba šele določiti ker hoče Rumuni i a še pospraviti žetev v Dobrudži. Kar se tiče bolgarsko-rumunskega teritorialnega vprašanja, niše »Curentul«. da še ni prišlo do nobenega skleoa glede Bal-čika List predlaga nai se ooišče takšna Berjin, 23. avg. br. (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi objavilo naslednje vojno poročilo: Skupin«^, nemških bojnih letal "o včeraj v okviru izvidniških akcij napadle dva konvoja na morju pred Berbickom in v Downsih ter so z bombami zadele štiri trgovinske ladje. Razen tega je bilo učinkovito bombardirano letališče v Manstonu. Včeraj popoldne je prišlo nad južnovzhodno Anglijo do nekaj letalskih spopadov, ki so se končali z uspehom naših lovskih letal. Pri napadih na letališči v Cornvvallu in Walesu ter na neko letalsko tovarno v Readingu in tovarno letalskih motorjev v Rochestru, ki so bili izvršeni v pretekli noči, je pričalo več požarov in eksplozij o učinkih odvrženih bomb. Miniranje področij okrog britanskih luk se je nadaljevalo. Britanska letala so v noči na 23. avgust prodrla nad zapadno Nemčijo ter bombardirala posamezne kraje, a brez posebnega učinka. V nekem mestu je bila razdejana neka stanovanjska hiša, več sosednih hiš pa je bilo poškodovanih. Nekaj civilistov je bilo ranjenih. Sovražno letalstvo je izgubilo včeraj v letalskih spopadih 11 letal, sestreljena sta bila tudi dva zaporna balona. Dve nemški letali se nista vrnili na svoje oporišče. Berlin, 23. avg. br. (DNB.) Nemški letalci so v Kanalu opazili veliko okrog 10.000 tonsko angleško ladjo, ki je bila močno poškodovana in ki jo je več ru-šilcev skušalo odvesti v luko Belfast. Ladja je bržkone zadela na eno izmed min, ki so jih Nemci položili v Kanal. Letalo tipa Junkers je nocoj v bližini škotske obale nenadno napadlo neki konvoj v bližini Muray Firtha. Strmoglavilo je iz velike višine in vrglo tik nad njega štiri težke bombe na krn neke 15.000 tonske trgovinske ladje. Ladja se je kmalu potopila. Berlin. 23. avg. i. (DNB.) Pri pregledovanju materiala, ki so ga prinesla s seboi nemška izvidniška letala, ie bilo mogoče London, 23. avg. s. (Reuter). Nemško težko topništvo, ki je razpostavljeno ob severni francoski obali, je moči m°čno obstreljevalo Dover tn okolico. Poškodovanih je bilo več hiš in tudi človeške žrtve so ugotovljene. Obstreljevanje se je pričelo oKoli 21. ter je trajalo do približno 23. Kmalu potem, ko so otvorili nemški topovi ogenj, so angleški bombniki izvršili nanje napad. Z angleške obalu se je Culo, da so pričeli na drugi strani Kanala streljati tudi protiletalski topovi. Nato so se čule eksplozije bomb, videl pa se Je tudi velik rdeč sij kakor Ob požaru. Angleška letala so metala menda tudi rakete na padalih, ki so bile vidne preko Kanala. L°ndon, 23. avg. s. (Reuter). Današnji londonski listi objavljajo slike z včerajšnjega napada nemškega težkega topništva na konvoj angleških ladij v Kanalu. London, 23. avg. s. (Reuter) V angleških vojaških krogih sodijo, da so granate, ki so snoči padale na angleško obalo pri Dove-ru, izvirale od težkih topov kalibra približno 12palcev. Nemci imajo te topove naj-brže montirane na železniških vagonih ter jih takoj po uporabi zopet umaknejo v zaledje. rešitev, kakršna ie bila rešitev Zadra ob jadranski obali. Sofija, 23. avg. j. O dosedanjem poteku razgovorov v Crajovi prinaša list »Zora« poročilo svojega posebnega dopisnika, v katerer- pravi med drugim, da so dobre namere in želje bolgarske in rumunske delegacije že rodile dobre sadove. Samo vprašanje nekaj dni je, kdaj bo dosežen popoln sporazum o vseh o-snovnih vprašanjih in kdaj bo o tem podpisana pogodba. Morda je treba o *eh stvareh že jutri pričakovati važnih novic. »Utro« ugotavlja, da v Crajovi o teritorialnih vpračanjih ne obstoja več nikako nesoglasje. Med težka, mor povzročile manjše število človeških žr-Jbv. V dveh mestih severnovžhodne Anglije so povzročili nemški napadi škodo na imetjih, v dveh mestih južnovzhodine Anglije pa je bilo povzročene malo škode. Napadi so zahtevali nekaj smrtnih žrtev. L°ndon, 23. avg. s. (Reuter). Poročila ' novinarskih agencij o nemških letalskih napadih preteklo noč javljajo naslednje podrobnosti: Napad na območje Londona je bil izvršen v zgodnjih jutrnjih urah. Bil je to prvi nemški nočni napad na London. Protiletalsko topništvo je letala pregnalo. Opaziti je bilo tudi mnogo žarometov, ki so iskali nemška letala. V nekem okraju na periferiji Londona je letalska bomba zadela kinematograf in ga popolnoma porušila. Zadetih je bilo tudi več stanovanjskih hiš in javnih lokalov. Poškodovanih je bilo več oseb, toda samo od razbitega stekla. V nekem okrožju je nastal manjši požar, ki pa so ga oddelki za zaščito pred letalskimi napadi in pomožna požarna bramba hitro pogasili. Pri napadih izven Londona so metala nemška letala težke bombe, zlasti na neko mesto v južnovzhodni Angliji. Prav tako pa so b'li bombardirani podeželski okraji v južnozapadni in severovzhodni Angliji. London, 23. avg. j. (Reuter) Prvič od začetka sedanje vojne so londonsko prebivalstvo zgodaj davi prebudile močne salve protiletalskega topništva, grom daljnih eksplozij ter tuljenje siren. Nemško letalstvo je izvršilo napad na tri točke londonske periferije. Vrženih je bilo nekaj bomb, ki po doslej znanih podatkih niso zahtevale večjih žrtev. Povzročene je bilo le nekaj škode, po večini na zasebnem imetju. Hudo sta bili poškodovani dve kinogledališči, neka bančna podružnica ter neka plesna dvorana. Objavljenje žrtev London, 23 avgusta, s. (Reuter) Da preprečijo razširjenje raznih govoric, so oblasti odredile nov način objavljanja žrtev letalskih napa dovv toda samo za londonsko ozemlje. Odslej naprej bodo imena ubitih in ranjencev takoj javno razglašena ter sporočena uredništvom listov, Jti pa jih ne bodo smela objaviti. Tri ali štiri dni pozneje bodo seznami žrtev na vpogled na policijskih postajah, objava pa še vedno ne bo dovoljena, ker bi po mnenju oblasti to dalo sovražniku važne informacije Točno število žrtev bo slej ko prej objavljeno samo v mesečnem pregledu. Nov tip bombnika London, 23. avgusta AA. (Reuter). Zvedelo se je, da bo angleškemu letalstvu kmalu na razpolago nov tip bombnika, ki bo zelo velik in hiter. To letalo se bo lažje upravljallo kakor dosedanja mnogo lažja. Poedinosti konstrukcije tega novega tipa bombnika držijo v največji tajnosti. Trdijo, da so te »zračne križarke« zgradili v Kanadi. Prva obletnica nemško-sovjetskega sporazuma časopisje v Italiji, Nemčiji in Rusiji poudarja pomen pogodbe za ohranitev miru na vzhodu Berlin, 23. avg. AA. (DNB) Včerajšnji in današnji berlinski listi posvečajo svoje uvodne članke prvi obletnici nemško-sov-jetske pogodbe, o nenapadanju. Listi pravijo, da je prvo leto pokazalo, da so dogodki potrdili nade, ki sta jih podpisnici položili v ta sporazum, članki pravijo, da je do te odločitve prišlo zato, ker se je zvedelo, da je prišlo angleško in francosko odposlanstvo v Moskvo zato, da bi vpreglo Rusijo za sebične angleške namene. »Vol-kiseher Beobachter« pravi med drugim, da je s tem sporazumom odvrnjena največja nevarnost za razširitev vojne. Sporazum je prihranil mnogim narodom in Rusiji sami velike žrtve in vzpostavil med obema državama odnose, ki ustrezajo zgodovinski tradiciji ter gospodarskim in političnim razmeram. Sporazum sloni na zaupljivi da-lekovidnosti in obsega več, kakor so trenutne politične potrebe. V teku sedanje vojne so se razbili vsi poskusi angleške politike, da bi nastale med Moskvo in Berlinom nove razprtije, članek pravi dalje, da so bili angleški poskusi, napraviti v baltskih državah in v jugovzhodni Evropi nove zapletljaje, že v naprej obsojeni v neuspeh. Sporedno s političnim sporazumom Nemčije in Sovjetske Rusije — nadaljuje vodilni nemški list — se kažejo nove, vsesplošno koristne preureditve gospodarstva. Najbolj je treba poudariti, da je bil dosežen zaradi nemSko-sovjetskega sporazuma prvi prodor angleške blokade. Ta sporazum je bil osnova, na kateri se je ustvarila ceia vrsta novih in koristnih gospodarskih sporazumov in zvez med državami severne, vzhodne in južne Evrope. Italijanski listi Rim, 23 avgusta, j (Stefam). Italijanski listi se vsi v obširnih člankih spominjajo prve obletnice nemško-ruskega pakta ter analizirajo veliko vlogo ki jo je doslej igral v političnem življenju Evrope in velik njegov pomen za bodočnost »PopHlo di Roma« pravi med drugim: Pakt, čigaT pomen je moral vsakdo spoznati že ob njegovem podpisu, je šele pri naslednjih dogodkih stopil v vsej svoji veščini v pravo luč.* Dejstvo, da Anglija še zdaj ni pokopala sleherne nade da bi zapletla Rusijo v svojo obupno igro. je najboljši dokaz kako velik politični uspeh je dosegla Nemčija s sklenitvijo tega pakta ki je bili tudi Rusiji doslej v veliko korist »Popolo d'Itailia« zlasti poudarja, da se je sovjetska Rusija s to pogodbo dokončno obrnila od zapadnih demokracij. Sovjetski odmevi Moskva, 23. avgusta, j. (DNB). Današnji moskovski listi posvečajo obširne komentarje prvi obletnici nemško-sovjetskega ne-napadalnega pakta. Pod naslovom »Datum velike historične važnosti« objavljajo »Iz-vestja« uvodnik, v katerem med drugim pravijo: Podpis nenapadailne pogodbe, je napravil konec sovraštvu, ki so ga umetno zanetili med Nemčijo in Sovjetsko unijo vojni hujskači Ta pogodba se mora smatrati za enega najpomembnejših in najdale-kosežnejših dokumentov meddržavnih zunanjih političnih odnošaiev zadniih 10 let. S podpisom pogodbe sta obe stranki dokumentirali svoje nazrranje. da ideološke razlike, kakor tudi različni državni sistemi ne morejo biti nikaka nepremagljiva ovira za vzpostavitev prijateljsko sosednih ter prijateljskih odnošajev med obema državama. Pričakovali smo, da bo že sama sklenitev nemško-sovjetskega pakta zastra-šila netilce vojnega požara. Na nesrečo vsega človeštva se to ni zgodilo in tako je v Evropi izbruhnila vojna. Nato se moskovski list bavi s kompleksom medsebojnih gospodarskih odnošajev, ki so se kot plod sklenjenega pakta v preteklem letu na široko razmahnili. Sporazum je prinesel Nemčiji možnost, da se lahko oskrbuje z vsemi surovinami, ka jih v vojni posebno potrebuje, in to navzlic blokadi, ki jo je Anglija najprvo organizirala samo proti Nemčiji, ki pa jo je sedaj raztegnila na vso Evropo. Na drugi strani J dobavlja Nemčija Sovjetski uniji industrij-' ske proizvode, med njimi tudi orožje, kar je v današnjem napetem mednarodnem položaju še prav posebnega pomena. List zaključuje: »Narodi Sovjetske unije so pred letom z živim zadovoljstvom sprejeli vest o podpisu nemško-sovjetskega pakta, s katerim je bila ne glede na drugo dokazana tudi važno6t »ogromne specifične teže«, ki jo Sovjetska unija predstavlja v mednarodnem živi jen ju. Kakor tedaj tako tudi danes naredi Sovjetske unije pozdravljajo to zgodovinsko pogodbo, ki je toliko doprinesla k ohranitvi miru na vzhodu Evrope.« Enako kakor »Izvestja« pišejo tudi drugi sovjetski listi, zlasti »Pravda« ki poudarja dragocene sadove, ki jih je pogodba rodila obema podpisnicama. Filmska olimpiada v Benetkah Benetke, 23. avg. AA. (Štefani.) Mednarodna filmska revija se bo začela v Benetkah 1. septembra. Sodelovale bodo samo Italiia. Nemčiia in države, ki žive z njimi v prijateljstvu. Italiia sodeluie s sedmimi filmi. Nemčiia s šestimi, razen njiju pa bo na prireditvi sodelovalo še sedem drugih držav, med njimi tudi Madžarska.. Grof Volni ie poročevalcu lista »Cori-erre della sera« izjavil, da zaradi voine niso mogli biti povablieni na to filmsko olimpijado vsi narodi, da oa bo kljub temu pomembna, ker se bodo prvikrat prikazovali pomembni nemški in italiianski filmi. Končno ie pripomnil, da so voine razmere omogočile nov izraz v filmski umetnosti. »Mičurinov nasad« v Moskvi MosKva, 23. avg. AA. (Tass.) Eden največjih oddelkov velike kmetijske razstave Sovjetske Rusije je »Mičurinov nasad«, ki naj vzporedno z drugimi podatki pokaže zasluge Mičurina, velikega ruskega strokovnjaka, ki je kmetijstvo neumorno izpopolnjeval nai znanstveni podlagi. Glavno njegovo načelo je bilo: Ne smemo čakati, da nam narava sama nekaj podari, temveč je naša naloga, da z vsemi sredstvi iz nje čim več dobimo. Mičurin je v svojem delu šel tudi za tem, da dokaže, da je mogoče sadjarstvo z načrtnim delom razširiti daleč proti seiveru. Mnogi njegovi uspehi so to trditev potrdil!. Omenjeno naj bo, da je bilo pod njegovim osebnim vodstvom na današnjem ruskem ozemlju odgojenih čez 300 posebnih vrst in podvrst raznega sadja, ki je prilagojeno poedinim področjem. Odstop predsednika Argentine Buenos Aires. 23. avg. AA. (DNB.) Predsednik argentinske republike je podal ostavko. Službeno poročilo o ostavki še ni bilo izdano. Objavljeno bo šele oo končani konferenci, ki io bo imel Ortis s člani svoje vlade in drugimi .pomembnimi osebnostmi. Izjavljajo, da ie ostavka Ortisa v zveri z njegovim zdravstvenim staniem. Znano ie. da se ie Ortis že pred tedni umaknil in da ie predsedniške posle opravljal podpredsednik Castillo. Bnenos Airos. 23. avg. AA. (DNB.) Ostavka predsednika Ortisa ie med iav-nostio povzročila veliko zanimanje. Listi obiavljaio Ortisovo pfemo. v katerem pravi. da podaia ostavki in da bo rajši navaden državljan, kakor pa predsednik republike. Listi poroeaio. da se bosta skupščina in senat sestala v soboto na skupni seji. Pretepava o umoru Trcckega Mex!co, 23. avg. AA. (DNB) Policija je ponoči zasliševala morilca Leva TrOckega. Policija prejema razna poročila o atentatorju, ki jih skrbno proučuje. Po mehiškem kazenskem zakoniku je atentator lahko obsojen na 30 let robije. Minister Pantič v Porurju Berlin. 23. avg AA. Današnia »Essener Nationalzeitung« obia^lia poročilo iz Es-sena o obisku iugoslovenskega ministra za telesno vzgoio Dušana Pantiča v Nemčiji Med drugim piše: Na potovanju po Nemčiji, kamor ie odšel z namenom, da se osebno seznani z ustanovami nemške države, ki spadaio na področje mladinske vzgoje in športa, ie "jugoslovenski minister za telesno vzgojo Dušan Pantič obiskal tudi nemško industrijsko področje. Minister Pantič je v razgovoru razen drugega izjavil: »Veselim se. da sem orišel v prijateljsko nemško državo, s katero vzdržuje moja domovina Jugoslaviia tako tesne odnošaje. in sicer tem boli. ker sem se kot jugoslovenski generalni konzul v Du-seldorfu trudil, da bi te medsebojne vezi poglobil. Veseli me dejstvo, da postaiaio naše gospodarske in kulturne vezi z nemško državo čim dalje močnejše. Kot minister za telesno vzgojo upam. da bom v Nemčiji našel na tem področiu mnogo vzorov, ki bodo za mojo domovino posebno koristni, kaiti uspehi tretjega raiha v tei smeri so zadosti znani.« Minister je nato izrazil svoie zadovoljstvo. ker se ie zopet mogel sestati s svoil-mi prijatelji, ki si iih ie pridobil v času svoje diplomatske delavnosti v Nemčiji. Ogledal si bo razne ustanove delovne službe in Hitlerjeve mladine, nato oa bo obiskal številna delavna taborišča mladinske domove in podobne ustanove. Iz državne službe Beograd. 