28. Številka. Ljubljana, v torek 4. febmvarja 1896. XXIX. leto. Uhaja *sak dan «ve*cr, izimfii nedeljo in praznike, ter velja po pofiti prejemali za a vstro-ogersk e dežele za vse leto 15 gld, M pol lt ti S gld., za četrt leta I gld., za jeden mesec 1 Rit. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta M gld, 80 kr., za jeden inesec 1 gld, 10 kr. Z;i pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. za fietrt lotu. — Za tuje dežel h toliko VlC, kolikor poštnina aaata. Za oznanila plačuje se od atiristopne petit-vrsto p-» ♦> kr., če se o-namlo jeilonkrat tiBka, jk> S kr., če se dvakrat, in po 4 kr , če se trikrat ali voč.krat tiska. Dopisi naj se izvole franki rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu St. V2, U prav nisi v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Deželni zbor kranjski. (XII. aeja dne 4. februvarja 1896.) Dež. glavar De te I a otvori ob lUll. uri sejo. Čita in odobri se zapisnik zadnje seje, došle peticije in predloge se odkažejo pristojnim odsekom. Posl. Lenarčič in tovariši predlagajo samostalno: „V pospeševanje industrije in trgovine osnuje se nrad, naslonjen na trgovinsko in obrtno zbornico kranjsko, kateri ima stopiti v zvezo a trgovinskim muzejem dunajskim in kateri ima nalog : 1. dajati strokovne nepristranske podatke onim, kateri se za kako stroko industrije ali trgovine zanimajo; 2. preučiti sedanjo industrijo kranjsko ter nje zastopnikom pomagati 8 tem, da jib seznanja a potrebami v cesarstvu, kakor tudi v inozemstva, ter je seznanjati z raznimi trgi; 3. preučiti naravne in gmotne pogoje po deželi kranjski za osnovo novih industrijalnih podjetij. V pokritje stroškov postaviti je ▼ proračun dež. zaklada primeren znesek kot redna potrebščina. Urad je vezan redno poročati dež. odbora o svojem delovanji. Dež. odboru hh naroči potrebno ukreniti, da ae sklep visoke zbornice kakor hitro mogoče izvrši.u Utemeljevanje bs postavi na dnevni red prihodnje seje. Posl. dr. Žitnik poroča o prošnji županstva v Trebnjem glede brezobrestnega posojila 3000 gld. za nakup hiše za stanovanje učitelja in predlaga, naj se odstopi v rešitev dež. odboru. Posl. K o aak priporoča prošnjo. Predlog finančnega odseka ae odobri. Posl. K lun poroča o prošnji učiteljeve vdove Pirnat Jožefu za zvišanje pokojnine, oziroma miloščine in predlaga, naj se odkloni. — Sprejeto. Posl. dr. Žitnik poroča o prošnji Mihaela Hladnika, posestnika v Vadičah pri Kovorji, glede podpore za nakup živine in predlaga, naj ae priporočilno odstopi dež. odboru. — Sprejeto. Poni. P ovsa poroča o prošnji šolskega vodstva in krajnega šolskega sveta v Šturiji glede podpore za napravo vodnjaka na šolskem vrtu in predlaga, naj se odstopi dež. odboru. — Sprejeto. Posl. Po v še poroča o prošnji kmetijske podružnice v Logatcu za podaljšanje podpore 500 gld. za razstavo in predlaga, naj se prošnji ugodi s pri-etavkom, da se podpora izplača šele po razstavi. — Sprejeto. Posl vitez Langer poroča o mej okrajne ceste uvrščenem občinskem potu, ki se začenja na severnem koncu Kostanjevice pri zagrebški državni cesti in dtži na krajno cesto Novo mesto Mrsečavas-Krško poleg Z umskega