23. avg. o. V sodni službi so bili imenovani: podpredsednik apelacij-skega sodišča v Ljubljani dr. Lavoslav Mastnak. dr. Miro Krainc in dr. Leopold Vičar za sodnike vrhovnega sodišča v Ljubljani v pol. skup. 2/2. Za sodne pripravnike v 8. pol. skupini so napredovali: pri okrožnem sodišču v Ljubljani dr. Branislav Skaberne. v Mariboru Boris Kmet. v Murski Soboti Zdenko Lah. doslei sodni pripravniki brez plače. V učiteljski službi ie napredoval v 6. pol. skupino Avgust 'Suligoj. učitelj na ljudski šoli v Trbovljah. Pogrešanega letala še vedno niso našli * Vesti o srečni rešitvi letala in potnikov so se na žalost izkazale za neresnične Beograd, 23. avg. p. Vsa javnost z veliko skrbjo pričakuje vesti o usodi velikega letala »Lockheada«, za katerim se je včeraj zjutraj, ko je bilo na poti iz Zagreba v Split, nenadno izgubila sleherna sled. Včeraj vso preteklo noč in ves današnji dan, so ga iskali na vsej progi in po vseh krajih, ki so prišli vpoštev, da bi se moglo nanj nekje okrog njih spustiti na tla ali pa se ponesrečiti. Z naših letalskih oporišč v Mostarju, Zagrebu in Tivtu so se že včeraj nemudno dvignila letala vseh tipov in pričela nizko nad terenom iskati pogrešano letalo. Davi je iz Beograda z letalom odletel tudi direktor Aeroputa Sondermajer. Preletel je vso progo od Zagreba do Splita in še prav posebej je dolgo krožil nad vsemi glamočkimi srezi, toda vse zaman. Danes dopoldne ob pol 12. so iz Zagreba sporočili v Beograd, da je bil pilot Strižev-ski, ki je vodil letalo, prisiljen pristati v bližini vasi Kučevo v glamočkem srezu. da so vsi potniki in člani posadke zdravi in nepoškodovani in da se je le vijak letala neznatno poškodoval. To vest so oblastem v Zagrebu sporočili iz Glamoča na osnovi izpovedi kmetov in meščanov z okolice. Spričo tega je opoldne izšlo poročilo o najdbi pogrešanega letala. Tudi beograjski radio je vest o srečni rešitvi potnikov in letalcev razglasil. Toda popoldne se je izkazalo, da so kmetje v Glamoču pripovedovali le to, da so videli letalo v poletu, in nič več. Generalni direktor Aeroputa Sondermajer se je malo pred mrakom vrnil v Beograd in je izjavil, da je skrbno preiskal ves teren okrog Glamoča. da je z letalom preletel skoraj vsako kraško dolinico na tem področju, a da na žalost ni mogel prav ničesar izslediti. Mogoče letala, ki naj bi se bilo spustilo nekje na kraškem polju pri Kučevu, ni opazil, ker je izdelano iz aluminija, skoraj belo in se ne odraža od kraškega skalovja. Poleg tega pa je ves teren divji, brez poti in mogoče je, če so potniki in letalci zares še živi, da pač dolgo časa rabijo, preoen dospo do prvega telefona. Nekoliko kasneje se je pripeljal na beograjsko letališče tudi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in se je prav živo zanimal za usodo veiikega letala in njegovih potnikov. Aeroput je med tem tudi danes popoldne in še proti večeru s sodelovanjem vojaških letal nadaljeval intenzivno iskanje pogrešanega letala. Iz Beograda sta odpotovala v Zagreb inšpektor Aeroputa dr. Mitrovič in Miodrag Punovič, ki bosta organizirala reševalne ekspedicije, ki bodo prehodile ves teren. Nocoj ob 18. je Aeroput objavil ta komunike: »Usoda pogrešanega potniškega letala še vedno ni znana. Vest, da so ga našli, se na žalost ni potrdila. Preiskava na področju okrog Glamoča je pokazala, da je nekaj kmetov opazilo letalo v poletu. Letala so sedaj na izvidniških poletih nad vsem terenom, a do te ure niso mogla odkriti ne letala, niti ničesar drugega, kar je bilo z njim v zvezi. Iskanje se nadaljuje. Zagreb. 23. avgusta, o. Banska oblast /e izdala poročilo, da ni doslej prejela nobenega službenega obvestila, da bi že našli pc>$Tešano potniško letalo alj pa da bi bili njegova posadka in potniki rešeni. Split, 23. avgusta, o. Do nocoj ni prispela z nobenega avtentičnega mesta kakršnakoli vest o pogrešanem letalu, ki se je včerai ponesrečilo v bližini Sinja. Nobene vesti, ki so krožile, da so potniki živi in zdravi, se niso mogle potrditi na nobenem službenem mestu. Nesreča rumunskega potniškega letala Bukarešta 23. avg. AA. (Štefani) Razširile so se vesti, da je potniško letalo, ki je danes zjutraj odletelo v Budimpešto, treščilo v bližini Arada na tla. V letalu je bilo 11 ljudi. Uvajanje avtoritarnega režima na Japonskem Dovoljena bo samo ena politična stranka — Nove zahteve do Nizozemske Indije Tokio, 23. avgusta, s. (Reuter). Ministrski predsednik knez Konoje je imenoval cvdbor 26 oseb. ki ima nalogo da določi ustroj nove enotne japonske stranke. V odboru je 5 zastopnikov zgornje zbornice, 7 zastopnikov spodnie zbornice in 5 predstavnikov desničarske nacionalne japonske organizacije. Nadalje so v odboru 4 zastopniki tiska,' med njim: predsednik agcncije Domej.-poleg njih pa še predstavniki večjih japonskih mest. London, 23 avgusta s (Columbia BC). Po angleških informacijah namerava japonska vlada postaviti N zozemski Vzhodni Indiji nove zahteve in sicer z dobavo gotovih važnih surovin, predvsem petroleja, cina, niklja io kroma Odhod Angležev iz šangha ja Šanghaj, 23. avgusta, j. (Reuter). Ponovno je zapustil Šanghaj večji oddelek angleških čet iz polka Easn>ne peči v i ruški tovarn., žarijo vso noč in nc zamro. Posilovil sem se od Ruš za en lep večer bo- Feliks, najmlajši izmed bratov, je šel zgodaj v svet izpopolnjevat se v usnjarski stroki. Prepotoval je Nemčijo, Dansko, Rusijo in Balkan v dobi, ko potovanje še daleč ni bilo tako udobno kakor danes. Po vrnitvi v domovino je prevzel po očetu graščino Kolovec. Poročil se je z Josipino Teršinarjevo. hčerko veleposestnika z vrha pri Skocijanu na Dolenjskem. Z umnim gospodarstvom in veščim gozdarstvom si je pridobil velik ugled na daleč. Leta 1895. je ustanovil v !Jaršah veliko podjetje za lesno industrijo in ga je po prevratu poveri! svojemu starejšemu sinu inž. Vladi-mirju. Feliks Stare je stal vedno v naprednih vrstah. V dobi. ko so v kuriji kranjskih veleposestnikov prevladovali nemški gra-ščaki, je bil Stare večkrat kandidat slovenskih virilistov. V Narodni banki je fun-giral opetovano kot cenzor. Zlasti se je kot razsoden narodni gospodar uveljavil v Kmetski posojilnici ljubljanske okolice, kjer je deloval od leta 1917. Bil je popularen mož med svojimi rojaki, priljubljen spričo svoje priljudnosti. Do sivih let je ohranil telesno in duševno čilost in je lahko ponosen na plodove svoje gospodarske delavnosti in podjetnosti užival pozno jesen življenja. K večnemu počitku ob strani svoje zveste družice bo položen jutri ob 10. dopoldne v rodbinski grobnici na Rovih. Časten mu bodi spomin, žalujočim družinam naše iskreno sožalje! Gasilska svečanest v Stari Loki Slavnostno razvitje prapora ob 40-letnici čete za In liti vse rekvizite sc na m> stih če »obratujejo« luči Potem mi ;e pričel razkazovati svoje kraljestvo »Vadite, zamislil sem s-, da bi bil to nekak ru"ki kulturni park« Medtem stopiva na pozornico Pred nama se strmo v temen smrekov gozd dviga io vrste sedežev v anfitcafra'nem loku Tu ai lož. ni balkonov, ni baročne slikarije, tu je narava. »Zamislil sem si. da bi postavili štiri vogelne kamne. štir spomenike Na vseh štirih ogliščih odra Dva sme že postavili. Tamle je majhno značilno slovensko znamenje. na drugi strani pa natančna kopija knežjega kamna. Zdaj sem mislil. da bi postavili spomenik Matiji Gubcu pa je nekaj zaspalo. Ne vem. kaj so de'ai< s to rečjo. Za desetlet- o. ki bo drugo leto, bomo postavili četrtega- in sicer skupno kralju Aleksandru in Petra 11., ki bo ravne polnoleten.« Ze se je zgostil mrak v večer. Ljudi je že vse polno Mnogo pred pričetkom je teater do zadnjega kotička napolnjen. Tedaj pride po zadnja navodila vodja razsvetljave in reflektorjev. »Vidite, ta je mojster v svoji stroki. Vsak je v svojem umetnik Tu sri ne da nihče reči niti besedice: ta le pri svojih lu-čih, inscenator v svojih zamislih in končno tudi jaz v režiji. Nekol ko smo tudi trmasti, kaj hočete — Pohrrci smo!« To kar delamo mi, kako bi rekel — sai to ni teater, to ni špektakel. t? je.. mi nimamo za to pravega izraza, to je prikazovanje resničnega življenja. Nočem hvaliti, ampak če Vam rečem, da nas; dečk" res iskreno, z ljubeznijo igrajo, ne pretiravam. Seveda ne vsi. No, saj bos+e videli! Reči vam moram, da je to ena naših slabih predstav. Mnogo naših stebrov so poklicali k vojakom in zdaj jih je nekaj, ki so prvič na odru. Vendar je v njih želja in stremljenje po pristnosti, po iskrenosti.« Ko sem ga povprašal za načrte v bodočnosti, je nadaljeval. »Do Sedaj smo igrali izključno slovenske ljudske igre, z izjemo .Vode z gora' in današnjega »Matije Gubca« ki je dramatizacija Senoevega romana Tu je bilo treba pričeti pri teme-i:h. Ljudi je bilo treba privabiti in jim res nekaj nuditi. Mi si v Rušah ne moremo .n n;- smemo privoščiti kakšnega avantgardnega Igračkanja. Mi moramo prikazovati ;:sto preprosto vsakdanje življenje. Vidite in za tako gledališče nihče ne piše... T;'- h del nam manjka. Tako sem spisa I brez kakršnih stremljenj za nagrade svoje »Pohorce« zato, da Poheircem čisto preprosto pokažem, kakšni so! In veste, da je imela — brez hvalisanja — do sedaj ta igra največ uspeha! Mislim, da je vzrok temu njena preprostost, morda: iskrenost.« Gledališke je že polne do kraja in je nestrpno. vendar občinstvo še v gručah prihaja Prinašajo še nove stole Mnogi morajo stati kar ob straneh in po gozdu. Gospod Janko mrra k svojim, jaz pa se pomešam med gledalce Igra se prične. Luč nad občinstvom ugasne. Iz kapelice v jasno mesečno noč iz-zvene prvi akordi koraia in ubrano petje tlačenih kmetov Igra je v teku. Prizorišče je idealno Na odru desno kmečka hiša, levo kapelica, širši prostor med obema, brezi pred kapelico, levo in desno smrekov gozd in tam daleč zadaj onkraj Drave tvorijo grebeni Kozjaka učinkovit scenski zaključek. Med tem se na majhnem prostoru med cerkvijo in hišo odigrava usodna žaloigra. Upor je vzplamtel, kmetje z baklami v rokah glasno prisegajo večno zvestobo borbi za svobodo, da odmeva preko Ruš po dolini. Publiko je zgrabilo, bo-, France Jamnik. Nedrje v hdbih okoli Davče m Sorice Najvišje stanje Sere — Strašno grmenje hudournikov Železniki. 23. avgusta Nevihte, ki so prizadejale kmečkemu prebivalstvu že mnogo škode niso letos nika-ka redkost, vendar takega neurja kakor včeraj menda letos še nismo imeli. Kmalu po sedmi uri ie prihrume' ^iler orkan od se-vernovzhodne strani in z neba se je strašno vlilo. Pritoki reke Sore so s strahovitim tru-ščem pridivjali v dolino Nosili so s seboj, kar so dosegli. Sora je presegla višino od 20. t. m Ze vrsto let ni bila tako visoka. kakor včeraj. Višek je dosegla okoli 11. ure. Najhujše je bile- v Davških hribih in okoli Blegaša Lesni trgovec g Veber Ivan iz Zaliloga nad Železniki je ime' v tako zva-ni Davški grapi pripravljeno okoli 500 ku- bičnih metrov lesa v hlodih za prepeljavo na žage. Razbesncla voda mu je v kratkem času odplavila po približni cen.tvi okoli 1(!0 kubičnih metrov hlodov ter odncs'a proti Škofji Loki in naprej v Savo. Delavci so storili vse, da ni odnesla še več. Tudi vzdolž reke po dolini so mnogi reševali kar se je rešiti dalo. G. Včber trpi veliko škodo. Poleg hlodov je Šota odnesla večje množine drugega lesa in drv. Poleg lesa pa se ie moralo prekopicevati no strugi tud< veliko skalovje saj je bobnelo iz vode kakor ob potresu. Do opoldanskih ur je divjal grozoviti vihar z nalivom, nate pa se je vreme pomirilo in popoldne ie sijalo nekaj časa lepo solnce, kakor bi se dopoldne ne zgo-dillo nič hudega. Tako čudnega vremena pač menda nihče ne pomni. Nalivi so prenehali, vode odtekajo Kljub temu so posledice povodnji znatne Ljubljana, 23 avgusta Ker je deževje prenehalo in smo danes imeli sončen dan. so se tudi vode naglo odtekale in je nevarnost povodnji minila. Marsikod pa se vendar kažejo posledice naglega navala naraslih voda Ljubljanica s pritoki je znatno prekoračila normalo. Medtem ko se je vrnila na Barju spet v strugo, je pa v Ljubljani sami že tretjič ustavila nadaljevanje regulacijskih deti pri zatvornici pod šentpetrskim mostom. Spodila je iz struge skupino 60 delavcev, zaposlenih pri teh delih ob stari cukrarni. Tudi sicer pohlevna Gradaščica je bila tokrat že močno besna Pravkar započeta dela na Bokalcah so bila prekinjena Sava se je dvignila največ zavoljo Ljubljanice. Med zaloškim mostom in mlinom je nastalo pravcato jezero, ki je delno pokrilo tudi cesto. Polje pod Zalogom je še preplavljeno. Na zaloškem mostu še lahko z roko dosežeš Ljubljanico. Marsikod je Sava preplavila pol ja in travnike in odnesla precej otave. Nekateri brodovi danes še niso obratovali Zadnji čas je že, da dobijo Laze most, ki si ga ves okoliš že dolgo želi. Dobrodošla pa je narasla Sava številnim splavarjem, ki zadnji čas spravljajo les proti Zagrebu. V visoki Savi ni treba prestavljanj z ene strani struge na drugo, marveč zdaj splav nemoteno hrti skozi savske { ožine. Splavarji, ki so se pravkar vrnili iz j Zagreba, so povedali, da so za pot, ki jo : prevozijo od Radeč do Zagreba na nizki j Savi v 17 urah, potrebovali le 7 ur. j Nenadna povodenj je zadefla Dravinjsko ! dolino. Poplava ne zaostaja mnogo za ono j pred 14 leti Voda je tudi tokrat vdirala v j kleti in celo tudi v hiše, da so morali mar- i sikod gasilci na pomoč. Konjiška proga je i bila od Loč do Žic vsa pod vodo. Nova ' povodenj je ponoven obupen klic po regulaciji Dravinje. Truplo ponesrečenega sodnega sluge Lam-peta iz Logatca so našli v četrtek v Poljan-ščici pri Fužinah med Žirmi in Gorenjo vasjo. Ker spada kraj pod župnijo Staro Oselico, bo nesrečni Lampe tu našel večni mir, katerega je v življenju malo užil. Kraj pod Rovtami, ki se imenuje Sopota. je ozka dolina, po kateri drži cesta iz Zirov na Logatec. Ob cesti teče neznaten potok, ki pa ob neurju naglo narase v deroč potok. Tako je bilo tudi v torek, ko je bil v teh kra- jih strahovit naliv in so vsi pritoki močno narasli, da je bila v žirovsko-poljanski dolini pravcata povodenj. Napravila je največ škode na otavi, koder je voda preplavila travnike. Tudi nenadno naraščanje Savinje z vsemi njenimi pritoki, ki je sledilo velikemu nalivu v četrtek skoraj ves dan. se je zvečer ustavilo. Zboljšanje vremena je povzročilo, da so se vode zopet zlile v struge in odtekle. Nastopilo je lepo vreme, ki pa je precej hladno. Kjer je voda pustošila, se poznajo sledovi, posebno na njivah. Povsod je nanešenega polno kamenja in zemlje. Vode so dosegle višek v četrtek zvečer okrog 20., nakar so pričele polagoma upadati Skoda še ni precenjena, vendar bo precejšnja. Da bi se vreme ustaMo. je želeti zlasti zaradi obiranja hmelja, saj hmeljarji in obiralci res že komaj čakajo lepega vremena. Feliks Stare f V visoki starosti je umrl daleč po Sloveniji znani g. Feliks Stare, graščak na Kolovcu in industrij ec v Jaršah. Letos v januarju je minilo devet desetletij, kar se je rodil v Mengšu v stari, ugledni rodo-vini, iz katere je izšlo več veljavnih mož. SUra Loka, 21. avgusta Z leoo svečanostjo so praznoval, staro-loški gasilci v soboto in nedelio 401etnico svoje gasilske čete. Z baklam: in godbo Glasbenega društva iz Kranja so krenili v soboto zvečer skozi vas in dalje v Skofjo Lcko do cooularnega rojaka notarja Ste-va Sinka. Medtem ko je godba zaigrala tri komade, je odšla na Sinkovo stanovanje deoutaciia. da pozdravi botra novega gasilskega prapora. Promenadni konceit ored starološko kanelico ie ustvaril slavnostno razpoloženje Gasilstvo ood vodstvom oovelinika Antona Zagaria in skrbnega aranžeria Cirila Polajnarja ie nato krenilo še v Trnie Dozdravit botro go. Francko Volgemutovo. Nedelja ie jootekala v skrbno pripravljeni svečanosti. Budnica ie spravia va-ščane na nege. dopoldne ie bila si žba božja v dekanijski cerkvi za pokojne č ane. nato ie bil položen na pokopališče venec s trakom v državnih barvah Pokoinike so tudi oočastile čete iz Skofie Loke. 2ab-nice in Sv Duha — Virmaš. Po kosilu ie vse hitelo Dred Gasilski dom kier se je razvila leDa ooverka Od vseh strani so prihajale easilske čete zlasti številni so bili bratie iz sosednje kranj ke žuoe Na čelu sprevoda ie nesel stasit konie-vik veliko državno zastavo, sledili so jezdeci v narodnih nešah in še skupina narodnih noš. Za godbo so šli odlični eostie. vsi predstavniki gasilskih čet. Dotem oa oddelki gasilcev pod poveljstvom Pavla Bozo-vičarja. Za banovim zastopnikom, sreskim načelnikom Mirkom Brezigariem so se uvrstila belo oblečena dekleta, praporščak France Jugovic. družice ter boter in bo-trica. ki so iu pripeljali na zbirališče na lepo okrašenem vozu. Zbralo se ie mnogo domačinov. Sredi vasi nred kapelico ie blagoslovil prapor kanonik Mrak. ki ie tudi orisal zgodovino starološke čete. Spominjal se ie industriica Franca Dolenca in graščaka Karla Strahla. ki sta si pridobila za četo nepozabne zasluge Staro-loška četa se ie izkazala v štirih desetletjih zelo zaslužno ima dobro opremo in Gasilski dom. Novi prapor ie lepo umetniško d*lo. Srebrni in zlati žebli; so krili stroške. Ko sta pripela boter in botrica krasne trakove, ie pozdravil goste in domačine g Peter Porenta. ki ie tudi izrazil udanrst Ni. Vel. kralju. Po himni so spregovorili sr-sk: načelnik Brezigar. župni prod-ednik Lovro Planina in kajoefa-i Stankovič. Vsi so nabasali pcmen gasilstva in so starološki četi toplo čestitali. Paradn-" mimohod ie zaključil slovesnost, nakar ie roteka^ Pri Porenti prijetna domača zabava. I Radovljiško postajo je treba psvečati Tujski in tovorni premet zahteva popolno preureditev MARTIN KOJC avtor »Učbenika življenja« sprejema dnevno v hotelu _ »Metropol*, Ljubljana od 16. do 18.___ Radovljica, 22. avgusta Ko so z'dali v Radovljici novo železniško poslopje, pač niso premislili, da se bo Radovljica v nekaj letih razv:la v eno izmed najprijetnejših in najbolj priljubljenih letovišč v naši državi. Marsikomu, ki je bil navajen starega lesenega postajališča, z upravnikom v osebi železniškega čuvaja, se je videlo novo poslopje kar pregosposko za starinsko Radovljico. Graditelji so takrat mislili pač le na krajevne prometne razmere in potrebe in so upoštevali le domačine, ki so se v nujnih potrebah vozili v Kranj ali celo v Ljubljano. Pcleg majhne čakalnice tretjega razreda so zavoljo uradn:štva naredili še manjšo čakalnico drugega razreda, ki je pa domalega vedno Kap rta. Poleg obeh čakalnic je potnikom na razpolago ozka veža s klopjo, ki je obenem določena za tehtanje in odpremo prtljage. Kmalu po otvoritvi nove postaje se je v Radovljici močno dvignil tovorni promet. Lesnim trgovcem in industrijcem z Lancovega in Lipnice, ki obdelajo in od-premljajo skoraj največ lesa z Jelovice, sta obe tovorni postaji Lesce in Podnart preveč od rok. Podjetniki so torej dosegli, da so na radovljiški postaji pričeli nakladati tudi vagonski tovor, česar se seveda poslužujejo tudi radovljiški trgovci. Toda železniško osebje zaradi tega ni bilo pomnoženo. Nagloma se je začel v Radovljici in okolici razvijati tujski promet. In ko se je celotni promet v Radovljici, posebno v poletnih mesecih, do malega po-deseteril, so na radovljiški postaji zamenjali uradništvo z zvaničniki. Uslužbenec na radovljiški postaji ima pri (živahnem prometu okoli štiridesetih vlakov, od katerih jih do malega polovica obstaja v Radovljici, polne roke dela. Odpravljati miora vlake, prtljago in tovorno blago, največ pa ima seveda opravka z osebno blagajno. Za pcmoč ima čez dan samo enega delavca, pri večernih vlakih pa je za vse, prav za vse sam. Ni čudno, če čujemo tu in tam zabavljati potnike (seveda le take, ki nmajo vpogleda v težko železmčarjevo službo), ako ne dobe dosti hitro vozovnic ali pa se prepočasi odpravlja njihova prtljaga. Upravičene pa so pritožbe potnikov zaradi neprimernega čakališča. Kadar je vreme lepo, takrat še gre. Potn ki čakajo na vlak na ozkem peronu pred postajo. Ker se jim od ted nudi lep razgled, ne godrnjajo. Drugače pa je v dežju. V ozki veži stoji po več ka- kor 60 potnikov, število je posebno veliko, ko odhajajo letoviščarji. Med čakajočimi pa se drenjajo hotelski nosači z ve-1'kimi, težkimi kovčegi k prtljažni tehtnici, ki je v isti veži, kjer čakajo potniki. Ko pride vlak, se vsujejo odhajajoči skozi ozka vrata, na katera že tudi pritiskajo oni, k: so se pripeljali v Radovljico, seveda enako opremljeni s kovčegi in drugo prtljago. Ker je Radovljica tudi v veznem redu zapostavljena in stoji vlak komaj minuto, je naval še hujši, da se je čuditi, če se ne zgode nesreče. Ker ima Radovljica najboljše Izglede, da se bo tujski promet še dvigal in ker prihaja na radovljiško postajo mnogo okoličanov, med njimi veliko turistov, prebivajočih v bližini Radovljice, bo pač treba radovljiški postaji posvetiti najmanj toliko pozornosti kakor sosednim romarskim Otočam. Prostora okoli postaje je s'cer malo. toda pri dobri velji se bo dala tudi ta zadeva urediti. Precej prostora bi se dalo pridobiti, če se zgradba podaljša v smeri proti Ljubljani. Ta tudi prostor pred postajo bo treba dv:gniti. ker je zdaj vstop v vlak izredno visok. —S Jesenske dirke na Cvenu 8. septembra Ljutomer, 22. avgusta Na Cvenu pri Ljutomeru bodo letošnje jesenske koniske dirke dne 8. septembra popoldne. Priredi jih Kolo vozačev in ja-hačev v Ljutomeru, in se zaključijo s 10. septembrom ob 11. uri. Prijavnina se mora nakazati istočasno s prijavnico. Pregled konj bo 8. septembra ob pol 14. na dirkališču. Dirke se vršijo po določbah kasaškega pravilnika. V vsaki dirki morajo startati vsaj štiri vprege. V prijavi je treba označiti barvo dresa. Prva dirka Zadruge za vzre.io žrebet v Ljutomeru ima najvišjo nasrado 500 din. proga je dolga 1.400 m, dirkajo dveletni konji. Druga je dirka Sreske^a kmotii-skega odbora v Ljutomeru. 2.100 m. triletni kon.ii. Sledila bo kmečka ravna ^a-lopska dirka Zasreb 1.600 m, dalje dirka dravske banovine 2.200 m za tri do 12letne konje, peta bo rralopska preponska rMrka čakovec za vse konje na proari 1920 m, poslednja pa bo spominska dirka Joška Rajha s prvo nagrado tisoč din in sicer bo to dvovprežna dirka za 3 do 12!etne jugoslovenske konje na progi 2.400 m. pregled Fran Galovič O tem nadarjenem hrvatskem pesniku iz generacije, ki se je uveljavila v zadnjih letih pred svetovno vojno, je že bila beseda v okviru naše književne kronike. (Jutro 9. maja t. L). S pravkar izišlo drugo knjigo zbirke »Dela Frana Galoviča«, ki izhaja v redakciji prof. Julija Beneši-č a pri zagrebški založbi B i n o z a, smo dobili Galovičevo poezijo v celotni in dokončni izdaj1". Medtem ko je v prvem delu zavzela dokaj prostora urednikova študija o Galoviču, izmed pesmi pa je izšlo samo začetno brstje iz 1. 1903 — 1908, je v d:ug! knjigi natisnjeno najboljše, ker je spesnil ta zgodaj umrli protagonist hrvatskega simbolizma, že v maju 1. 1911 je Galov:č pripravil za tisk celotno zbirko svojih pesmi, ki pa ni izšla; četrt stoletja po pesnikovi smrti se kot del njegovih Zbranih spisov uvršča v zakladnico hrvatske poezije. Galovičevo delo je bilo doslej preveč razmetano. da b postalo pregledno in dostopno ocenitvi. Dragutin Prchaska ga v svojem. »Pregledu savremene hrvatsko-srpske kniiževncsti« odpravlja mimogrede in na-lahko. Pesnik je umrl v čajni, ko je svetovna voina oo-tavMala v kulturi mejnike, čoo-av ne t-ko velike, kakor i;h bo seda-n-n. rove stnre. ki so nastopile po vojni. Sr> «50 o^oaiievale Matoševemu artizmu; v hrupu, ki ie ustrezal razno1 oženosti časa, so*se uveljavljala nova gesla. Tako je ostal G-^nvič do malega pozabljen. Thibaudet pravi, da so simbolizem rodile tri slovstvene revolucije: svoboda verza, stremljenje po čisti poeziji in tesnem stiku z muziko in sama ideja revolucije. Pod to revolucijo razumi odpor zoper prevladujoče programe, zlasti zoper naturalizem in parnasizem v poeziji. Po Paulu Mille-quantu je poezija simbolistov »un art d č-vocation«, ne pa »art de deseription«. Ga-lovičeva poezija je nastala docela pod vplivom izrazito francoske poetike, ki je imela svoje mojstre v Verlainu, Mallarmčju in Rimbaudu. Posredovalec ln vzornik je bil kajpak A. G. Matoš, ki je s svojimi eseji, članki, kritkami in nekoliko tudi s pripovedno prozo in poezijo ustvarjal v mladih pesnikih tisto nastrojenje, kakor je nekaj desetletij prej navdajalo pariške pesnike. Tako je hrvatska Panonija, kakor bi rekel Krleža, dohitevala Evropo. Pesmi Frana Galoviča imajo otipljivo cčitne znake simbolistične poetike. Svoboda verza sicer hrvatskega pesnika ni posebno zanimala; kvečjemu mu je dopuščala nekoliko večjo formalno sproščenost, tako da ni ostal pri samih ustaljenih oblikah klasične poetike. Značilno je, v koliki meri Galovič (in še nekateri njegovi tovariši) goji sonet. Največ je sprejel od one točke simbolističnega programa, ki oznanja stremljenje po čisti poeziji in najožjo sorodstvo poezije z muziko. Pod muziko je mišljena bodisi tista igriva impresionistično kolorirana glasba, ki ji je dal najpri-stnejši izraz Debussy, bodisi mistična Wagnerjeva glasba, o kateri trdi Millč-quant, da je v veliki meri sodelovala pri razvoju francoskega simbolizma. Galovi- čeva poezija stoji pretežno v znamenju poseganja za tistim, morda nedosegljivo oddaljenim, kar se zdi »absolutno poetično«!:, in kar zvoke pesniške besede približuje tonu muzike, ki se takisto sam po sebi izmika utilitarnim človeškim merilom, kakor jih gojita stara poetika in današnja socialno-tendenčna poezija. Verlainovo navodilo: »De la musique avant toute chose, de la musique eneore et toujours« (glasbe predvsem drugim, še in še, vedno glasbe) odmeva tudi v Galovičevem pesniškem svetu, kjer se mlad tvorni talent očitno bori s premogočnimi in prevabljivimi vplivi, da najde ne preko njih, marveč skozi nje svoj osebni izraz. Tudi v motivističnih plasteh Galovičeve poezije opažamo vrsto stičnih točk s francoskim simbolizmom. Postavimo njegove motive s princesami, kraljicami, vitezi zlasti »španjclska romanca«), njegovo ljubezen do starih parkov in samotnih alej, simpatije do določenih cvetlic (orhideje, rezede, krizanteme itd), do živali, ki simbolizirajo lepoto (wagnerjansko posvečeni labodi), do grešnic, ki umirajo v samoti (»Requies aeterna«) in še vrsta drugih. Tako se je Galovič oblikoval pod rodovitnim kvasom teh vplivov in v času, ko je poezija te vrste, kakor koli dozdevno nezianteresirana na javnem življenju, nosila v sebi kali revolucionarnega zanosa. Novoromantični beg pesnika iz stvarnosti je bdi samo znak nezadovoljstva z danimi razmerami in upora zoper vsakomur vidne, splošno priznane resnice in dejstva. Zbanalizirano življenje, v katerem je politična moč gojila samo povprečnost in zatirala vse, kar bi moglo prinesti kaj novega in pretresljivega, je dobivalo v simbolični poeziji tisto duhovno nasprotje, za katerim vedno nastajajo nove akcije. Zakaj vse, kar je velikega in kar ustvarja nove vrednote, gre najprej skozi megle sanj in se napoveduje dojemljivim ljudem v simbolnih podobah. Tako je tudi mato-ševsko razdobje v hrvatski književnosti, čigar zakenska hči je poezija Frana Galoviča, pomenilo kvašenje novega hrvat-stva, najsi nam je sicer danes že precej oddaljena sama simbolika njegovih idej in sanj. Fran Galovič je vzlic svoji mladosti zapustil v tej poeziji bolj ali manj osebno noto: je to predvsem svojski ton nostalgije. ki ga je — kakor je pokazal v najznačilnejših pesmih — vodila k rodni zemlji tudi tedaj, ko je morda sanjaril z Mi-gnono o deželah oranževega cveta. V ciklu »Z rodnih bregov«, ki zaključuje zbirko kot zreli plod dveh poslednjih let pesnikovega življenja, je Galovič bolj samosvoj in bližji notranjemu glasu svojega pesniškega talenta kakor kjerkoli drugje. To, da je pisal pesmi »Z mojih bregov.. .« v kajkavskem narečju domačega kraja, mu je že samo omejevalo izraz in ga sililo k čim naravnejšemu doživljanju tega, kar mu je bilo po svoji srčni intimnosti pomembnejše od vseh nedosežnih daljav in vseh začaranih vrtov njegovega imaginarnega sveta. V pesmih »Z mojih bregov ...« je dal Galovič brez umetniškega raffin-menta, vendar pa z blagoslovljeno pesniško roko poezijo vinogradov od pomladi do z1'me. Ritmu dela In misteriju narave, ki spreminja zemeljsko hrano, sonce, zrak in vedo v" najžlahtnejši sad, je pridružil razpoloženjske motive in podobe iz ljudskega življenja, kakor je zlasti njegov nepozabni »Kum Mart:n«r. Melanholično, kakor v slutnji, da ni več daleč konec mladega življenja, sklepa Galovič, ki so mu bili motivi s smrtjo vedno tako blizu, svoj naiboljši. rodni grud-' posvečeni pesniški ciklus. Njegov »medi?? Benkina«, ki ne najde več svoje kleti in hrepeneče gleda daleč v domače bregove. je podoben Galoviču in vsem iz njegove generacije, ki so čutili, da prihaja svet, v katerem ne bo piostora za njihove sanje. Medjaš Benkina S pijarom vina Nikdar več dešel ne bode k nam; Ni njegove kleti Neje videti, Zrušili so jo, prazno je tam. Dok v brege zajde I tam nas najde, Nekam daleko, tožno gledi: »Je, drugač nejde, »To sč ti prejde, »Bomo otišii skoro i mi« Vse mine, kmalu pojdemo tudi mi! Ali ni to večni motiv sleherne lirike in morda zadnje, nepreklicno izkustvo vsakega globlje preživljenega človeškega ž vljenja? Od starih psalmistov in grških lirikov, od Marka Avrelija in Li-Tai-Pea do romantičnih pesnikov in modern h simbolistov se plete skozi vso poezijo in vse intimne izpovedi isti refrain otožne odpovedi, zadnje mračno spoznanje, kakor ga je Galovič položi v usta podravskemu vinogradniku: »Je, drugač nejde, — to sč ti prejde, — boono otišli skoro i mi!« —o. Nikolaj Dončev: Pesnik Dobrudže S slovstvenega zrelišča ni nobena bolgarska pokrajina tako srečna, tolikanj ljubljena in obdana s tako nežno pozornostjo kakor Dobrudža. Ta pokrajina, zibelka čudovitih legend in ljudskih verovanj, je vsa oživela v pesniškem delu Jordana Jo-vkova. Oživela je s svojimi širokimi in zmernimi Domače vesti Šport za pet dinarjev V mesca avgusta so se naše športne organizacije krepko razgibale in izkoristilo vse nedelje in praznike — ki se v športnem žargonu imenujejo termini — za svoje prireditve. Ena med temi je bila tudi nedeljska motociklistična dirka na znani podutiški progi, ki ni bila privlačna samo /a lepo število dirkačev ter za tisoče in tisoče gledalcev, temveč je privabila na start in cilj v Zgorno šiško Ni bilo vse v najlepšem redu niti na tej dirki in marsikaj bo treba v bodoče še popraviti, če bomo hoteli reči o športni prireditvi, da je bila na višku. Toda videli smo mnogo idealnih in požrtvovalnih ljudi, ki so si dali mnogo truda, da so množicam prijateljev tega športa pokazali vsaj nekaj, čemur pravijo po velikem svetu — dober šport. Pa se je le našel nekdo, ki javno sprašuje, kaj pravimo na to, da so ga prireditelji v svojem navdušenju za dobro stvar zamenjali z glodalcem in ga po svojih maloštevilnih funkcionarjih opozorili na vstopnico po pet dinarjev — za prah in hreščečo motodirko. Tega nekoga je krasna nedelja izvabila na daljši izprehod kakor navadno in čez Št. Vid jo je mahnil v prijazne Dol-nice. Ker je prišel to krasno nedeljo dlje kakor navadno, mu športniki vendarle ne priznajo pravice, da bi nenavadni dogodek, ki se mu je primeril blizu prijaznih Dol-nic, zamenjal s cirkusom. Ker pa jih ta primera tudi žali. naj vzame na znanje še to, da je ves naš šport plod idealizma in dele idealnih ljudi, čeprav srečujejo zelo pogosto — največ pa ob nedeljah — anonimne nergače, ki si po prvem poplahu olajša jo jezo po znani metodi. Toda kljub takih zlobnostim in preko vseh nergačev si šport pri nas le postavlja svoje temelje. Športniki so že spoznali da z nerganjem ne bodo dosegli nič. temveč le s trdim delom povsod tam, kjer delajo vsi narodi sveta. Morda bodo kdaj — upajmo, da to še ne bo tako kmalu — tudi toda eno je gotovo, nergači so bili brez uspehov dozdaj in bodo ostali tudi v bodoče. Kdor javno sprašuje, kaj je v športu prav in kaj ni, mora imeti več pojma o sodobnem življenju in o vsem kar vse svet pozna in prizna — samo ljubljanski nergači ne ... Prihodnjo nedeljo naj pa spet stopi v prijazne Dolnice, pa bo slišal samo, kako se praši in hrešči po cesti — od cvička in klobas! Športne prireditve so namreč napovedane v listih prav tako kakor vremenske napovedi in ljudske veselice, toda zdaj to nedeljo ne bo tamkaj nobene. Modni salon za damo in gospoda S 0 0 V A N - CO Mestni trg 24 Martinu uri Murskem Središču so odkrili I nove sloje premoga, ki bo, kakor kaže, ! boljši od premoga, ki ga kopljejo zdaj. i Kmalu bodo končali graditev nove električne centrale in druge priprave za kopanje novega premoga. Sloji premoga so že v globini 10 do 15 m in so debeli 120 do 150 cm. ZA VLAGANOE S0ČIV3A BREZ KUHANJA, ZANE' SL3IV0 KONZERVIRA VLOŽENE KUMARCE, GOBE.FIŽOL I.T.D. ŽIDOVSKA UL 13 UB13 ANA MARIBOR KANC * šofer izpostavil svoje ž^ijenje, da reši otroka. Te dni se je ljudem, ki so bili na Capraški obali, nudil pretresljiv prizor. V smeri od Capraga pioti Sisku je privozil avto topilnice v Capragu. V njem je bil samo šofer, ki je vozil po predpisani strani ceste. Pred ovinkom Aed železniškim mostom in neko hišo pa se je pripeljal proti njemu na kolesu 71etni ceček Zlatko Blažina Sprva je vozil na predpisani strani ceste, naenkrat pa je bil na drugi strani in je tik pred avtom skočil s kolesa. V naslednji sekundi bi ga moral avto podreti. Tedaj pa je šofer postavil na kocko svoje lastno življenje in žrtvoval tudi novi avto. naglo ie namreč okrenil na desno in z vso močjo priletel na močno ograjo na robu ceste, kjer je Kolpa najgloblja. Ograja