in predlaga, naj dež. odbor da stvar preiskati po kakem dež. inženerju in naj v prihodnjem zasedanju o tem poroča, lani dovoljeni kredit pa se podaljšaj. — Sprejeto. Posl. Kersnik poroča o prošnji županstva v Rafolčah za rešitev prošnje glede naprave vodovoda v Vrboljah in predlaga, naj se odstopi dež. odboru z naročilom, da stvar kolikor mogoče pospeši. — Sprpjeto. Posl. Jelovšek poroča o prošnji županstva v PrapreČah v litijskem okraju za uvrstitev občinske ceste od Sv. Lorenca do vasi Stranje mej okrajne ceste in predlaga, naj se odstopi dež. odboru. — Sprejeto Posl. Lenarčič poroča o ugovora več posestnikov iz Gorij zaradi odklonitve zgradbe ceste iz Rečice v Spodnje Gorje. Poročevalec pojasnjuje vso stvar, povdarja, da so se stranke že pomirile in predlaga: Zbornični sklep glede podpore za zgradbo cente se vzdržuje. — Sprejeto. Posl. Jelovšek poroča o prošnji občine Velike Lipljene in Videm za boljšo cestno zvezo z okrajno cesto pri Ponikvah, oziroma s kolodvorom v Dobrepoljah in predlaga naj se odstopi d ž. odboru. — Sprejeto. Posl. Po v še poroča o § 3« lit. a. »dež, kultura" poročila o delovanju dež. odbora. K marg. št. 6« o uravnavi Save v progi Senožet Ribče omeni, da se mora mejašem prihraniti predpravica za nakup sveta in predlaga resolucijo, naj se glede prodaje ob Savi ležečega sveta nič ne ukrene, dokler se ne odloči drž. uprava, ker ljudstvo želi, da bi mu svt t ostal. Dež. predsednik baron Hein izjavi, da je vlada principijelno zoper zahtevo, katera se izreka v resoluciji. Posl. Kersnik meni, da je že v značaju ljudstva, da ne prispeva rado za take naprave, in priporoča dež. odboru, naj glede cene ne pritiska na ponudnike, ker je prebivalstvo obubožalo, nego naj postopa prizanesljivo. Resolucija se vzprejme. Marg številke 1 do 10 se odobre. Posl. Hribar opozarja, da se od marg. štev. 11 do 47 govori o vodovodih. Za te se Žrtvujejo visoke svote; obžalovati je, da je prišla stvar Že danes na dnevni red, ker se nihče ni mogel pripraviti. V prihodnje naj se v tem oziru bolje krbi. Govornik omeni predloga Šukliejevega glede pre-skrhovanja kraškega sveta s pitno vodo. Predlog je imel namen, odvaliti troške od dežele na državo, a ta namen se ni dosegel, dasi vlada drugod za pre-skrbljevanje vode več Btori ko pri nas, t ko je vlada ustanovila pri dež vladi v Trstu in v Zidru poseben urad, kateri na svoje troške izdeluje vse hi-drotehnične načrte. Na Kranjskem teg* ne stori. Glede vodovodov nas čaka še ogromnega dela. Že sedaj je skleneno, napraviti 52 vodovodov, le za napravo teh načrtov bo treba več ko 'J let«, za vse dela pa bi sedanje moči potrebovale ti let in 7 mesecev, zato je umestna zahteva, naj vlada prispeva k troškom v tistem razmerju za napravo načrtov, kakor drugod. Ker je prav za prav na'otia države, skrbeti za pitno votlo, naj se vzprejme predlog, ki meri na to, da naj vlada ustanovi poseben hidrotehuičen urad za Kranjsko ali pa dovoli deželi primeren prispevek k troškom za hidroteh-nična deli. Z laj ima dež. odbor le dve tehnični sili na ra/p dago, a ker ti no zadoščata, naj si dež. odbor preskrbi za izdelovanje hidrotehničnih načrtov in nadzorovanje del še tretjo silo. Da se hi-drotehnična dela dobro izvršujejo, za to gre vsa čast inženerju Hr.iskernu, ki je vse načrte tako dobro in hitro izvršil, da si je pridobil celo zahvalo vlade. Zato naj se inženerju Hr.tskemu podeli naslov višjega inženerja. Posl. Klun pravi, da je neugodno, razpravljati v javni seji osebne stvari in prosi, naj bi *e predlog Hribarjev od-davil in se o njem sklepalo v tajni seji, čemur posl. Hribar pritrdi.. Posl. Papež pravi, daje dež. odbor le prosil vlado, naj nje mženerji izdelujajo načrte, a da se je prošnja odbila. Tevs eboran. „Sokolovi" ma&karadi na Čast izvirno sanjal V. (Konec.) Prišla sva do plitvega jarka. Na ograjo kratkega mostu, vodečega čez jarek, se je usedel pisan metulj. Hitro hoče skočiti llšesar na most, da bi ujel metulja, kar se izpodtakne ob debel kamen in lop — If>ži kakor je dolg in širok pol na mostu, pol na cesti. Mislil sem, da bo že vstal zopet. Ker se pa I le predolgo ni hotel začeti pobirati, jame me skrbeti, da bi se ne bil morebiti celo ubil. Naglo sem ob njegovi strani. „Jurček preljubi moj, ali si se udaril?" začnem žalostno in s strahom in ga skušam vzdigniti. »Moja reka, roka, roka!** izvije se nesrečniku >2 pre. „Revež? — Ali je izpahnjena ali celo zlom-I 'jena", vprašam ves v skrbeh. Jnr je odmajal z ušesi. »Oh, joj, joj — moj prst!" jame iznova tarnjati. I »E, kaj je I Mo-, uh — jejzasta, moje — kurje ■ ©kol" zakričal je ns posle, „ojejbata, unjejl" V srce se mi je zasmilil revček. Že večkrat mi je tožil, da ima na mazincu leve roke velikansko kurje oko, ki ga neznosno boli včasih. „Čevljo sleci !" svetujem mu. I i bo/-ček je storil 'n, Jaz pa potegnem iz svoje ure Wa8inuthov kurjeočesni kolešček in ga mu pritisnem na mazinec. Bolečine so takoj ponehale. Postal je zopet vesel. Nakrat pa je začel llšesar trepetati, skakati kakor besen, oči so se mu svetile v nerazumljivem ognju in — Bog pomagaj ! — z viška je skočil na vrat, na nos, na glavo, pomolil noge v zrak in ostal tako nepremičen. Stal sem, kakor Lotov steber na gori Sodomski. Ni mi šlo v glavo, kaj mu je padlo v glavo, da se je postavil nanjo. Kar mi šine nekaj na misel. »Zamaknil se je v naravo", vzkliknem ves.d svoje bistroumnosti. Veterčki so jeli pihati in razpihavati Ušesarju lepe rdeče lase in majati njegova krasna ušesa sem in tje. Neizmerne radosti mu je žarilo lice, oči samega navdušenja je začel cepetati z nogami. Cela večnost je pretekla, predno se je zopet postavil na noge. „Čudovito! Divno I Krasno I Neprecenljive vrednosti za vedo I Kaj nem videl! Kaj vse slišal!" Bal sem se, da bi se ne bil prevelikega veselja postavil vnovič na glavo, zato sem vprašal hitro, nestrpno: „No, kaj pa?" In pravil je Ušesar, kako je slišal rasti travo, videl po njej se pretakajoče sokove; opazoval, kako so se usekovali kebrčki, kako ai snažili nohtičke črviČki, kako ao se šli mravljinci mance; kako so začele nakrat planke ob mostu žvižgati prečudne melodije in sladke koreninice ob tej godbi plesati čardaš tako hitro, da se mu je zvrtelo v glavi in da je moral vstati. Jur je pripovedoval v tako krasnih besedah in tako vzneseno, da se je tudi