je bila dovolj močna in je avto odbila nazaj na cesto. Deček je medtem s kolesom pobegnil. Ljudje, ki so šli v usodnem trenutku mimo, niso štedili s priznanjem hladnokrvnemu šoferju. Vprašanje je pa, kdo bo ! plačal- škodo za pokvarjeni avto. ♦ Stavkajo. Ker rudniška uprava v Lju- i skami. Nad Mavrovimi Hani nedaleč od reke Bistre stoji več stoletij stara cerkvica z izredno znamenitimi freskami, ki predstavljajo cara Dušana in carico Jeleno. Dušanova freska je najbrže ena izmed njegovih najjasnejših fresk. Vse skupaj pričajo v roki velikega mojstra in bodo gotovo pomenile nemalo presenečenje za zgodovinarje. * Huda železniška nesreča. Na postaji v Mikanovcih nedaleč od Vinkovcev sta trčila dva tovorna vlaka drug v drugega. Sedem vagonov-cistern se je z lokomotivo vred iztirilo. Sreča v nesreči je bila, da ni lokomotiva zabela ob nobeno cisterno z bencinom, kar bi moralo povzročiti strahovite eksplozije, človeških žrtev ni bilo, materialna škoda pa je velika. Zaradi te nesreče so imeli vsi vlaki na progi Beograd—Zagreb večje zamude. * Smrt blade matere. V Trnovem pri Ilirski Bistrici na Notranjskem je umrla ga. Jožefa Zajčeva. vdova tajnika trnovske Posojilnice in bivšega podžupana, ki je umrl že leta 1915. Kot vdova je blaga mati vzgojila 11 otrok, ki so vsi živi in je vsem lepo uravnala pot v življenje. Do-brotljivi materi pa ni bilo dovolj skrbi za lastne otroke, vzgojila je tudi še nekaj tujih. Po rodu je bila iz Mlakarjeve družine na Dolenjskem. V Trnovem se je kmalu po poroki vsem priljubila in za njo bc še dolgo ostal svetel spomin blage do-brotnice. Njeni sinovi in hčere bivajo v raznih naših mestih in se žal ne bodo mogli vsi zbrati ob grobu svoje drage matere. Zadnja leta je dobra gospa živčno precej trpela in je odšla v večnost na pragu svoje 70 letnice. Naj »ji bo ohranjen najlepši spomin, žalujočim pa izrekamo iskreno sožalje! * Smrt jo je rešila dolgoletnega trpljenja. Na Vačah pri Litiji so pokopali go. Frančiško Končarjevo, soprogo znanega, uglednega gospodarja g. Jerneja Končarja, po domače Hočevarja, ki je znan tudi v Ameriki, saj je bil šestkrat na oni strani velike luže. Rajnka je dolgo vrsto let bolehala za hudim revmatizmom. Pred 9 leti jo je bil revmatizem tako zvil, da so ji postali udje čisto nerabni. Kakor živ mrlič je ležala v postelji in so jo morali domači celo hraniti. Kljub temu je bila bolnica ves AR ATI po IV. KAN C VSEH SVETOVNIH ZNAMK POCENI V DROGERIJI t J UB L J~Xfl l^JMS; NEBOTIČNIK Površniki, plašči, elegantni kostumi, promenadne in s ortne obleke - brezhiben kroj, kvalitetna izdelava, nove ideje! * Popoldanska dostava pošt®. Poštno ravnateljstvo objavlja: Od 26. avgusta t. L dalje se bo vršila dostava pisemskih pošiljk pri poštah v Ljubljani, Celju, Kranju. Mariboru, Murski Soboti in Ptuju zopet tudi popoldne. * Starokatoliška služba božja na Jesenicah bo jutrišnjo nedeljo ob 10. uri v xDelavsk domu« na Savi pri Jesenicah. * Prihod nemških turistov v Dalmacijo. Tudi jesenska sezona v Dalmaciji ne bo brez gostov. Nekaj tisoč nemških turistov namerava obiskati to jesen naše primorske kraje, če bodo pogajanja okoli valute uspela, bo imel naš turizem jeseni miljon-ske dohodke. * Premogovnik pri Murskem Središču bodo razširili. V premogovniku pri Sv. Vsi, ki mnogo jedo in stalno sede in trpe zaradi tega prav pogosto na trdi stolici, naj pijejo vsak dan čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, ki se mora poprej segreti. Davno preizkušena in priznana »Franz-Josefova« voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijetni porabi. Ogl. reg. S. br. 30474/35. biji pri Prijedoru ni ugodila zahtevam rudarjev po zvišanju mezd, je stopilo 1.600 rudarjev v stavko. — Tudi okoli 300 delavcev, zaposlenih pri gradnji vodovoda v Dalmatinski Zagori, je začelo stavkati. Delavci zahtevajo zvišanje plač na 5 din na uro. Doslej so imeli le 3 do 4 din na uro, kar je spričo naraščujoče draginje premalo za življenjski minimum. * Kolonizacija Banata. V Banatu je bilo doslej urejeno 27 kolonij s 4200 hišami. Tam, kjer je bilo prej zanemarjeno polje, so zdaj napredne vasi. Novi kolonisti še vedno prihajajo. V Banatu je še na stotine veleposestnikov z velikanskimi posestvi. Na letnem zborovanju Zveze agrarnih za-jednic za Banat so zborovalci zahtevali, naj se čim prej izvede likvidacija agrarne čas vedrega duha. šele v poslednjem času se ji je stanje poslabšalo in smrt jo je rešila nadaljnjega trpljenja. Ves čas bolezni ji je stregla z vso nežno vdanostjo in potrpežljivostjo hčerka Lidija. S hudo prizadetim možem, ki je bil svoje čase tudi starešina staroslavnega trga Vač, sinom in hčerko sočustvujejo vsi, ki poznajo Kon-čarjeve. Rajnko je na zadnji poti spremljalo številno občinstvo. Ugledni Končarjevi družini naše sožalje, pokojnici pa blag spomin! * V Smederevu kaznovana prva žen^a zaradi samovoljnega zvišanja najemnine. Sresko sodišče v Smederevu ie nrvič. odkar velja uredba o pobiianiu draginje, kaznovalo žensko, ki se ie pregrešila zoner to uredbo. Bila ie to znana smederevska KOLON JSKIH VOD — odlično parfumi rani h— toči i PARFUMERIJA »VENLS«, Tyrševa c. 9 [ reforme in se zniža maksimum veleposestnikom. * Huda nevihta nad Zagorjem. Tudi v Hrvatskem Zagorju so imeli zadnje dni hude nalive z nevihtami. Ponekod so se utrgali oblaki in voda je poplavila nižje ležeče kraje. Posebno močni nalivi so bili nad Ivančico. Tam so hudourniki valili kamenje in blato v doline. Najbolj so prizadeti prebivalci vasi Prigorja. Tudi v Varaždinu so bile vse ulice polne vode, ki je poplavila dvorišča, kleti in pritlična stanovanja. — Hudo nevihto so imeli tudi nad Slavonskim Brodom, kjer je celih 20 minut padala debela toča in zbila vso turščico v zemljo. * Mlad Zagrebčan zbr®l več tisoč hroščev. 201etni Zagrebčan Rene Mikšid že od zgodnje mladosti zbira hrošče, ki jih ima že blizu 1000 vrst. Nabral jih je v zagrebški okolici. Računa se, da je na vsem svetu okoli 300.000 vrst hroščev. že s svojimi 17 leti je Rene pomagal s svojo zbirko vseučiliškim profesorjem. Zaradi neprestanega gledanja skozi mikroskop so mu oči zelo oslabele. * Podivjani mož razmrcvaril ženo. V bolnišnico v Petrinji so pripeljali Jago Mar-njičevo, ki ima vse telo pokrito z ranami. Njen zakonski tovariš Mijo, ki se je v zadnjem času čedalje bolj vdajal pijači, jo je ' povabil v Glino. Ko sta šla skozi gozd, je izvlekel iz žepa revolver in jo vprašal: »Hočeš, da te ubijem z revolverjem ali z j nožem?« žena se je prestrašila in skušala pobegniti, a mož jo je začel zabadati z nožem. Zadal ji je 12 ran. I • Skromna cerkvica z zgodovinskim fre- bogatinka Milica Popovičeva. ki ie svojim najemnikom samovoljno zvišala najemnino. Obsojena ie bilo na sedem dni zapora in na denarno kazen. * Pretresljiva Smrt gozdnega delavca. Mladi delavec Huso JakuDovic ie bil zaposli en v gozdu pri Dvoru na Uni. Delavci so oo veliki strmini spuščali debla in jih spodai nalagali na vagone. Naenkrat je Husa podrlo velikansko deblo, ki ie z naivečio naglico prihitelo navzdol, in ea zmečkalo. Zapustil ie mlado ženo in mater ki sta živeli od njegovega zaslužka. • Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15. (Telefon 43-82). Glede vpisa in sprejema novih učencev in učenk za šolsko leto 1940/41 ravnateljstvo objavlja: V Enoletni trgovski tečaj s pravico javnost? se sprejemajo učenci-nke, ki so dovršili štiri razrede meščanske šole ali gimnazije z malo maturo. Za te učence-nke veljajo vse ugodnosti, ki izvirajo iz priznane pravice javnosti. Učenci z nižjo pred-izobrazbo se sprejemajo v Posebni enoletni trgovskj tečaj. Podrobna pojasnila daje FOTOAMATERJI! če hočete imeti od fotografiranja res pravi užitek — kupujte naše sveže filme — zaupajte nam filme v izdelavo. Jamči Vam za odlično kvaliteto in se priporoča edina specijalna fototrgovina JANKO POGAČNIK LJUBLJANA, Tyrševa c. 20. bregovi, z neskončnimi poljanami s soncem k; sije nad njenimi zlatimi žetvami ter z vso svojo mirno in rodovitno zemljo Jordan Jovkov je njen čudoviti poet njen prvi romanopisec. Okus, znanje in ljubezen ki vežejo tega pisatelja z njegovim krajem tvorijo eno izmed posebnosti in mikavnosti njegovega talenta. Francois Mauriac ima torej prav, ko trdi, da je «majsrečnei;a usoda, ki lahko zadene pisatelja romanov v tem, da je rojen na kmetih, torej s pro-vincialne črte«. Vse pesniško delo Jordana Jovkova obsegajoče kakih petnajst knjig, je globoko in intimno povezano z Dobrudžo, kamor pesnik najrajši vodi svojo romantično do mišljijo in kamor po-laga svoje lepe eno peje, ki vse izdihavajo zdravi zrak Urokih ravnin ter krajine Tako je tudi povsem naravno, zakaj pisec »Zanjca«. »•Pristave ob meji« in drugih pristnih mojstrovin pripo-vedne umetnosti, je prav v tem kraju preživel svoja deška leta in dobršen del mladosti (Jovkov je bil učitelj v neki dobruški vasi) Odtod je ohrani"! ganljive žareče in neizbrisne spomine, podobe, ki so tako 1 ju be njegovemu srcu in ki jih odkrivamo v njegovih spisih, kjer tvorijo njih ozračje. V treh knjigah, plodu navdahnjenega pe resa Jordana Jovkova ie dobila Dobrudža posebno ljubko podobo dostojno rahločut nega talenta tega pisatelja, ki je po Vazo-vu naš največji pripovednik: v »Zanjcu«, v »Večerih v gostilni Antimovo« in v »Pristavi ob meji« Vsako izmed teh treh del je samo zase pravi venec Jovkovljeve tvornosti; vsako jc polno okusa po grudi, sleherno izpuhteva čisti zrak neskončnih pla- not Dobrudže, ki jih pometajo vetrovi m kjer v potu svojega obraza orjejo miroljubni kmetje žuljavih rok in zagorele polti kmetje, katerih življenje je globoko zakoreninjeno v rodni zemlji. V vseh treh navedenih knjigah, ki razodevajo mojstra pripovedne umetnosti, prodornega psihologa im znamenitega stilista, najdeš strani- katere čitaš s kar najtoplejšo emocijo; te strani imajo nekak nostalgičen nadih in z njih nam govori Jovkov kot poet vendar pa z doslednostjo modreca, čigar no 2; cd jasno vidi <* bodočnost. V liričnih opisih dobruških planot nahajamo odstavke, ki so spisani \ odločnem tonu: tu Jordan Jovkov ne prikriva svoje vere v son?no prihodnost pokrajine, ki je dolga leta navdihovala njegove pesniške sanje »P.ogosto mislim«, je pisal Jovkov, »na kraje onkraj meja, na neštete molčeče vasi, posejane po planoti, kjer vlada že dolgo tišina mrtvega doma. Kaj se dogaja v Do-brudži?« ln pesnik se tolaž< z mislijo, da čas sam deluje v korist pravice; da se bo razpršil temni oblak obupa m da bo oživljajoče sonce pogrelo rbenem polja, kjer poganja žito, »zlato žito« dobruške ravni, tudi trpeča srca oračev, ko so ostali zvesti zemlji-rodnici.« Jordan Jovkov je videl in opeval Dobrudžo s srcem pesnika, in ker je bil tesno zvezan s svojo zemljo, je preroško dogledal tudi nje usodo. Redkokdaj je pisatelj tako globoko navezan na gn.do in na življenje neke pokrajine, kakor je bili Jovkov, ki nas je učifl spoznavati dušo Dobrudže in jo ljubiti z njegovo iskreno, čisto in neizčrpno ljubeznijo. (Iz «La Parofle Bulgare« prevel —o.). Zapiski Za zbližanje Hrvatov in Slovencev. »Jutam ji list« (Zagreb) je objavil v številki z dne 23. t. m. članek »Utrenicima Augu-| sta šenoe po slovenskoj zemlji«. Nepod-J pisan avtor" se bavi v članku z zbližanjern j Hrvatov in Slovencev in se zaustavlja pred-j vsem pri velikem hrvatskem epiku Avgustu šenoi, ki je bil »sigurno do sad naj-! zanosniji pobornik slovensko-hrvatskega bratstva«. Dobro je, da v teh časih citira ! njegovo programatsko geslo: »Dijeli nas i Sutla, a spaja nas krv; Sutla je voda, a ; krv nije voda.« Nato navaja odlomek iz šenoeve pesmi »Bohinjsko jezero« z njeno vizijo slovanstva, ter omenja nekatere manifestacije slov.-hrvatskega bratstva in solidarnosti v preteklosti, zlasti prvi veliki izlet Hrvatov v Ljubljano 1.1867. Preko predvojnih etap kulturnega sodelovanja prehaja v naše dni, ko je »gotovo kroz dvadeset godina Sutla opet granica, preko koje teško prodiru i kulturna strujanja«, kar je samo do neke mere točno. (Ne pozabimo samo, koliko naših ljudi je študiralo na zagrebški univerzi, pa na stike v likovni umetnosti, v glasbi itd.) Pisec pravi, da je treba nadaljevati po šenoevih poteh. »Dapače i onda kad bi se uklonili ! svl osječajni momenti i srodstvo krvi iz-i medju Hrvate i S'ovenaca. iz pukog su-sjedskog položaja treba r 'ti tim pu-tem«. Pisec priznava, da Hrvati j v tem pogledu ':e bolj nego Slovenci; I v izložbenih o! < ljubljanskih knjigarn i so tudi hrvatske knjige (v zagrebških ni nobene, op. ured.) itd. Hrvati bi se lahko mArsikaj naučili od Slovencev, ki so v nekaterih panogah in oblikah življenja pred Hrvati. "-U!r1"* Na cvetii češke komedije Zapleteni dogodki se sučejo okoli brezposelnega doktorja, hčerke bogate trgovke z zelenjavo in nesolidnega bankirja. - V glavnih vlogah nastopajo Lida Baarova, M. Tauberova, Jiri Plachy, Karel šlegl itd. Predstave ob 16., 19. in 21. urL. "NO UNION, teL 22-21 postlano | l ravnateljstvo osebno ali pismeno. Interesentom so na razpolago novi ilustrirani prospekti in šolsko izvestje. Prijave se sprejemajo že med počitnicami pismeno ali osebno ob običajnih uradnih urah. Redno vpisovanje se pa prične 1. septembra in traja do pričetka šole vsak dan dopoldne in popoldne. Zavod pripravlja učence-nke za raznovrstno pisarniško službo. La-stno moderno šolsko poslopje, specialne učilnice za pisarniške in knjigovodske vaje. za kino-predavanja, največja strojcpismca s 50 pisalnimi in računskimi slr0ji. Pišite po prospekt! Točen naslov: Christofov učni j zavod, Ljubljana, Domobranska ctsta 15. i (-> S Preproge Zavese Tapetno blago LINOLEJ MANUFAKTURA F. KS. SOUVAN LJUBLJANA, MESTNI TRG 24 Iz Ljubljane o_ K slavnostnemu odkritju spominske plošče pisatelju Janku Kersniku, ki bo jutri ob 10. dopoldne, bo iz Ljubljane iz Tavčarjeve ulice, vozil v Lukovico poseben avtobus. Iz Ljubljane bo odšel ob 8.30 in bo tudi med vožnjo sprejemal potnike. Iz Lu-kovice v Ljubljano pa odhaja ob 13.15 in ob 18.15. En avtobus bo pa vozil poljubno po dogovoru s šoferjem. u_ Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni višji zdravstveni svetnik dr. Mis Franta, Poljanska cesta 15/n. telefon 32-84. u— Sokolsko društvo Ljubljana—516*8 in Društvo za zgradbo Sokolskega doma v šiški vas vabita na tradicionalno Komar-jevo veselico, ki bo jutršnjo nedeljo na letnem telovadišču v Šiški. Sodelovala bo vojaška godba v dveh delih: v dvorani in na telovadišču. Ples bo v dvorani. Mnogo zabave: maček v vreči, streljanje z lokom, metanje žoge v koš, šaljiva pošta in še marsikaj drugega. Začetek bo ob 16. uri! V primeru slabega vremena bo prireditev v vseh prostorih Sokolskega doma! Zdravo! (—) u— Botro vanje goSp°da D3oila. K sliki in poročilu o krstu dne 20. t. m., ko je bil za botra papš. Danilo, sporočamo na njegovo željo, da ni kumoval najdenčku, temveč drugemu sinu g. Staneta Vokala, čr-koslikarja v Ljubljani. V tem povodu daruje g. Danilo za srečo svojega varovanca 40 din v prid mestnim revežem. SREDSTVA VELESIL U_ Stavbni program vseučiliških poslopij, ki ga je odobril fakultetni svet ljubljanskega vseučilišča mesca junija pred lanskimi počitnicami, se je pričel izvajati z gradnjo poslopja zavoda za strojništvo ob Aškerčevi in poslopja za kemični zavod ob Murnikovi ulici. Kot tretja zgradba je prišel te dni na vrsto mineraloški zavod Giadnja je oddana, potrjena in ta teden so delavci zastavili krampe in lopate ter se lotili izkopavanja. Najprej so seveda začeli podirati ob hodnikih betonsko ograjo. Gradnjo je prevzelo stavbno podjetje g. Emila Tomažiča, ki je projektiral tudi zgradbo zavoda za strojništvo, za vsoto 3,900.000 dinarjev. To poslopje bo stalo nasproti stari tehniki v Aškerčevi ulici. Drugi trakt tega poslopja bo stal ob Snežniški ulici tretji pa bo segal na dvorišče. n_ v nedeljo s Putnikom v Jezersko. ( u— Lepo počaščen je pokojnega tovariša. Včeraj zjutraj je bila v frančiškanski cerkvi zadušnica za članom opernega zbora Franom Kavčičem, številna družina našega Narodnega gledališča se je zbrala v cerkvi, prišli pa so tudi drugi ljudje, čla.