mene prijela vnema. Ponosen sem bil na svojega prijatelja in čutil sem, kako mi od sekunde do sekunde postaja ljubši. Planila sva si drug drugemu okoli vratu in se vznosito razjokala. Bile so to »olze čiste vzvišene navdušenosti, ki bi bile navdušile najtreznejši kamen. Izvestno je z nama plakala trava, kebrčki, črvički, mravljinci, sladke koreninice in planke! Slišati seve tega nisva mogla; jaz ne, ker Hploh nisem za to, Jur pa, ker ni st .1 na glavi Sad te navdušenosti najine je pa bil sklep, podati se v mesto. Nedelja je bila in vsak polten Slovenec gre v nedeljo v gledališče. Dež. predsednik baron Hein mani, da drž. in-ženerji komaj svoje delo izvršujejo, kaj še da bi delali za deželo. Hidrotehnična dela so stvar dežele ; Se vlada drugod kaj stori, mora imeti na razpolago potrebnih moči. Dežela Kranjska ne producira skoro nikakih tehnikov, tujce je pa jako težko dobiti, vsled česar je več mest izpraznjenih in je nemogoče, ustreči izraženi želji. Poni dr. Schailer predlaga, naj se oba Uri« barjeva predloga odstopita finančnemu odseku, Posl, Hribar pritrdi predlogu dr. Schaffjrja. Omenja, da se je deželni odbor iz lastnega nagiba obmil đo vlade, naj da inž nerja na razpolago, a to m bila njegova naloga, nego zahtevati bi h 1 moral, naj ae sploh začno dogovori glede akcij« za pre« skrbljevanje kraških krajev z vodo. Na Primorskem in v Dalmaciji je vlada na svoje stroške ustanovila mesto hidrotehničnega uradnika, opravičeno so torej zahteva, naj tudi za našo deželo kaj stori. Ako naša dežela ne prodtioira d ovo'j tehnikov, se ni Saditi, saj nimamo tehnike, a dobe se lahko drugod. Dež. predsednik baron llein odgovarja da tehnikov ni dobiti, potem se posl. Hribarja pred« loga odkažeta finančnemu odseku. Poročevalec PovSe pravi, da je res poman-kanje moči uzrok, da d» la ne napredujejo, z.ito naj se bidri tehniku ne nalagajo drage roči. Ihe/, debate se vzprejmo marg. št. 11 do lil. O marg št. 2u —4'.), katere se nanašajo na vodovode, ! «• skupno razpravlj i• Posl. M odi o govori o nekih notranjskih vodove »Idi in Btavl primeren predlog. Posl. Hribar govor* o vodovodu v Cerknici, Čudeč se, da vlada zanj neče prispevati 50% kakor p ispeva običajno, nego le toliko, kolikor je oblju-h:]'. prvi (ei-ei^i i a rt Dež odbor naj se novic cg'.im pri vladi in naj proai prispevka 50%• Posl. dr. P a p S /. pove. da se je izdal,d nov nart, o katerem pa oi b lo 'nog >če poručati v po-roilu. P >sl. P ;i k i ž pr'p'r iea reke prošnje glede v dovodov in ieli, naj .s-1 d . inienif še letos pošlje v lotii ne V t • Posl. dr. Tavčar obžaluje, da se ni izdelal na'rt /.a novo . • vodov« d Bodeč1 po poročilu d ž. odbori «e je bati, da d ž iniensrji še dolgo ne bodo m igli baviti so s tem vodovo lom. Novomeški vodovod je stvar, kate,;» te motfl hittO zvršiti. Del. odbor naj se poprime Btvari z nekoliko Večjo ljubeznijo Posl. dr. Pa pel predlaga, naj sa nasveti po'. Molet izroča fin ndnemo odseku Sprejeto. Na raspravi stoje e marg, številke se odobre |n takisto mar,: it, 40, do 50. Pod. II ribar meni glede prem stitve boia-D >,:i vrta, da I bot še ne bo premestil. Pre-rc icanje bo tri i lo tri ali fitiri leta Stvar je važna in zasluži k b d ■>. t d.ora Će bi bd dež. odbor p j na.* .mi' d ž. In »»a zbora sklep glede botaničnega v. a dež. lolskema s velu, bi stvar bila mirda že v t. i. Važna je stvcir tudi zategadelj, k. r se utegne p i podiranjih v mesto dobiti mnogo porabnsga Materijala, Mola naj se pa ozre todi ni seda a ji b " *• T« je v groznem stanu. Dokler se preme« 8' ' v ne isvrii, naj s^ skrbi za sedanji vrt. Posl. Scbvveiger govori k marg. štev. 58 zopet o trtnih nasadih. Odobre se marg. št. 57 do 82 brez debate. Prihodnja seja bo v četrtek. V IJulilJaiiU 4. februvarja. Baron Chlumeckj- in vlada. Te dni je baron Chlumeckv na nekem shodu hvalo pel ministerskemu predsedniku grofu Badeniju, ki kot dob^r državnik ne bode vladal proti levici, temveč bode to stranko vedno podpiral. Položaj za liberalno stranko od 1879. leta še nikdar ni bil tako ugoden, kakor je Bedaj. — Vsa ta hvala ministerskemu predsedniku je pa seveda imela namen vludo pridobiti, da bi pri bodočih volitvah podpirala liberalce. Brez vladne pomoči popolnoma propadejo. Vladi pa s svojim govorom ni Chlumeckv dosti koristil, kajti v mnogih straukah je le nezaupnost obudilo, to, da je on vlado hvahl. (Je je položaj za liberalce tako ugoden, kar Chlumeckv trd, dvomimo. Ce bi jo tudi vlada podpirala, jej to ne bode dosti pomagalo, ko je pa ob vse zaupanje pri narodu. Južnotirolski deželni poslanci so te dni imeli posvetovanje in sklenili, da ne pojdejo v tirolski deželni zbor. Južnotirolskiui p ».-»lancem v državnem zboru so pa izrekli svoje zaupanjn. Ab-stineučne politike še ne bode konec. Da bodo pri novih volitvah voljoui zopet sedanji poslanci, nikdo ne dvomi. Dunajski socijalni d om okra tj e razglasili so obširen program za bo loče volitve v mestni zastop. V tem programu zahtevajo mej drugtm, da se naj tudi za občinske volitve upelje občna volilna pravica, ki naj bi se začenjala z dvajsetim letom. P« tem nej so skrbi za zboljšanje šolstva in učiteljskih plač in naj otioei na občinske stroške v šoli dobe opolndne kosilo. Mestuo razsvetljavo iu druge naprave naj občina prevzame v lastno režijo. Po-vikiajo naj se občinske pri klade premož jrjš.in sta novora iti zahteva oJ vlale, da SS premeni zakon o domovinski pravici, tako da bode vsakdo tja pristojbu, kjer stanuje. Ogerska zbornica poslancev jo sklenila na ji- dlog poslanca Gsakvje, naj se prepove uradnikom in poslancem dajati koncesije za lokal ae železnice. Povod je b.l dal neki ja' j ■■ .i.eist.ve. Sicer se pa še ne ve, če bodo gospodska sboroica odobrila C*akyjev predlog. M >- i' a je, da se vsi stvar zopet pozabi. Vprašanje je, Če imajo odločilni krogi zares resno voljo zlorabam ii i* dih konec. Bolgarija Vsa politična pozornost je v Bolgariji obrneua na to, se bodo li popravoslavil princ Boris, Od tega je odvisen tudi Koburžanov prestol. 