-ni opernega zbora so peli pri žalni maši. Kakor smo poročali, je France Kavčič prejšnjo nedeljo utonil v Bohinjskem jezeru. Bil je šele 29 let star, doma pa iz Zagorja pri Sv. Petru. Nadarjen je bil za petje in za slikarstvo, šele eno leto je tnl član opernega zbora v Ljubljani in se je cobro uveljavil kot basist, s svojo umetniško naturo pa se je močno prikupil vsem tovarišem. Za počitnice se je podal v Bohinj, da je lahko tudi slikal, pa ga je žal pri kopanju zadela kap. Pokopali so ga v Stari vasi v Bohinju. u— Dvoje prometnih nesreč. TyrSeva cesta je močno prometna, posebno še na križišču Bleivveisove in Masarykove, pred železniškimi zapornicami, zato so pač prometne nesreče na tem mestu precej pogoste. Včeraj popoldne okrog 14. ure se je peljal 36 letni uslužbenec velesejmske uprave Vladimir Grobelnik na kolesu mimo zapornic, pa mu Je nasproti privozil luksuzni avtomobil. Iz še nepojasnjenega vzroka sta trčila kolesar in avto z vso silo drug v drugega in sicer se je zaletel Grobelnik v avtomobilova vrata, da je razbil šipo in si občutno porezal žile na roki. Tudi drugače je odnesel Grobelnik precejšnje poškodbe na obfazu in po telesu ter so ga poklicani reševalci ne-mudno prepeljali v splošno bolnico. Druga nesreča se je zgodila na podoben način v j Slomškovi ulici. 35 letnega uslužbenca mestne elektrarne Jožeta Jančarja, ki se je prav tako peljal na kolesu, je podrl : neki tovorni avtomobil in ga zbil na tlakovano cestišče, kjer je Jančar s hudo poškodovano nogo obležal. Tudi Jančarja je reševalni avto odpeljal v bolnišnico. e— 12 kolo turnirja v Celju Majstorovič je včerai za rad' bolezni odstopil. Vsi ki z njim še niso igrali, dobijo celo točko. Zaenkrat je težko predvideti, kdo bo pr- vi: atfi Berner. šubaši. Šiška, Šorli ali Jerman V vodstvu je zdaj mladi Rus Berner, član šahovskega kluba »^igorin« iz Beograda. Stanje po 12. kolu. Berner 9Vs. Šuba-rič 9, Šorli, Jerman 81/; Šiška 8 (1) Gott-lieb 7, Šmigovc 6Vj (1). Mlinar 6V2, Marek, Mišura, Drašič Pavlovi 5V2 Savič 5 Medan, Popovič 4V2. Maistorovič 4, Žuk 2, Grašer IV2. Da^es igrajo od 14. do 18 ure. jutri pa dopoidne. e— Strokovna obrtna nadaljevalna šola v Celju. Vpisovanje za šolske leto 1949-41 bo v nedeljo. 1. septembra, od 9 do 12. v šolski pisarni. V nedeljo, 8 septembra, se naj zberejo vsi učenci (ke), ki bodo v šol. 1. 1940-41 obiskovali (e) zavod, ob 6. uri v telovadnici Gg mojstri (ice) se opozarjajo, da pošljejo vse šoloobvezne vajence (ke), ker se po izvršeni dodelitvi v posamezne razrede r.c bodo mogle upoštevati posebn" želje. Pričetek pouka bc 9. septembra ob 13. e— Nova imenovanja na celjski gimnaziji. Na celjsko gimnazijo so imenovana naslednji profesorji: Rudolf Bajželj iz No vega mesta, Ida Gustin iz Novega mesta. Ivan Krašna iz Kočevja in Franc Peterneli iz Plevlja. e— Sokolske atletske tekme. Sekolska župa priredi v nedeljo ob pol 9. dopoldne ta Glaziji župne atletske tekme, ki bodo doaaem izbirne za sestavo župne vrsfc-t, ki ta tekmovala na. nvedžupnih tekmah prihodnji teden v Zagrebu. Tekme bodo v sledečih disciplinah: 100 m, 400 m. 1500 m, met krogle in diska ter skok v daljino in višino. e— Sokolskemu društvu Celje L je daroval industrijalec g. Leon Kudiš 100 din v počastitev spomina pok. gdč. Tee čaterje-ve. Najlepša hvala! e— Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel jutri v nedeljo g. dr. Josip Čerin, Prešernova 1. e— Na rudarski drž. šoli v Celju se bo pričel redni pouk 10. septembra ob 8. Sprejemni izpiti pa bodo 31. avgusta. e— Koncert Trboveljskega slavčka bo 5. oktobra zvečer v Celjskem domu. Naslednjega dne, v nedeljo popoldne pa bo duhovni koncert v Marijini cerkvi, kjer bo sodeloval tudi orkester vojaške godbe. 12 Maribora Sobota 24* avgusta ob 20. NOČNA PREDSTAVA Matija Gubec Letno gledališče Sokola v RUŠAH Vozovnice za poseben vlak in vstopnice samo pri »Putniku« v Mariboru. Odhod iz Maribora ob 19. uri. a— Ofe KDletnici dr. J. Urbaczka. Poročali smo ie o lOOletnici najstarejšega Mariborčana in najstarejšega zdravnika v državi g. dr. J. Urbaczka. Med drugim je prejel slavljenec čestitke zdravniške zbornice v Ljubljani, ki izreka svojemu najstarejšemu članu najprisrčnejše čestitke. Mariborska mestna občina je čestitala po županu g. dr. Juvanu svojemu odličnemu meščanu in uslužbencu. Tudi rektor graške univerze in dekan medicinske fakultete mu čestitata ter se s toplimi besedami spominjata dijaka in doktoianta te univerze. Pri salvljencu se je oglasila deputacija gasilske čete in reševalne postaje z g. dr. Seku-lo in g. Krambergerjem na čelu. Deputa-tija je izročila slavljencu lep šopek rdečih nageljnov in mu čestitala k 100. rojstnemu dnevu. Dr. Urbaczek je deputacijo ljubeznivo sprejel, se s člani razgovarjal in obujal zanimive spomine. Z veseljem je pripovedoval razne kratkočasne zgodbice. a— Matična glasbena šola je dobila prostore. Glasbena šola Glasbene matice se bo preselila v hišo Pokojninskega zavoda v Kopališki ulici št. 11. oziroma Frančiškanski 12. S tem je odstranjena nevarnost, ki je pretila matični šoli, o čemer smo svoj-čas poročalL Glasbena šola bo pričela novo šolsko leto v novih prostorih. Vpisovanje bo 2. in 3. septembra od 8. do 12. in od 15. do 18. Pouk se prične 5. septembra. a— Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom in njihovim upravičenim svojcem vrši v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega zdravnika danes v nedeljo 25. t. m. g. dr. Ivan Turin, Maribor, Linhartova ulica štev. 12. a— K nočni predstavi »Matije Gubca«. Drevi (ne jutri, kakor je bilo pomotoma objavljeno) bo v ruškem sokolskem letnem gledališču prva ponovitev krasno uspele narodne igre »Matija Gubec« v odlični režiji opernega pevca g. Janka. Tudi za nocoj je preskrbel »Putnik« poseben vlak za udeležence predstave. a— Mariborčani v karikaturah. Od 8. do 15. septembra bo v Sokolskem domu razstava več sto karikatur Mariborčanov in Mariborčank. Razstavo pripravlja znani karikaturist g. Remigij Bratuš. Za razstavo se opaža živahno zanimanje. a— Deževni rekord. Po ugotovitvi tezen-ske vremenske postaje je padlo v noči v četrtek dežja za 51.5 mm. S tem je bil dosežen letošnji deževni rekord. Tezenska postaja napoveduje za mariborski okoliš malo oblačno in stanovitno vreme. a— Iz sodne »lužbe. Predsednik okrožnega sodišča dr. Adolf Hudnik je nastopil svoj redni dopust V njegovi odsotnosti ga nadomešča v vodstvu predse dstvenih poslov višji sodni svetnik g. dr. Davorin Se-njor. a— Pogreb vrlega moža. V Moškanjcih ; je umrl na svojem domu policijski straž-i nik n. razr. Anton črešnik. Poleg doma-! čega župnika se je poslovil od blagega pokojnika v imenu mariborskih stanovskih tovarišev višji stražnik g. Gračner. Domači pevci so zapeli vrlemu možu v poslednje slovo turobni žaloetinki »Blagor muc in »Gozdič je že zelen«. a— Tomšičev spomenik pod muzejsko lipo. Tomšičev nagrobni spomenik, ki so ga spravili v muzej, so sedaj na novo postavili v muzejskem vrtu, in sicer pod lipo v sredini vrta. Gospodarstvo Osnovne uredbe za uvedbo dk i^franega gospodarstva Poroča!' smo že o napovedanih gospo-darskih reformah, ki imajo namen organizirati produkcijo in uvesti dirigirano gospodarstvo. Uredbe, s katerimi bodo uvedeni ti gospodarski ukrepi, bodo dobile svojo končno redakcijo na seji vlade, ki bo na dan obletnice sporazuma s Hrvati v Zagrebu. V naših gospodarskih krogih vlada za te ukrepe veliko zanimanje. Pripravljene so uredbe, ki naj omogočijo državi, da v s; nen: interesu posega v samo produ;.' jo in dirigira notranjo in zunanjo t-.: / no. Iz Beograda potrjujejo prvotne r i.-macije. da bodo najprej objavljene v: vime uredbe, s katerimi bo vlada do- i široka pooblastila za izdajo posameznih splošnih in specialnih ukrepov za določene gospodarske panoge. Važni sta predvsem dve uredbi, in sicer uredba o kontroli zunanje trgovine, na podlagi katere bo postopno uveden režim izvoznih in uvoznih dovoljenj za najvažnejše skupine izvoznih in uvoznih predmetov, in uredba o organizaciji proizvodnje in oskrbe države. Glede na izredna pooblastila, ki bodo s to poslednjo uredbo dana trgovinskemu minisTru in banu banovine Hrvatske, bo uredba izdana po členu 116. ustave. Na podlagi te uredbe bodo pozneje izdane druge uredbe za posamezna podroc-ja gospodarske delavnosti. Tako so že pripravljene izvr.š.lne uredbe za železo, usnje, milo. drva, opeko itd. V prizadetih gospodarskih panogah bo s temi uredbami uvedeno dirigirano gospodarstvo. Manjša zap CfSleit05t "v večini Industrijski panog V sredo smo objavil: podatke o gibanju štev; a zavarovancev pr okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, v mescu juniju, pri Čemer -=rno ugotovili, da je število zavarovancev od maja do junija naraslo za 634 na 103.228 in je bilo pri tem za 370č» višje nego lani. Sedaj objavlja 0\jZ±j v Ljubljani tudi pL-a:\xjne poaatke za mesec junij, iz kater :n je razvidno, cu* s>e je število zavarovancev ou maja do junija zvišaio ie za-raci večjih javnih ciei. Jkrri gradnji železnic, cest m javnih zgradb je število zaposlenih delavcev naraslo na 1623. V tej stroki je bno ^etos v juniju zaposiemh v dravski banovini še enkrat tOnKO delavcev, Kakor iani. Statistika za junij zaznamuje v tej panogi 11.251 zavarovancev, to je za 6i52 več nego v lanskem juniju. Ce ne bi bilo tega prirastka bi bilo skupno števno zavarovancev precej manjše nego je biio iani, kajti ostale skupine zavarovancev zaznamujejo pretežno nazadovanje v primeri z lanskim leiom. Pri gradnjah nad zemljo je v juniju število zavarovancev sicer naraslo za 257 na 7414, pri tem pa je še vedno zaostajalo za lanskim letom, ko je bilo v juniju za 737 zavarovancev več. V industriji gradbenega materiala je število zaposlenih delavcev v juniju naraslo za 121 na 5587, kar pa je za 1063 manj nego lani. Tekstilna industrija je v juniju zaznamovala nazadovanje za 307 zavarovancev. V tej stroki je bilo v juniju zaposlenih 10.353 delavcev, to je za 665 manj nego v lanskem juliju. V oblačilni industriji pa se je število zavarovancev od maja do ju- l:t33 bo treba sladiti mošt Trebnje, 22. avgusta Dolenjski vinogradniki so preko svojih občin pokrenili akcijo, da si še pravočasno pri pristojnih oblastvih, posebno pri banski upravi izposljujejo dovolilo za slajenje vinskega mošta z nezatrošarinjenim sladkorjem. Pristojna oblastva so že obveščena o težavnem položaju dolenjskih vinogradnikov, zaprošena pa je tudi nujna podpora, ki naj bi se letos podelila po vremenskih nezgodah prizadetim vinogradnikom v obliki trošarine prostega sladkorja za zboljšanje vinskega pridelka tam, kjer ga letos sploh kaj bo in, ki ga bo treba v večji meri sladkati, kakor ostala leta, ker bo kakovost letošnjega pridelka zaostajala daleč za pridelki prejšnjih let. Kakor čujemo tudi letos oblastvo (kle-tarsko nadzorništvo) ne bo izdalo splošnega dovoljenja za slajenje moštov, ker so razmere glede kakovosti in zorenja grozdja po ostalih predelih naše banovine ponekod celo boljše, kakor lani in splošnega dovoljenja za to letos tudi ni pričakovati. Pač pa imajo posamezni vinogradniki v smislu čl. 4., točke 4. zakona o vinu pravico vložiti prošnjo za dovoljenje slajenja mošta, če dokažejo, da so zaradi nepovoljnih razmer prisiljeni izboljšati svoj letošnji vinski pridelek, šele v tem primeru bodo do-tični vinogradniki prejeli dovoljenje za slajenje in to z zatrošarinjenim sladkorjem. Obenem pa imajo ti vinogradniki na podlagi tega dovolila zopet pravico vložiti prošnjo za breztrošarinski sladkor, katero prošnjo pa odobri ali odkloni finančno ministrstvo. če bo v drugih krajih izven Dolenjske vinska letina ugodna je na drugi strani splošno znano, da je dolenjsko vinogradništvo letos po elementarnih nezgodah tako prizadeto, da mnogi sploh ne bodo ničesar pridelali, tam pa, kjer kaj bo, bo letos kislo in bo zaostajalo daleč za kakovostjo prejšnjih let. Ne pozabimo na točo in na stalno deževje, ki je klestila trto v rasti in. ki je neusmiljeno sproti izpiralo vsako škropljenje trte. Občine so o tem poročale pristojnim oblastvom in so zlasti poudarile obupne razmere, ki so zavladale med že itak siromašnimi dolenjskimi vinogradniki. In ti siromaki naj zdaj drug za drugim vlagajo prošnje in plačujejo nezmogljivo kolkovino, da se jim odobri slajenje mošta z zatrošarinjenim sladkorjem, in potem zopet prošnje in še enkrat kolki za breztrošarinski sladkor! Zato se vprašamo, ali ne bi kazalo letos poenostaviti postopek pri reševanju za dolenjsko vinogradništvo tako perečega vprašanja. In ali ne bi oblastvo s splošnim dovoljenjem sladkanja letošnjega pridelka dolenjskim vinogradnikom istočasno odobrilo tudi potrebno količino trošarine prostega sladkorja. Prizadeti vinogradniki naj bi letos samo prijavili predvideno količino pridelka občinam, ki bi sestavile sezname, na podlagi katerih naj bi se prosilcem podelila potrebna količina trošarine prostega sladkorja. Brez kolkov in drugih stroškov naj bi letos to šlo; odobrenje in pa dodelitev sladkorla pa naj bi bila pravočasna — ne šele po že opravljeni trgatvi. Ravno zaradi tega so dolenjski vinogradniki pokrenili akcijo že sedaj. Samo na ta način bi bilo prisadetim vsaj nekoliko pomagano. Sredstev pri reševanju tako važnega vprašanja, kakor je let09 pomoč vinogradnikom na Dolenjskem, ne sme primanjkovati. Zato pričakujemo prizadeti poln., razumevanje in upoštevanje njih prošenj, posebno pa pričakujemo pravočasne dodelitve trošarine prostega ' nija zmanjšalo za 236 na 5183, to je za ; t14 marrj nego lani. Nazadovanje bete?i tudi iesna široka. V I gozdno žagarski industriji je v juniju na-; zadovalo število zavarovancev za 273 na ; 8053, v industriji za predelovanje lesa pa ! ae je njih število zmanjšalo za 152 na i 395o, pri iem je bilo skupno število za-! varovancev v gozdno-žagarski industriji | za 336 manjše nego lani in v industriji za I predelovanje leta za 518. Tudi v kovinski industriji se je število zaposlenih delavcev v juniju skrčiio na 21o na 7854 m je bilo pri tem letos 209 zavarovancev manj nego iani. Povečanje beležita le kemična in papirna industrija. V kemični industriji je bilo v juniju 2538 deiavcev (za 40 več nego lani) in v papirni industriji 2232 delavcev (za 196 več) nego lani. V usnjarski industriji in industriji gume je v juniju sicer število zavarovancev naraslo za 69 na 1882, navzlic temu pa je zaostajalo za 71 v primeri z lanskim letom. V čevljarski industriji pa je bilo zavarovanih 2856 delavcev, to je za 215 manj nego lani. Tudi živilska industrija in gostinska stroka zaznamujeta manjšo zaposlenost. V živilski industriji je v juniju število zavarovancev nazadovalo za 110 na 3300 in sta bila v tej stroki 402 zavarovanca manj nego lani. Gostinska stroka pa je zabeležila 3286 zavarovancev, to je za 422 manj nego lani. Končno je bilo v grafični industriji 1090 delavcev in nameščencev (145 manj nego lani) in v industriji tobaka 624 delavcev (35 manj nego lani). sladkorja, da delo ne bo, — zopet zamujeno — kakor se je to zgodilo enkrat pred leti. Predelava motorjev za pogon z domačim gorivom Poročali smo že, da bo rok za predelavo stabilnih industrijskih motorjev na pogon z domačim gorivom podaljšan do 1. januarja, ker do 1. septembra, ko bi rok sicer potekel, ne bo mogoče preurediti vseh motorjev in so vrhu tega potrebne nekatere izjeme. Zadevna naredba bo izdana v nekaj dneh. Iz Beograda nadalje poročajo, da bo za razdobje september -december uprava državnih monopolov zmanjšala kvoto bencina in bencinske mešanice za potrebe industrijskih podjetij, zlasti stabilnih motorjev, ker smatra, da so bile doslej izdane količine razmeroma znatne. Propaganda za uporabo domačih pogonskfih goriv Odbor za propagando domačih pogonskih goriv pri ministrstvu za gozdove in rudnike, je izdal poziv za predelavo bencinskih motorjev, v katerem pravi med drugim naslednje: Naša država je v pogledu pogonskega goriva (bencina in plinskega olja) odvisna od inozemstva. Potrošnja tega goriva je omejena, lahko pa nastopi trenutek, ko bo treba omejitve še poostriti. Ni treba še posebej opozarjati na resnost situacije, ki bi nastala pri zastoju nadaljnjega dovoza goriva iz inozemstva in na škodo ter posledice za posameznike in vse gospodarstvo. Zato je dolžnost lastnikov industrijskih in obrtnih podjetij ter stabilnih motorjev ter lastnikov avtobusov, tovornih in potniških avtomobilov, ki uporabljajo tekoče gorivo kot pogonsko sredstvo, da v lastnem interesu čim prej preidejo na pogon z lesnim ogljem ali lesom odnosno na pogon z metanom. S tem lahko dosežejo tudi znaten prihranek, ki gre včasih do 70% stroškov pogona s tekočim gorivom. • Potniški, avtomobil, ki prevozi 1500 km mesečno, prištedi lahko 15.000 din na leto. Avtobus, ki dnevno prevozi 150 km, lahko na leto prihrani 90.000 din, pri tovornem avtomobilu, ki prevozi dnevno 100 km, pa znaša letni prihranek na gorivu okrog 60.000 din. Pri stabilnih instalacijah je mogoče doseči s pogonom na lesno oglje maksimum prihranka pogonskih stroškov. Z naredbo o omejitvi prodaje tekočega goriva št. 3 je določeno, da morajo podjetja z motornim pogonom na tekoče gorivo preurediti svoje naprave na pogon z domačimi gorivi. Za zakasnitev ali neizpolnitev tega predpisa je predvidena denarna kazen 500 do 500.000 din, ki jo lahko izreče finančni minister na osnovi § 28. uredbe o tekočem gorivu. Po omenjeni naredbi imajo o priliki sklepanja pogodb za prevoz blaga za državo in pri izvajanju javnih del prednost prevozniki z vozili, ki uporabljajo domača pogonska goriva. Za informacijo o podjetjih, ki se bavijo z izdelavo, prodajo in montiranjem naprav za pogon z domačimi gorivi, kakor tudi za informacije o uporabi pogonskih goriv, naj se interesenti obrnejo na odbor za uporabo domačih pogonskih goriv pri ministrstvu za gozdove in rudnike. Ljubljanski Grad bo v času jesenskega velesejma od 31. avgusta do 9. septembra vsak večer slavnostno osvetljen. Borze 23. avgusta Na iugoslovenskih borzah notiraio nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Grški boni so se v Beogradu trgOL. vali po 45. za bolgarske klirinške čeke p« je bilo v Zagrebu povpraševanje oo 93 ln v Beogradu po 92. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnaio oo tečaju 55 din za dolar. Na zagrebSkem efektnem tržišču 1e Vojna Skoda pri stalni tendenci notirala 444 — 446 (v Beogradu ie bil promet oo 444). Zaključki oa so bili zabeleženi v 6% dalm. agrarnih obveznicah po 70. DEVIZE Ljubljana. Oficielni tečaji: London 177.82 — 181.02. New Vork 4425 — 4485. Curih 1010.29 — 1020.29. Tečaji na Svobodnem trgu: London 219.91 — 223.11. Nevv York 5480 — 5520. Curih 1248.45 — 1258.45. Curih. Beograd 10. Pariz 9.95 (bankovci 7.25). London 17.5750. Nevv York 439 (bankovci 458). MIlan 22.1750. Madrirf 40. Berlin 175.50. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Voim škoda 444 — 446. 4°/o agrarne 51.50 den.. 4®/o severne agrarne 51.50 den.. 6% begluške 76 — 77, 6% dalm agrarne 69.50 — 70 (70), 6®/o šumske 70 bL. 1% stabiliz. 94 den. 7V. Gospodarske vesti | = Delegacija tekstilnih industrije«* n°j bi potovala v Moskvo. Iz Beograda poročajo, da so na konferenci v direkciji za zunanjo trgovino, ki se je pečala z načinom dobave turškega bombaža, razpravljali tudi o vprašanju uvoza bombaža iz Rusije. Ugotovljeno je bilo, da je ruski bombaž, sodeč po poslanih vzorcih, prav dobre kakovosti. Stavljen je bil predlog, po katerem naj bi posebna delegacija naše tekstilne industrije odpotovala v Moskvo, da deflnitivno sklene pogodbo za dobavo bombaža. Na konferenci so razpravljali tudi o vprašanju dobave bombažne preje iz Italije v smislu trgovinskega sporazuma. O tem vprašanju pa ni prišlo do končnih zaključkov. = V Beogradu je bilo letos v prvem polletju ustanovljenih 30 delniških družb, ki imajo skupaj 105 milijonov din delniške glavnice. V istem razdobju je bilo v banovini Hrvatski ustanovljeno 8 družb z glavnico 14 milijonov, v ostali državi pa 5 družb z glavnico 33 milijonov, tako da znaša skupna glavnica vseh družb, ki so bile ustanovljene v vsej državi izven Beogiada le 47 milijonov, medtem ko znp.Sa skupna glavnica v B^opradu ustanovljenih družb 105 milijonov. = 1 ni. /\jiio Miiltetša: »Reforma Narodno banko i Lib-rChi hrvatske privrejo«. Pod gornjim naslovom je izšla v Osijeku knjiga, ki je aktualna zlasti glede na nedavno polemiko o podržavljen ju Narodne banke in ukrepe, ki se pripravljajo v tej smeri. Avtor ou ravnava vprašanje reorganizacije Narodne bv.rkc zlasti s stališča interesov hrvatskega gospodarstva. Najvažnejša poglavja se tičejo teritorialne razdelitve kreditov Narodne banke, kreditne politike Narodne banke v zvezi s polomom hrvatskega denarništva, forsiranje Beograda kot centra gospodarske delavnosti, vloge novčaniške banke v gospodarstvu, vprašanja Hrvatov v upravi zavoda in borbe za reformo Naro 'ne banke in njene kreditne politike. Pisec se kritično bavi zlasti s kreditno politiko Narodne banke v zadnjih 20 letih, ki je šla na škodo interesov hrvatskega gospodarstva, ter opozarja na posledice te politike, ki kažejo v selitvi Industrije lz Hrvatske. Avtor predlaga reorganizacijo Narodne banke v smeri decentralizacije, tako, da bi podružnica Narodne banke v Zagrebu postala samostojna direkcija za hrvatski teritorij, ki bi bila avtonomna v kreditni politiki (Knjiga stane 25 din in se naroča pri avtorju, Osijek I. Beogradska 4). = Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani, zadruga z neomejenim jamstvom bo od 2. septembra 1940 dalje izplačevala vse one hranilne vloge ki dne 1. marca 1935 niso presegale zneska od din 10.000. Vse nedvigniene vloge se prenesejo 31. decembra 1940 na novi račun, kjer se bodo obrestovale oo normalni obrestni meri. (—) = Licitacije. Dne 26. avgusta bo pri Štabu zrakoplovstva vojske v Zemunu licitacija za dobavo ščetk. 29. avg. za dobavo raznih olj. 3. septembra za dobavo raznih oblačil in rokavic za delavce in mehanike. 7 septembra glede dobave cevi. 12. septembra glede dobave bakra, brona, aluminija. duraluminija in sive litine. 13. sept. pa za dobavo fotografskega materiala. Dne 30. avgusta bo pri upravi državnih monopolov v Beogradu ofertna licitacija za dobavo lepenke za znamkovalnicog in 7. septembra za dobavo specialnega papirja. Dne 2. septembra bo pri štabu savske divizii-ske oblasti v Zagrebu licitacija za dobavo večje množine mila za pranje. Dne 4 septembra bo pri direkciji pomorskega prometa v Splitu licitacija za dobavo petroleja. Dne 10. septembra bo txri centralni direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija za dobavo naprave na električni pogan. 17. septembra pa glede dobave transportnega traka z električnim pogonom = Dobave. Komanda pomorskega arze-nala v Tivtu sprejema do 26. avgusta ponudbe za dobavo bakrene pločevine, žebljičkov iz medi. ventilov, pip. pocinkanih čepov, krogličnih ležajev. karbida, železnih peči in kolen za cevi. do 27. avg. za dobavo lepila, kabla, tekočine za po-lira-nje laka. kavčuka, cevi in ploščic iz kavčuka. elektrod, palčic za avtogeno varenje. krp in brisač ter kokosovih otiračev za čevlje, do 28. avg. za dobavo lanene jadre-nine. do 30. avg. za dobavo zakovic iz plavlienega iekla. brona, brodskih zvoncev in kabla, ščetk. vrvice ter bakrenih cevi. do 2. septembra za dobavo stekel za vodo in olje-kaze. čopičev za barvanje in lakiranje, papirja za filter, steklenih posod in epruvet, električne peči 1 dr., do 3. septembra pa za dobavo kllučavnic. vijakov. profilov iz medi. raznih ključavnic ter okovja za okna in vrata. = Dobave. Dne 24. avgusta bo pri dravski delavnici v Ljubljani pismena licitacija za dobavo iampregniranega platna, usnja. voska ter strojnih igel. 27. avg. pa za dobavo vijakov in zakovic. raznega ročnega orodja, verig ter žice. Pomorska zrakoplovna šola. Divulie strvrejema do 30. avgusta ponudbe za dobavo Spiralnih svedrov ter raznega orodia. koksa, lesnega oglja, železa, jekla. cevi. pločevine, ščetk ter bombaža za čiščenje. invest. 96 den.. 7% Seligman 100 den., 7*/« Blair 93.75 den. 8% Blair 98 den: delnice: Trboveljska 290 — 300. Gutmann 45 den., Sečerana Osijek 195 — 200. Sečerana Vel. Bečkerek 870 den. Osiiečka ljevaonica 165 den.. Isis 32 den. Beograd. Vojna škoda 443 — 445 (444). 4agrarne 52 den.. 4% severne agrarne 51 den.. 6% begluške 76.25 — 76.30 (76.50), 6°/o dalm agrarne 69.25 — 69.75. 6°/» šumske 69.50 — 69.75. 7% Seligman 101 den., 7% Blair 94 den.. 8% Blair 99 den.. Narodna banka 7800 bi.. PAB 195 den. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago. 23. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: 73 sept. 70.25. za dec 72.375 za maj 73.625: koruzi: za sept 60.875. za dec. 55 375 za ma< 56.125. + Novosauska Magovna borza (22. t. m.) Tendenca nespremenjena Pšen»ca: z? p^eniT veljajo odkupne cene po uredbi Rž: baška 260 — 265 banatska 260 2fi5 Oves; baški. sremski slavonski 285 — 2P0. Jermen: baški in sremski 270 -275 jari .">80 — 385. Moka- baška in srern-ska • Og« in »Ogg« 510 — 520. Ljubljanski velesejetn to pri Kv^ipčfnih je bila stanovanjska kultura visoko razvita in te služila kot merilo «p!ošn<» kulture Tudi danes je tako. le da Je opremi prT.acrodena rnrmeram naše-era č?.pa. Za udobnost skrbita m^ero stavbarstvo ter razvitn pohištvena obrt in industrija. Sloves naše pohištvene očrti sega daleč, čez meje Slovenije, znana pa le postala po razttavnh na ljubljanskem velesejmu. ki že skoro dve rirs<~t!etji z dra-roceno p rop; gardo pospešuje njen razvoj in delavnost Na letošnjem ljubljanskem velesejmu od 31. avgusta do 9 septembra bo slovenska pohištvena obrt poklala svoje najboljše in najmodernejše izdelke v plemeniti tekmi med posameznimi mojstri. Slovenska železarska Industrija zaradi razširjenja drugih železarn v naši državi nI bila nič prizadeta, čeprav je bila to skrb marsikoga. Naše gospodarsko življenje sloni na zdravi tradiciji in je prebolelo že mnogo hujših udarcev. Spomnimo se samo kritičnih dni na Jesenicah v času splošne gospodarske krize. S tem večjo požrtvovalnostjo in žilavostjo so se naši gospodarstveniki lotili dela za obstoj ln razmah slovensko železarske industrije ter so v zadnjem času izvršili znatne investicije. Izdelki naše železarske in kovinske industrije bodo učinkovito prikazani na ljubljanskem velesejmu od 31. avgusta do 9. septembra. Zatvorftev prehoda skozi Lattermannov drevored. Zaradi prireditve ljubljanskega velesejma, od 31. avgusta do 9. septembra, bo prehod skozi Lattermannov drevored, ki vodi od spodnjega dela otroškega igriSča mimo velesejmskih paviljonov proti pivovarni Union, zaprt od 26. avgusta do 14. septembra 1940. Sokol Mengeš ]e proslavil svojo dvajsetletnico V nedeljo so plapolale zastave s hiš v Mengšu. Domači Sokol je obhajal 20 letnico. Z vlakom, z vozovi, s kolesi in peš so prihajali sokolski pripadniki lz kamniškega okrožja in tudi Ljubljana je bila zastopana po sokolskih bratih. Lepo vreme je pripomoglo, da se je k tej jubilejni prireditvi zbrala na telovadišču velika množica narodno čutečega občinstva, ki je s svojo prisotnostjo pokazalo, da so simpatije do sokolstva tudi na deželi velike, kar daje sokoiskemu pokretu hvalevredno pobudo k vztrajnemu delu. Slovesnost se je pričela, ko so ob pol 16. uri ob zvokih sokolske koračnice začeli oddelki sokolstva, na čelu sedem sokolskih praporov, korakati na telovadišče, ki je bilo okrašeno z narodnimi zastavami in v sredini z veliko sliko kralja Petra n. V počastitev dvigajoči se državni zastavi je bila zaigrana državna himna, ki jo je občinstvo stoje poslušalo. Nato je pristopil društveni starosta brat Kane pred zbrano sokolstvo in občinstvo ln je s pozdravom na vse navzoče opisal delo in pot Sokolskega društva v Mengšu. Od vsega početka je Sokol vršil po najboljših namenih in skromnih močeh vztrajno svoje delo, katero je usmeril do ciljev, ki jih je zastavil Tyrš in ld so začrtani v načrtu dela za svobodo domovine in države. Vzgojil je članstvo, ki je vedno pripravljeno dati vse za državo in kralja. Sokolski delavci niso pri tem Iskali sebi koristi ln slave, temveč so delali po geslu: poedinec nič, celota vse! In v tem znamenju je stopal Sokol v Mengšu svojo 20 letno pot in se sčasoma osamosvojil, tako da Ima svoj lastni dom z lepim teiovadlščem. Zahvalo je izrekel vsemu članstvu, ki je pripomoglo Sokolu do vsega doseženega. Slednjič je Izrekel vdanost ln pozdrav prvemu starosti ln bratu kralju Petru H. ter je zaklical njemu ln kraljevskemu domu sokolski: Zdravo! Sokolstvo ln občinstvo se je pridružilo pozdravu in zapelo sokolsko himno »Le naprej!« Ko so vsi oddelki odkorakali s telovadi-šča, se je pričel javni telovadni nastop. Vsi oddelki so izvedli proste ln orodne vaje. Nastopili so na orodju člani in obojni naraščaj. Proste vaje so bile podane dobro, od nekaterih oddelkov prav dobro. Nastop na orodju je ugajal, posebno ženske naraščajnice. Vseh telovadečih pri prostih vajah je bilo 190, na orodju 24. Po telovadnem sporedu je bila sneta državna zastava med sviranjem ln petjem himne »Hej Slovani«. Sledila je zabava. Poleg telesnih okrepčil se je sukala neugnana mladina ob zvokih veselih poskočnic in pozno v noč se je zaključila celotna prireditev. Mengeškemu Sokolu naj bo posrečeno izvršena prireditev bodrilo k nadaljnemu delu za sokolske ideale. Nov vodovod za Trbovlje Zagorje, 22. avgusta Zagorjani vidimo, kako se trboveljska občinska uprava prizadeva, da obCanom ne manjka življenjskih dnevnih potrebščin. Kadarkoli se kakšna nova potreba pokaže, so potrebna denarna sredstva na razpolago. Poleg raznih že izvršenih, gospodarskih, zdravstvenih in socialnih naprav skrbi trboveljska občina, da se vsaka nova krajevna potreba čimprej uredi. Znano je, da zagorsko prebivalstvo zelo trpi na pomanjkanju pitne vode ln čaka, kdaj bo tega konec. Zadnje čase je pričelo tudi pre- bivalstvu trboveljske občine groziti, da bo v Trbovljah enako primanjkovalo vode. Toda trboveljska občinska uprava, ki vč, da je zdrava pitna voda prebivalstvu neobhodno potrebna, je takoj ukrenila, da zaščiti prebivalstvo pred takim pomanjkanjem. Pod Sv. Planino nad Pečnikom so izsledili zdrav izvir, ki daje na sekundo 7 litrov vode. Takoj je bilo ukrenjeno, da se izvirek izkoristi in da se čimprej prično pogajanja s solastniki v tamkajšnjem okolišu kakor tudi z onimi v Zagorski dolini, ki posedujejo in izkoriščajo vodno moč za svojo obrt. Ker so bili nekateri dogovori za odškodnino že sklenjeni, drugi pa naj se rešujejo ob priliki komisijskega ogleda pri izvirku, se je nedavno zbralo precej občinstva k ogledu. Prisotna sta bila zastopnika litijskega in laškega sreza, strokovnjaki iz Celja, občinski zastopniki iz Zagorja in Trbovelj ter vsi prizadeti posestniki. Dogovor bo gotovo v kratkem sklenjen. Kakor se je videlo, želi trboveljska občina, da se dela takoj prično in je že h komisijskemu pregledu prišlo več delavcev s pripravami, da takoj prično z zajetjem vrelca. Tako bodo trboveljski občani imeli dovolj pitne vode, karšne si tudi Zagorjani že dolgo želimo. Iz Prekmurja P R I M A K I J dr, MIRKO HOUŠKA, špecijalist za notranje bolezni V MURSKI SOBOTI, se je vrnil z orožnih vaj in začasno ZOPET REDNO ORDINIKA. šolstvo š— Drž. delovodska šola v Ljubljani. Ta šola ima gradbeni, strojni elektroin-stalaterski in mizarski oddelek. Na vse oddelke se sprejemajo samo pomočniki z opravljenim pomočniškim izpitom. Gradbeni oddelek je namenjen za zidarske, tesarske in kamnoseške pomočnike; na strojni oddelek se sprejemajo pomočniki kovi-ske stroke (ključavničarji, mehaniki, kovači itd.) in pomočniki modelno mizarske stroke. Ob koncu dvoletnega šolanja opravljajo učenci strojnega in mizarskega oddelka završni izpit, ki ima v smislu ČL 5 pravilnika ministrstva trgovine in industrije z dne 21. IV. 1934, H štev. 13.845-u značaj mojstrskega izpita. Posečanje gradbenem, elektroinštalaterskem in mizarskem je pa priporočljiv za vse one pomočnike, ki nameravajo pozneje pred oblastno komisijo opravljati mojstrski izpit. Dočim se sprejme na strojni oddelek samo omejeno število učencev, je običajno na gradbenem, elektrinstalaterskem in mizarskem oddelku vedno dovolj prostih mest na razpolago. Prijave za sprejem v navedene oddelke se bodo sprejemale na Drž. tehniški srednji šoli (Aškerčeva c. 9) v ponedeljek, dne 2. septembra od 8.