1 .S tem, da bi se poklicalo ministerstvo (i reko/-Petkov, SS le knei DO Obdrii, ministarstvo bi ne imelo nobene močne stranke za seboj. Petkov ni niti toliko priljubljen, kakor je bil S ta raba lov, odločnosti njegove pa nima. V Srbiji se govori, da je Rudija pri. pravljena priznati Kobaržanovo rodbino na bol. garskeni prestola, ako se Boris popra vosi avi, a le izključivši princa Ferdinanda. Njega Rusija nikdar ne bode priznala. V Bolgariji in v Rusiji pa ni napravilo dobrega utiša, da je šel Koburžan v Rim k papežu se posvetovat zaradi popravoslavljenja svojega sina. Z Borisovim pnpravoilavljenjem se bode politika v Bolgariji jako premenila. Princ Ferdinand bode izgubil podporo mnogih uplivnih rodbin na zapadu in .s > bode moral bolj opreti na narod in ozirati se na Rusijo. Dopisi. Z Vrhnike, 1. februvarja. Naša čitalnica je dobila nov odbor. I) »Ig > smo ukrepali na tihem, kakšen odbor naj bi čitalnici zopet na nog>3 opomogel. Na občnem zboru, kateri je bil 15. decem bra, bili so izvoljeni: predsednikom gospod Josip Len irčič, podpredsednikom g. dr. Rogina, blagajnikom g Brilsji tajnikom g. Arko, za odbornike pa gg. dr. M irult, Stoječ in Flis. V uovem odboru so modi, na kat -rih marljivo delovanje so smemo zanašati. Vrstijo se v naši krasni dvorani ob nedeljah zabavni večeri, kakeršnih se Vrhničatije spominjamo le še iz prvih časov čitalnice. Tu se zbira mladina in starejšo občinstvo, vse pa z nekako posebno radostjo. Pleše se in poje, da je veselje. Pri tej pril.ki ne smemo zabiti mešanega četverospeva, obstoječega iz čarobnega soprana gospe Grudnove, dtvnega alta gospe Li narčičeve, zvonkega tenorja gosp. Lniarčiča in krepkega basa gosp. Flisa. če se ozreš po lepi dvorani, čuješ omenjeni kvartet, vzkliknd bi: „Gospod, tukaj nam je dobro biti, ne ločimo se.u Vao požrtvovalnost kaže tudi naša mladina Pretočeno ne led j » nam je pokizala na odru komičen prizor. Vsi smo se divili m splošno se je čula želja, naj bi se večkrat kaj slicnega priredilo. L ■ tako naprej. Pa še, nekaj. Nekako skrivnoatnno se gblje pri nt»s vse ž* več dnij; pričakujemo namreč veselega večera, ki ima biti vrhunec predpustui zabavi. V nedeljo 9 t m. priredi naša čitalnica maskar^do; ravuokar so *'• - c j 6aea< Z razumljivo j orečnostjo sem obiral ravno mačjo kost in pil zraven mleko, ko potrka nekdo. „La naprej la se oglasim. »Uklanj m se", me pozdravi sluga „Sokola" ljubljanskega In mi pomoli pismo. „Nazdar! moj poklon!" se je priklanjal sluga Sa mej vrati, ko sem že odprl pismo in bral: „Vabilo na maškarado ,Narobe sveP ..." „Originalna misel*, vzkliknem, „to si bo treba I Ogledati I* Hitro se najem do konca. Potem pa oble« i čem gornji život v suknjo, noge porinem v hlače, mika z velikim aplavzom sprejet. Nato se je pričela tombola. Prijatelji šole — domači in vnanji — tekmovali so mej saboj, čim več in čim lepše dobitke darovati. Komur je bila sreča mila, dobil je dragocene reči, kot dobitek. Veliko šolskih prijateljev pak je zopet nazaj darovalo zadete dobitke, ki so se licitirali. Po končani tomboli razvila se je lepa zabava. Vršile so se običajne napitnice, ki so bile vse navdušeno sprejete. Da to samo na sebi priprosto, domačo veselico popisujem imam poseben namen. Znano je, da baš v Dragi so bile vedno zelo napete in čudne razmere. Obe stranki bili sta si vedno v laseh. Če je jedna stranka napravila zabaven večer, ni se ga vdeležila druga (jospod učitelj 13. Andoljšok pak je znal pridobili za šolo obe stranki in tako se je zgodilo, da smo bili vsi skupaj (nad 150 oseb) v vidnem veselju zbrani. Ce se je pri nas posrečilo ljudstvo pridobiti za šolo, se drugod, kj^r je le jedna narodnost, še lažjo posreči. Treba le nekoliko truda in požrtvovalnosti »S bode š o. L-»po idejo ima naše učitel|stvo — zgraditi si konvikt. Vsak pravi prijatelj .šole se je bode navdušeno okleoil in izvršitvi nje tudi gmotno pomagal. Zatorej učitelji, na delo! Vspodbujajte naše ljudstvo! Prirejajte zabavne večere in ideja vaša se vam kmalo uresniči, V naših skromnih razmerah ne je vender lo lepa svota nabrala za konvikt. 7(i gld. 9 kr je za Drago precej velika svota. Ii.jdi tedaj Draga vzgled zlasti za premožnejše kr;ije, kakor trge in mesta. Dal Bog obilo pravih šolskih prijateljev in podpornikov! Konedno naj še omenim, da je vrlo tamburaške društvo iz Čabra brezplačno sviralo jako lepe komade. Veljaj inu na tem mestu iskrena zahvala! Iskren prijatelj šole. Dnevne vesti. V Ljubljani, 4. f bruvarja. — (Deželni proračun za leto 1896) De-želni o i bor je danes predložil deželnemu zboru proračun deželnega zaklada za 1. 1890. Proračun je stavljen jako pregledno, dosti pregledneje nego v prejšnjih letih. Skupna potrebščina znaša 1,125.743 g', (potrebščina za 1 1895. je znašala 1,008.558 gld.) vsi prihodki so preračunjeni na 120 434 gld., torej Bnaša primankljaj 996 308 gld. (primankljaj za l-to 1895. je znašal 878.882 gld) Ta primankljaj se pokrije z dokladami, katere bodo vse skupaj nesle deželi 0 43.324 gld. tako da ostane nepokritega — (Bicikliški plesni venček) Po daljšem prestanku priredi klub slov. biciklistov „Ljubljana" dne 8. t. m., kakor je zuano že iz prejšnjih naznanil, v Sokolovi telovadnici v „Narodnem domu* plesni venček. Izrazili smo že nado, da bo občinstvo, ka kor prejšnja leta, tudi letos tako mnogobrojno udeležilo se napominanega plesnega ven.ka, kateri bo zajedno jedna iz prvih večjih veselic v „Narodnem domu". Ponavljamo, da pridejo člani klubovi na phs v novi salonski tresi, glede druzega občinstva pa je želeti, da pride v navadni salonski opravi. Ustopnico prodaja g. Fran Čuden, trgovec na Mestnem trgu, kjer naj se izvolijo oglasiti tudi oni, ki morda niso dobili vabila, kar se je le po pomoti prezrlo. — (Čevljarska bolniška blagajna) priredi plesni venček dno IG. februvarja v steklenem salonu kazinske restavracije. Vstopnina 40 novč. za osobo. Z tčetek ob 8. uri. Godba e. in kr. 27. pešpolka. Čisti dohodek j« namenjen za fond blagajnice. — (Kje je požar?; Z grada bil je včeraj ob 2. ari popoludno tehfonično avizinin požar. Menda Vsled nesporazuma naznanjal je potem trobentač po mestu, da gori plinova tovarna ; vse je drlo na Res-Ijevo c-sto in tudi požarna hramba prihiteli ja z bri<:galuico pred pllnOVO tovarno — a tu ni bilo niti najmanjšega požara. Po zopetnem spraševanji zvedelo se je komuno, da gori v hiši posestnika Škofa v Rečnih ulicah št. 8. K sre i ni prišla po- j žarnu hramba vkljub neprijetni zamudi prepozno, kajti gasiti ni bilo nič več. Zgorela je bila butarica drv, ki se je sadila na ognjišču; vnele so se bile vsled tega tudi saje v