—11. ure. Podrobni pogoji za sprejem so objavljeni v šolskem vestibulu; ustne informacije se dobe v direkcijski pisarni med uradnimi urami. š— Na dri. meSani meščanski Soli J. J. na Viču v Ljubljani bodo popravni izpiti dne 30. in 31 .avgusta, vsakikrat od 8. ure dalje po razporedu, ki je nabit v oglasni skrinjici na stopnišču ob vhodu v šolsko poslopje. Vpisovanje za vse razrede bo dne 2., 3. in 4. septembra, vsakikrat od 8. do 12. ure. Sprejemajo se učenci(ke) le iz domačega šolskega okoliša, ki obsega: Ljubljano, Dobrovo, Brezovico, Polhov Gradec, Horjul, Preserje, Lok, Vrhniko in Borovnico. Iz tujih okolišev se sprejemajo novi učenciike) le na podlagi dovoljenja kr. banske uprave. Za vpis je potrebno šolsko spričevalo in davčno potrdil«* za 1. razjed tudi krstni in rojstni list. V^ ostale informacije so razvidne z razpisa i oglasni skrinjici. Dne 6. septembra bo šol« ska maša ob 8. uri; dne 9. bo otvoritvena sv. maša in dne 10. septembra se prične pouk. š— Na državni realni gimnaziji v Kočevju bodo popravni in drugi izpiti 26. in 27. avgusta po sporedu, ki je nabit na uradni deski. — Vpisovanje za I. in VII. razred bo 2., za II., III. in IV. razred, 3. za V. in VI. r. ter za zunanjike pa 4. septembra. Zamudniki se morejo vpisati še 5. septembra. Otvoritvena služba božja bo 9. septembra ob 9. turi Zagotovljen je šolski vlak. š— Na II. drž. meščanski soli v Mariboru (magdalens ne rešujejo s potrebno naglico. Zaradi tega so vse bolj česti glasovi o potrebi poživljenja politične akcije. Med Hrvati ni danes človeka, ki ne bi občutil in mislil hrvatsko in sčljaško Duhovna solidarnost med Hrvat' je danes jačja, kakor kdaj doslej. Ako obstoje med njimi kake razlike, potem so samo v tem, na kak način naj se dosežejo postavljeni cilji. Mi n pr. ne razumemo, zakaj b5 bile žefleznice državne ali zakai naj se vsaj njihova uprava ne izroči banovinam S sporazumom od 26. avgusta še daleč ni vse končano. Treba bo rešiti še mnoge probleme.« Spomenica za prvo obletnico banovine Hrvatske Banska oblast v Zagrebu bo objavila ob priliki prve obletnice ustanovitve banovine Hrvatske obširno spomenico na 300 straneh. V njej bo dokumentarično opisano dosedanje delo banske oblasti na vseh področjih njenega avtonomnega poslovanja. Vsi oddelni predstojniki banske oblasti bodo opisali, kaj je bilo izvršenega na njihovem področju v prvem letu poslovanja. Hrvatske zahteve ob reorganizaciji Narodne banke Kakor nam poročajo iz Zagreba, se v zvezi z napovedano reorganizacijo Narodne banke v hrvatskih gospodarskih krogih postavlja zahteva, da bi se v Zagrebu ustanovila samostojna velika podružnica Narodne banke, ki bi imela tak položaj kakor ga je imela nekoč podružnica bivše avstro-ogrske banke v Budimpešti. Za tako rešitev se zavzema tudi hrvatsko politično vodstvo, ki stoji na stališču, da bi bil to edini način, da bi se banovini Hrvatski in hrvatskemu narodu zagotovil ravnopravni delež v Narodni banki. Sokol, framasoni in »Slovenec" »Slovenec« posveča zopet kar tri kolone svojih globokih ta iskrenih skrbi bla-goru sokolstva, ki ga prete ugonobiti tajne masonske sile. Na široko citira pisanje lista »Oko Sokolovo« okoli katerega se zbira družba ljudi, duhovno sorodnih beograjskemu advokatu dr. Danilu Gregori-ču, ki napada stare in zaslužne sokolske delavce ta jih poučuje o sokolski ideolo- giji, akoravno sam najbrže še nikoli ni videl sokolske telovadnice od znotraj, kaj šele v njej telovadil. »Slovenec« komentira pisanje beograjskega lista ta pravi, da »iz njega izhaja, da framasoni, ki so prišli na vodstvo Sokola, sedaj sokolstvo izrabljajo v boju proti krščanstvu in katoliški cerkvi. Da bi postal boj čim bolj uspešen, so spravili na mesto prvega namestnika starešine prvega mojstra jugoslovanskih masonov dr. Vladimirja Belaj-čiča, za tajnika pa masona Radmila Gr-džiča.« »Slovenec« je s tem načel zelo zanimivo poglavje iz nedavne sokolske preteklosti. Kakor znano, je bil do izvolitve dr. Be-lajčiča prvi namestnik starešine dolga leta Slovenec br. Engelbert Gangl, ki je bil pač vse prej kakor mason. Kdo je pritiral starešino Gangla do ostavke, je jugoslovenski javnosti dovolj znano, posebno pa še sokolskim vrstam. Prav ti ljudje, ki so gospodom v Kopitarjevi ulici zelo blizu, so tudi postavili kandidaturo g. dr. Belajčiča ta jo utemeljevali vprav s tem, da bo sokolstvo pod njegovim vodstvom bolj »pomirljivo« do stališč »Slovenčevih« ljudi kakor pa je bilo pod Ganglovim vodstvom. Sedaj pa čitamo v »Slovencu«, da so spravili na to mesto dr. Belajčiča masoni. Ako je temu tako, potem so delali to v sporazumu ta z največjo podporo ljudi, ki so Kopitarjevi ulici stokrat bolj. blizu, kakor pa »Jutru«. V ilustracijo »Slovenčevega« razglabljanja o masonskih vplivih in spletkah v vodstvu Sokola bodi še povedano, da je glavni tajnik saveza g. Radmilo Grdžid, o katerem trdi »Slovenec«, da je mason, prav toliko član te bratovščine, kakor vodilni uredniki »Slovenca«. 1 Trenja med muslimani V snor med bosanskimi muslimani, ki so se razdelili v dva tabora, ie Doseeel tudi zagrebški »Obzor«. Vzel ie v obrambo ministra dr. Džaferia Kulenoviča. katerega napadajo bivši minister dr. Behmen in njegovi politični prijatelji. »Obzor« pravi, da se je dr. Behmenu pridružil sedai tudi senator in bivši minister dr. Halidbeg Hrasnica, ki ie bil eden najožjih sodelavcev pokojnega dr. Mehmeda Spahe. Dr. Hrasnica ie — pravi »Obzor« dalje — povrh še po poreklu Hrvat in ga smatra hrvatska javnost za enega najboli izrazitih predstavnikov hrvatske orientaciie bosanskih muslimanov. Zato »dr. Hrasnica ne bi smel prezreti, da je akcija dr. Behme-na naperi ena proti interesom hrvatskega naroda in da stremi za tem. da odcepi muslimane od Hrvatov. Dr. Behmen huj-ska muslimane proti Hrvatom in Zagrebu in seje razdor med muslimane in katoličane. Akcijo dr. Behmena spremliaio in podpirajo z največjimi simpatijami gotovi beograjski krogi, ker vedo. da želi prepeljati muslimane v sklop Srbiie. kjer bi postali Bosna in Hercegovina navadna sreza.« Seja SDS za Vojvodino V Novem Sadu je bila seja vodstva Samostojne demokratske stranke za Vojvodino. Na seji je bila sprejeta resolucija, ki j pravi, da so zastopniki SDS prikajšani pri sodelovanju v banskih svetih in občinskih odborih, akoravno stranka sodeluje v vladi in je že ponovno pri javnih volitvah manifestirala svojo moč. Resolucija se tudi zavzema za koncentracijo vseh pozitivnih narodnih sil v sedanjih težkih zunanjepolitičnih prilikah. Sprejeti so bili še nekateri interni sklepi za sejo izvršnega odbora SDS v Zagrebu, ki bo 1. septembra. Velik politični proces V Bjelovaru se je pričel te dni velik politični proces proti nekaterim srbskim kmetom, ki so obtoženi, da so pripravljali napade na ugledne pristaše Hrvatske selja-ške stranke v Bjelovaru. V procesu bo zaslišanih 86 prič. Ker je preiskovalni material zelo obširen, računajo, da bo proces trajal tri do štiri tedne. Ameriški očividec o položaju v Albaniji Poročevalec rimske redakcije ameriške agencije »United Press« se je spričo raznih vesti ta povpraševanj o položaju v Albaniji po nalogu svoje agencije podal v to deželo, da se tam na lastne oči prepriča o dejanskih razmerah. O tem piše med drugim: »Po štirih dneh bivanja v Albaniji sem se prepričal, da je tej deželi namenjena zelo važna vloga v italijanski politiki na Balkanu in da bodo nekatere albanske težnje kmalu postale aktualne, kar velja zlasti za albanske zahteve nasproti Grčiji. Prepotoval sem predele, kjer naj bi bili izbruhnili upori, pa nisem prav nikjer opazil niti najmanjšega znaka o kakršnihkoli notranjih nemirih, uporih ali požga-nih vaseh ta podobnem. Albanija se je po združitvi z Italijo razvila v fašistično državo v okviru italijanskega imperija. V vsakem mestu in v vsaki vasi sem videl pisarne albanske fašistične stranke. Tudi otroci se povsod poučujejo o glavnih načelih fašizma. Zato morajo seveda tudi učitelji biti fašistično vzgojeni. Za presojo položaja naj še navedem, da je vodilni tiranski list »Tomori« objavil vsa inozemska poročila o nemirih v Albaniji, to pa zato, da bi se albanski narod lahko sam prepričal, kako smešne so vesti, ki jih razširja tateresirana propaganda.« Švicarska sodba o letalskih bojih Nedeljska »Neue Zurcher Zeitung« je objavila komentar k letalskim borbam nad Anglijo. Iz članka posnemamo tudi za naše čitatelje nekaj podrobnosti. Med drugim čitamo v njem: Od 13. avgusta dalje so se napadi nemškega letalstva na Anglijo razvili v borbo za obvladanje zračnega prostora. Nemško letalstvo je začelo svojo odločilno bitko za obvladanje zračnega prostora z akcijami proti angleškim pomorskim zvezam in trgovskemu prometu v lukaih, kar naj bi bile tehnične priprave za nemško izkrcanje na angleških tleh. Bombardiranje nekaterih luk, kakor Dovera, Forts-moutha ta Portlanda, se krije z nameni tako poostrene blokade Anglije kakor izkrcanja čet. Poskus izkrcanja na angleškem otoku bi utegnil biti olajšan s taktičnimi pripravami s pomočjo letalskih napadov, ako bi se posrečilo stvoriti z opustošenjem nekaterih južnih angleških luk ta izgonom angleškega brodovja iz njih mostove za prevažanje čet. Angažiranje večjega števila nemških letal je tudi Anglijo prisililo, da je sprejela letalske bitke, ki so tako zavzele doslej še nepoznan obseg. V Berlinu zatrjujejo, da odgovarja stra- teški značaj zračne vojne nad Anglijo volji ln nameram nemškega vojnega vodstva. Nemci najbrž računajo s tem, da bodo Angleži, ki so prisiljeni sprejeti vsiljene jim zračne bitke, izčrpali svoje letalske rezerve in moči. Ako bi se to zgodilo, bi moralo angleško letalstvo nekega dne opustiti nadaljnjo borbo ter prepustiti zračni prostor nad Anglijo Nemcem, ki bi nato ob poskusu izkrcanja svojih čet na angleški obali imeli nasproti angleški mornarici mnogo lažji posel. Ako bi se jim v takšnih okoliščinah izkrcanje posrečilo, potem bi jih nič več ne moglo zadržati v osvojitvi otoka. Angleži se dobro zavedajo, da je spričo številčne premoči nemškega letalstva njihovo letalsko orožje postavljeno pred hudo preizkušnjo. Ali bodo njihove letalske sile zadoščale tudi tedaj, ko bodo Nemci po lastnih napovedih prešli v letalske napade »ogromnih in doslej neznanih dimenzij«, bo pokazala samo izkušnja. Zares zanesljiva sodlba o uspehih ln izgubah na obeh straneh Je seveda spričo ostro nasprotujočih st vesti fe obeh taborov nemogoča. ŠPORT Jutrišnja nedelja v nogometu Zadnje priprave naših klubov za nastop v prvenstvu Medtem ko bodo jutri pri Hrvatih in Srbih imeli na sporedu že popolno drugo kolo v jesenskem ligaškem tekmovanju, bodo naši ligaški klubi to nedeljo še prosti ta jo bodo zato v veliki večini izrabili za zadnje priprave, da bodo prihodnjo nedeljo čim bolj uspešno startali v jesenski prvenstveni ples. V tem splošnem treningu bodo jutri na sporedu naslednja prijateljska srečanja: Bratstvo—Jadran Jadran—Bratstvo Prvenstvena sezona ligašev je pred durmi. Svoje vrste so skoraj vsi izpopolnili z novimi igralci, od katerih pričakujejo zmag in uspešnih nastopov. Jutrišnja nedelja je njihova zadnja preiskušnja pred startom v prvenstvenem tekmovanju in zaradi tega bodo Jeseničani v tej tekmi postavili na teren vse, kar pač najboljšega premorejo, svojo standardno enajstorico, od katere pričakujejo, da si osvoji eno izmed prvih treh mest, če že ne ponosni naslov »slovenskega prvaka«. V moštvu Bratstva nastopajo sama znana imena nekdanjih ljubljanskih igralcev: Zavrla, Janežl-ča, Rihterja, Bana. Markiča, Marna in drugih. To srečanje pa ne bo važno samo za »JadranaSe«, temveč tudi za vse športne strokovnjake, ker bosta po tem srečanju baš ljubljanska ligaša lahko videla moč in hibe njunega najresnejšega tekmeca in si tako izdelala natančnejše prognoze za končni plasma. Jadran noče zaradi tega, ker zaradi višje sile ne more sodelovati v ožjem izbranem krogu, držati križem rok, temveč se dostojno pripraviti za bodoče tekmovanje; svoji zvesti publiki pa nuditi športni užitek ne glede na finančne žrtve, ker se prav dobro zaveda, da brez potrebnih priprav ni uspeha. Dolžnost publike pa je, da ga v tem stremljenju tudi podpre s primernim posetom. Pričetek tekme bo ob 16. s predtekmo ob 15., na IjrriSču Jadrana v Koleziji. Uskok (Zagreb)—Mars Naša nogometna igrišča so pripravljena in čakajo na prvenstvene borbe. Pred je- senskim »nogometnim viharjem« mora biti vsako moštvo pripravljeno. Zavedajoč se tega je Mars povabil nogometno enajstorico Uskoka iz Zagreba, da preizkusi svoje moštvo, preden ga klubovo vodstvo pošlje v borbo. Ta jutrišnja tekma bo prav zanimiva. Gostje iz Zagreba javljajo, da privedejo s seboj svoje navijače. Uskoka smo imeli priliko videti, ko je igral proti naši Ljubljani in je kljub odlični igri domačih odšel neporažen domov. Videli smo, da je moštvo prav dobro, sedaj pa bo že drugič na našem terenu in bo sigurno zaigralo še bolj korajžno. Mars bo podal v borbo svoje najboljše moči in upajmo, da bodo fantje tudi to pot zaigrali dobro in lepo. Ker bo to res zanimiva tekma v Ljubljani, priporočamo vsem, da si jo ogledajo prijatelji nogometa v čim večjem številu. V predtekmi ob 15. nastopi Grafika proti rezervi Marsa, ob 16.30 pa bo nato glavna tekma, obe na igrišču Ljubljane. Ljubljana z vojaško enajstorico Se zadnji prosti termin je treba izrabiti za zadnjo pripravo ligaške enajstorice. Prav zaradi tega bo Ljubljana jutri nastopila proti izbrani enajstorici ljubljanske garnizije. V vojaškem moštvu igrajo razni igralci iz Zagreba. Beograda, Apati-na in drugod, ki slovijo po svojem znanju in sposobnostih Tekma za trening se prične ob 17. na igrišču Ljubljane, vstop brez vstopnine. Slavija (Maribor) — Jugoslavija Prijateljska tekma v Celju V nedeljo popoldne bo na igrišču Jugoslavije pri »Pertinaču« prijateljska tekma med prvima moštvoma Jugoslavije in mariborske Slavije. Tekma se začne ob 17. Predtekmo bosta odigrali dve moštvi Jugoslavije in Celja. Nekaj o prvenstvu SNZ (Kako bodo letos igrali prvenstvene tekme neligaški klubi v ljubljanskem V zadnjem »Službenem vestniku SNZ« so objavljeni pari in termini za prvenstveno tekmovanje v ljubljanskem I. ta II. razredu, dalje v gorenjski skupini IL razreda, v trboveljski skupita H. razreda ter slednjič za tekmovanje mladin prvorazrednih ta drugorazrednih ljubljanskih moštev. V vseh teh skupinah se bo prvenstveno tekmovanje pričelo dne 22. septembra ta bo v jesenskem delu trajalo najdalje do prve nedelje v novembru, spomladi pa se bo spet obenem v vseh razredih začelo dne 6. aprila 1941 ta končalo skoraj večinoma do srede maja. Ker se je z ustanovitvijo slovenske lige uvrstitev klubov v posamezne razrede ta skupine nekoliko spremenila, objavljamo v naslednjem imena udeležencev v vseh prej omenjenih razredih in skupinah. Tako bodo igrali v ljubljanskem I. razredu: Jadran, Korotan, Moste, Disk, Svol>oda, Grafika, Hermes, v ljubljanske II. razredu pa: Slavija, Vič, Mladika, Adrija in Litija. Med mladino spadajo v I. razred mladinska moštva: Ljubljane, Svobode, Slavije, Hermesa ta Jadrana, v H. ljubljanski razred pa ju-niorska moštva: Grafike, Most, Marsa, Ko-rotana ta Mladike. Gorenjsko skupino H. razreda tvorijo klubi: Slovan (Naklo), Mengeš, Ljubelj (Tržič), Savica (Straži-šče), Kamnik, Virtus (Duplica) in Kovinar (Jesenice). V trboveljski skupini H. razreda bodo sodelovali Svoboda, Trbovlje, Dask in Retje. Ligaško tekmovanje pa se, kakor znano, začne že 1. septembra, ko bodo na sporedu naslednja štiri srečanja: Železničar—Kranj v Mariboru, Bratstvo—Mars na Jesenicah, Olimp—Amater v Celju ln Ljubljana—Maribor v Ljubljani. mi med Slavijo s Pobrežja pri Maribora in Hrastnikom, ki »e je končala s 8:2 v korist domačih. Tekma je bila zelo živahna in fair. Lepa športna f troslava v Agflni rudniški športni klub je preteklo nedeljo proslavil desetletnico obstoja SK Hrastnik je v nedeljo dne 18. t. m. obhajal svojo »desetletnico« z zelo pestrim sporedom. Kljub temu, da v današnjih težkih časih ni bilo mogoče tega redkega jubileja proslaviti tako, kakor je bila želja prireditelja, je agilni klub vendarle poskrbel za prav obširen spored. že takoj zjutraj se je pričel table-tenlški turnir, kjer je nastopilo tudi več igralcev drugih društev. Ob 10. je bil nato lahko-atletski miting, na katerem so bili doseženi naslednji najboljši izidi: v teku na 100 m: 1. Drolc 12.1, 2. Srmo-le 12.2, v skoku v daljino: 1. Poljšak 5.90. 2. Drolc 5.80, 3. Hadolin 5.45, v skoku v višino: 1. Medved 1.40, 2. žibret 1.40, 3. Percl 1.40, v metu diska: 1. Pfeifer 36 m, 2. Drolc 31 m, 3. Medved 30 m, v metu krogle: 1. Pfeifer 9.46 m, 2. Poljšak 9.17 m, 3. Rancinger 9.03 m. Popoldanski spored je bil posvečen samo nogometu. Na igrišču je prisostvovalo lepo število gledalcev, ki so z zanimanjem sledili poteku. Kot prvi so nastopili »stari kanonl« Hrastnika in Rudarja z izidom 2:0. Po tej tekmi je podpredsednik Ad. Novotnv pozdravil vse sodeluioče klube in občinstvo ter je ob tej priliki Izročil najstarejšima članoma Francu Drolcu in Francu Ocepku spominske plakete. Nato je sledil brzi turnir rezervnih moStev, kl Je dal naslednje rezultate: Dobrna—Hrastnik 1:0, Hrastnik—Svoboda 2:1 ln Svoboda—Dobrna 1:1. Po tem turnirju se je začela glavna tek- SK Mars. Postavi obeh moštev za jutrišnji tekmi sta razvidni na oglasni deski. Načelnik. SK Jadran. Drevi ob 20. strogo obvezen sestanek vsega članstva zaradi reorganizacije klubovih vrst v klubskih prostorih v Trnovem — Pred Konjušnico 4. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Sklicujemo sestanek vseh nogometašev v ponedeljek dne 26. t. m. ob 20 v lovski sobi gostilne Stepič. Prečltajte objavo na oglasni deski na igrišču! SK Celje (nogometna sekcija). Tekme, ki bi morala biti v nedeljo z Jadranom, Be bo, ker je Jadran odpovedal. Drago moštvo igra popoldne ob 15. pirjateljsko tekmo s drugim moštvom Jugoslavije na igrišču pri Pertinaču kot predtekmo. Postava na razglasni deski. SK Grafika. Vsi igralci I. ln juniorske-ga moštva naj pridejo jutri ob pol 15. na igrišče Ljubljane. S seboj naj prinesejo vso opremo. Martinčič sigurno! Načelnik. Slovenska kolesarska zveza sklicuje važno odborovo sejo za drevi ob 20. običajnih prostorih. Ker se bo končnoveljavno sklepalo o naši udeležbi na dirki po Srbiji, je prisotnost vseh odbornikov obvezna. — Predsednik. Dirkači, ki pridejo v poštev za dirko po Srbiji, naj se zanesljivo udeleže sestanka, ki bo jutri v nedeljo ob 10. v prostorih restavracije »Novi svet« na Gosposvetski cesti. Vabljeni so: Peternelj, Podmiljščak, Gregorič, Lavrih, Gartner, Grabner, Golob, Gorenc, Jakša, šlibernik. Bizilj—Va-lent in Sodeč bosta obveščena pismeno. Predsednik SKZ. SK Celje — atletska sekcija ponovno sporoča na razna vprašanja, da za jutri napovedanega velikega mitinga zaradi tehničnih zaprek ne bo, pač pa bo predvidoma v kratkem. Slovenska teniška zveza je določila »Jutro« ta »Večernik« za službeno glasilo. — Službeno iz Slovenske teniške zveze: Okrožnica št. 1 se popravlja v toliko,. da bo turnir za nacionalno prvenstvo Slovenije od 30. t. m. do 1. septembra v Ljubljani. Medmestna teniška tekma Maribor— Ljubljana bo 8. septembra v Mariboru. — Teniškega turnirja v Palicu pri Subotici se bo razen Ljubljančanov udeležilo tudi pet mariborskih igralcev, in sicer Albane-že, Korenčan in Tončič od ISSK Maribora ter Slana in Vampi od SK železničarja. 5K Ljubljana proti polemiki Prejeli smo s prošnjo za uvrstitev: »V »Ilustrovanih sportskih novostih« so izšli v zadnjem času članki glede SK Ljubljane. Upravni odbor kluba ugotavlja naslednje: članki so bili napisani od članov SK Ljubljane brez znanja klubovega vodstva, ki se z njimi ne strinja ta obžaluje, da so dobila svoj zaključek v osebnih Izpadih. Mnenja smo, da SK Ljubljane ne bo rešilo pisarjenje in dobri nasveti, ki jih je vedno v izobilju, pač pa požrtvovalno delo odbora in vsega članstva. Vodstvo kluba prepoveduje aktivnemu članstvu vsako časopisno polemiko In bo vsak takšen prestopek kaznovalo po klubovih pravilih. SK Ljubljana.« Iz življenja na deželi JESENICE. Kino Radio bo predvajal T soboto in nedeljo ob pol 21. (v nedeljo tudi ob 15.) prekrasen film »Ukradeno življenje« (Silvina). Najlepši film slavne igralke El. Bergnerjeve. Med dodatki tudi risana Sala Popaj in najnovejši vojni tednik. Sledi »Tragedija Sanghaja«. Sevnica. Zvočni kino predvaja danes In jutri veseli film »Junaki arene«. Komiftni trio bratje Ritz. (—) \ CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1— za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.— Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmaniši znesek 17 Din. Naznanjam občinstvu LJubljane: V soboto 24. t. m. v novo-preurejenl gostilni bom toči: pristno garantirano dalmatinsko viško in kaštelansko vino. Izbor na domača in tuja gurmanska kuhinja in morske ribe, po izbiri tudi srbsko-bosanske speclalitete. Postrežba hitra in solidna. Se pri poroča lastnik gosti ne Rozman. Sv. Petra cesta št. 85. 23150-18 Pri Putrihu danes in iutri ples Vsi vabljeni. 23201-18 Vsaka beseda 50 par. davek 3 Din za šifro a.l adjanje naslova 5 Din najmanjši znesek 12 Din 191etno dekle z znanjem nemščine Išče službo natakarice s 1. septembrom najraje na Jesenicah. Naslov v vseh poslov. Jutra. _23153-2 221etna prodajalka poštena, točna in vestna. zelo spretna v prodajanju, z večletno prakso, verzirana v galanteriji, manufakturi ali špeceriji želi nameščenja v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nada«. 23143-2 Fant 30 let star išče kakršne koli zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra moč 136«. 23136 2 >T>Y' rmd t&mm Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmaniši znesek 17 Din. Tri strojnokljucav- ničarske pomočnike prvovrstne in zanesljive sprejmemo. Nastop službe 28. t. m. Izpričevalo o usposobljenosti predložiti v torek od 4. do 6. ure popoldne. Krem-žar Anton, strojno ključavničarstvo, št. Vid nad Ljubljano. 23170-1 Res dobro šiviljo z dobrim okusom za šivanje na domu Iščem za takoj. Naslov v vseh poslov. Jutra. 23173-1 Frizerko za damsko stroko, veščo trajne in vodne on-dulacije iščem. Naslov Avgust Radič. Slov. Konjice. 22987-1 Pekovskega pomočnika prvovrstno moč, popolnoma samostojnega za parno pekarno iščem. Zglasiti se v nedeljo 25. avgusta od 3. do 4. ure popoldne v gostilni Fi-govec pri šanku. 23121-1 Kuharico ki bi oprav jala tudi dru ga gospodinjska dela. v starosti od 23 do 40 let, z letnimi izpričevali v boljših družinah, sprejmem takoj ali 15. septembra. Plača po dogovoru. Naslov: Erjavec Ljubljana, Puharjeva 12 23124-1 Brivskega ' pomočnika takoj sprejme Franc Podržaj. Sv. Jakoba trg 9. 23142-1 18-letno dekle s trgovskim tečajem išče službe v pisarni, samo v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »18-letna« 23100 1 Gradbenega polirja absolventa delovodske šole z dobro prakso sprejmem takoj za več je delo v Ljubljani. Na sov v vseh poslov. Ju tra. 23112-1 Pekovskega pomočnika mlajšo moč. in vajenca sprejme takoj pekarna Pel ko, Poljčane. 23196-1 Vajenci (ke) »mm-. Kovaškega vajenca sprejmem takoj. Vsa oskrba v hiši. Juvan Filip, kovač. Vače pri Litiji. 23169-44 jSfTiTiii Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Opremljeno sobo oddam boljšemu gospodu s 1. septembrom. Židovska ul. 3-HI desno 23174-23 vm Vsaka beseda 50 par davek 3 din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din nafmar.Jši znesek 12 Din Starejša dama išče opremljeno sobo, mirno za prve dni septembra, s centrano kurjavo in služkinjo r.a razpolago. Ponudbe na ogl. pdd. Jutra pod »Starejša dama«. 23021-23a -smmFttzmm®- Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmaniši znesek 17 Din. Trisob. stanovanje kompletno, renovirano oddam s 1. sept. Naslov v vseh poslov, .utra. 23139 21 Stanovanja Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj-znesek 17 Din Državni uradnik išče dvosobno stanova nje ali enosobno s ka binetom za takoj. Javi ti: Glinška 15. telefon 3767. 23161-21a Sobo z vso oskrbo oddam 2 osebama. 6-1. Židovska ul-23199-23 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najman Iši znesek 17 Din. Lokal oddam za september, židovska ulica 1. 23200 19 Hotel Riviera na plaži, Makarska — priporoča svoje odlične sobe, tekoča voda. Dunajska kuhinja. Cena penziona z vračunano postrežbo in vsemi taksami din 60. 23141-38 Dijaške tobe tieieaa i um. caveK _ Om, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmaniši znes<-k 17 Din Učiteljska družina sprejme dijaka v vso oskrbo. Pomoč pri učenju, strogo nadzorstvo. Center, klavir, kopalnica. Naslov v vseh poslov. Jutra. 23158 22 Iščem za svojega sina prvošoi-ca gimnazije sončno in zračno sobo pri dobri družini s popolno dobro in obilno oskrbo ter po možnosti z instrukcijo in uporabo glasovirja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skrbno nadzorstvo«. 23134-22 77' Vsaka beseda 2 Din. davek 3 Din, za dajanje naslova 5 Din. najmanj ši znesek 20 Din SB 11.000 Dobro dobiš vse. V poslovalnici Jutra v Mariboru dvigni pismo. 23140-24 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje nasleva 5 Din. Nalmanišl znesek 17 Din. Hidravlično prešo vertikalno, rabljeno, bi takoj kupil. Prodajalec (lastnik) preše naj vpo-šlje točen opis, dimenzije. velikost in težo preše z najnižjo ceno pod »Presa« na »Sedmo silo«, Beograd, poštni pret. 728. 23085-7 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Mizarske stroje vseh vrst priznano prvovrstnih znamk »Tei-chert«, »Festo« itd. kakor tudi kakovostno strojno orodje, skobeljne nože, krožne in ga-terske liste naročite najbolj ugodno na velesejmu. Specialna trgovina Dovžan Ivan. LJubljana. Frančiškanska ul. 4. Tel. 45-42. 197-29 Bofeeda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmaniši , znesek 17 Din Hišo z vrtom na Poljanski cesti 71 oddam v najem. Pripravna za trgovino, m ekar-no. pekarno ali slično. Več se izve istotam. 23102-17 V najem oddam večjo mizarsko delavnico z Inventarjem, s pre cej prevzetim delom in dvema vajencema, na prometnem kraju na Gorenjskem, v bližini postaje pod ugodnimi pogoji. Pojasnila in naslov: Slejka Jože. Bv. Petra c. 3. LJubljana. 23160-17 Dobro idoča gostilna na zelo prometnem kraju na deželi, poeg farne cerkve se odda na račun zakoncema, po možnoetl brez otrok. Predpogoj dobra kuhinja, prevzem gostilne takoj ali v nekaj mesecih. Detajlne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agllna 125- 23125-17 OGLAS Umrla je naša mama Jožefa Zaje rojena MLAKAR TRNOVO pri IL. BISTRICI, BEOGRAD, LJUBLJANA, ŠOŠTANJ, dne 23. avgusta 1940. LADISLAV, LOJZE, KRISTINA KRAIGHER, MILAN, SONJA, TONA BIČEK, MINA, ROZA, JOŽE, ANA, SILVA SCHULTHAUS — sinovi in hčere, in ostalo sorodstvo. DRAVSKA DIVIZIJA kupuje neomejene količine krme in sicer: seno, slamo, oves in koruzo Seno je lahko tudi popolnoma ali pol kislo. Razen tega kupuje tudi praprot In gozdni mah za steljo Interesenti lahko ponudijo vse količine navedene krme in stelje najbližji vojaški oblasti in sicer v Ljubljani: neposredno Dravski diviziji ali Dravskemu intendantskemu slagališču: v Mariboru garnizijski upravi; v vseh drugih mestih pristojnemu komandantu mesta. Vse komande kupujejo seno po najvišjih dnevnih cenah, za katere interesenti lahko zvedo vsak dan pri teh komandah. Isto velja tudi za slamo, kislo seno, praprot in gozdni mah. Vagonske pošiljke sena in slame je ponuditi naravnost Intendanturi štaba Dravske divizije v Ljubljani. Interesenti in posestniki, ki razpolagajo s krmo, naj ponudijo razpoložljive količine prvenstveno domači — Dravski iviziji. Plačilo je takojšnje po prejemu prodanih pridelkov. Pred 30-letnico Litijskega Sokola Litija, 23. avgusta Letos praznuje litijski Sokol tridesetletnico obstoja. Bi' je osnovan po znanih sep-tebrskih dogokih. ko se je nacionalna zavest Slovencev začela vse bolj širiti. V proslavo jubileja bomo imeli vrsto prireditev. Za uvod bodo tekme v odbojki 8. septembra na športnem igrišču v Svarčevi hosti. Tekmovali bodo po izločeval nem sistemu na dve dobljeni igri Zaključne tekme pa bodo teden dni kasneje, to je ob glavnem letnem nastopu. Zmagovalci bodo prejeli lične diplome Na glavni dar. proslave 15. septembra bodo meddruštvene iahkoatletske tekme, takisto na igrišču v Švarčevi hosti. Prijavljeni tekmovalci se bodo preizkusih v panogah peteroboja. in sicer v teku na 100 metrov, v skoku v daljino, v skoku v višino. v metu krogle (krogla bo težka za člane sedem m četrt kilograma, za naraščaj pet kilogramov) in v metu kopja (predpisana težina kopja 800 gramov) Vsako tekmovalno vrsto bodo sestavljali po trije člani ali naraJčajniki Mimo tekme posameznih vrst bodo lahko nastopili tudi posamezniki in sicer člani v teku na 100 in na 1000 metrov, v metu krogle, v metu kopia. v metu diska, (teža dva kilograma), v metu granate (ta točka bo posebno za današnje čase izredno zanimiva), v skoku v višino in v skoku v daljino, v skoku ob palici in v teku čez naravne zapreke. Posamezniki bodo tekmovali tudi v teku z obtežitvijo tovora (30 kilogramov težke vreče) in v izmenskem teku (štirikrat) 100 metrov. Moški naraščaj ima predpisane iste panoge kakor člani, samo teža krogle bo znašala le pet kilogramov, teža diska pa le poldrugi kilogram. Tekmovalne panoge za članice so: tek na 60 metrov skok v v;smo, skok v daljino, met štiri kilograme težke krogle ter met žoge s pentljo. Za ženski naraščaj je razp;s isti kakor za sestre članice, le krogla bo težka samo dva kilograma. Sokol v Litiji pričakuje številne udeležbe za meddruštvene lahkoatletske tekme. Posest Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmaniši znesek 17 Din. Malo posestvo z zdravo hišico v bližini Domžal in ceste Trojane — Domžale kupim ln plačam takoj. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod šifro »Malo pose stvo«. 23071-20 1II1J,■■■l,U,l Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmaniši znesek 17 Din. Rabljene avtogume plašče in zračnice, samo velikosti 4.50 do 5.25-17 ln 450. 5.00 do 6.00-16 kupuje po najvišji ceni DKW zastop stvo I. Lovše, Celovška c. 93. 23090 10 DKW avto športni model, v zelo dobrem stanju za 12000 din naprodaj — ln mali 4 sedežni Fiat v najboljšem stanju za 14000 din naprodaj. Cizerl, Beethovnova 14-11. 23190-10 Pohištvo Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanle naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Razno staro pohištvo razprodajamo. Hrenova ulica 17 pritličje levo. 23089-12 Več spalnic iz orehove korenine strokovno izdelane z večletnim jamstvom ugodno proda mizarstvo Gluhak, Brezovica, pohištvo razstavljeno v zalogi: Ljubljana. Florl-janska 19, nasproti žup-nišča Sv. Jakoba. 23069-12 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Nemški ovčarji tri mesece stari z rodovnikom naprodaj pri Straschek, Podčetrtek 18 23120 27 50 e&sU.ylč/uA. mjcrd&Čoir cUnrAcr€&> SI LAHKO BBEIOBVEZMO OOEDCK PRI IGH.VOK 1 UUBUAMA.TAVCA&X«0 IZA VSAKO PRILIKO najboljša ln najcenejša oblačila si nabavite pri Preskerju, Sv. PETRA C. 14 F.T.KARMAH v LJUBLJANI OBISKE SPREJEMA OD 9-12,3-7 URE v HOTELU .SOČA' SV. PETRA CESTA KllUJE ENO VECBABVNE JOMGMUKA MT&ANAM ZAHVALA Podpisana izrekam najlepšo javno zahvalo g. psihografologu F. T. Karmahu za dragocene nasvete, ki mi jih je dal v mojih zasebnih zadevah in ki so mi omogočili novo eksistenco, kakor tudi za nasvet za igranje v loteriji, ki mi je prineslo pomemben dobitek. Priporočam g. F. T. Karmaha vsem, ki so v življenjskih skrbeh. Marija Subotnik, Zagreb. I 7 samem kopališču ROGAŠKI SLATINI nujno naprodaj ta vila s 17 opremljenimi sobami in pritiklinami. Vodovod in električna razsvetljava. 4.500 kv. metrov parka. Najlepša lega kopališča. — Pismene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Milijon«. Tekme moških oddelkov bo vodil br. načelnik, ženskih skupin pa s načelnica. Prijave se sprejmejo do 8 septembra. Vsii tekmovalci morajo biti člani SSKJ in morajo nastopiti v predpisanih lahkoatiletskih krojih. Ob določenem času bodo morali biti vsi tekmovalci na zbornem mes>tu in pripravljeni za nastop Ako bi posameznik ali vrsta ne bila pravočasno na mestu, ne bo pripuščena k tekmovanju. Zmagovalci, posamezniki in vrste, dobe diplome. Ocenjevalo se bo tudi vedenje posameznikov in vrst. Pred tekmami bo nastop članova. Jubilejna proslava se bo začela z dviganjem državne zastave in sledil bo pozdrav državnemu znaku. S pozdravnim nagovorom br. načelnika se bodo začele lahkoatletske tekme, ki bc