dim: iku, a nežna'ni ogenj ugasnil je sam, predao so dospeli gasilci na lice mesta. Pri tej priliki opozarjamo zopet na splošno Šeljo ob instva, naj bi se požar — kakor pred potresom — lOpet s strelom na gradu avizoval j opustitev streljanja bila je povodom pozna v Jakopičevi hiši osodepolna, a bati sa je, da se utegnejo taki slučaji ponavljati, — .Mušica.) A : Kakov razloček je mej Zelenom in 1'akižemV II.: Hm — ob i sicer Rpoznata razmere" ; ampak ko se je Zelen s a m o jeden krat s tem pohvalil, lt-klo se mu je, da je ošaben; Pakiž pa stori to vsak dan najuiaeje de- — (Čitalnica v Cerknici) priredi dne 9. febr. v prostorih g. Antona de Schiava maskarado. Začetek ob polu 8. zvečer. Svira godba na lok. Vstopnina 40 kr. od osebe, z družino 80 kr. — (Prostovoljno gasilno društvo v Vipavi) priredi dne 9. februavarja ob 8. uri zvečer v prostorih hotela „Adria" veselico s petjem, sreč-kaujem in plesom. Sviral bo sekstet na lok. Vstopnina 1 gld. Čisti dobiček je namenjen za napravo gasilnega orodja, zato se bodo preplačila hvaležno vzprejemala. — (Zdravstveno stanje.) V občinah Dovje in Radeče se je pojavila davica; šoli v Trnovem in Pod k raje m v postojinskem okraju sta se morali zapreti do dne 14. t. m. in sicer radi boleznij mej šolskimi otroci — („Slovenjebistriško pevsko in tambu-raško društvo4) priredi dne 12. svečana v gostilniških prostorih gospoda Petra Novaka veselica. Na vsporedu je petje, tambnranje in gledališka pred-stava. Zičetek oh 7. zvečer. Vstopnina za neule 30 kr , za ude 20 kr. — (Narodne čitalnice v Ptuji) glavna skupščina za 32 društveno leto bode v nedeljo dne 9. februvarja ob 8 , oziroma 4. uri popolndne v spodnjih prostorih „Narodnoga domau. Isto društvo priredi v ponedelji k dne 17. februvarja 1.1. ob 8. uri zvečer plesni venček. — (Umrl) i • \ č raj po dolgi mučni bolezni v Gorici g. Fran Geiger, C. kr. davčni nadzornik v Kočevju, zapustivSi vdovo in dva mala dečka. Nide.il s - je, d » okre.a v nnl uii podnebju goriškem, a bolezen je b la že prehudo razvita, ni bilo pomoči. Geiper je bil jako nadarjen mlad uradnik. — (Biskup Strossmayerj slavi danes svoj rosi ni dan, danes je dosegel starost 81 ler. zdrav in ki pak duševni* i i telesno. Iz globine srca kličemo velikemu biskupu: Na moogaja ljeta I * (Črnogorski knez) ima neko bolezen na nogi. Z Iravi ga in. ki zdravnik iz Kotora. Ko bi pa li I ven dalje < is t trajali, se pa poj le kueZ zdravit na Dunaj Zaprt poslanec.) V Bukureštu zaprli so bogatega tovarnarja in poslanca Andreja Popoviča i zaradi tihotapstva * (Nesreča v cerkvi V Mauleuvrieru na • Francoskem se je mej mašo udri del cerkvenega ! oboka &t;ii osebe je ubilo, l!0 oseb pa poškodovalo. deficita 52.984 gld. Kako se bo ta d> ficit pokril, ali s povišanjem doklade na neposredne J SOtktat, in nihče mu ne staje v zio, „kajte, njemu davke ali s povišuijem doklade na žganje in pivo, Durmi 4 še ni določeno. — (Repertoir slovenskega gledališča.) Opozarjamo na današnjo predstavo opere „Trubadur" na korist tenoristu gospodu Purkrabeku. Prihodnja predstava bo v petek iu sicer se bode pela opera al'rodu na nevesta". — (Raistava.) Ces. kr. avstrijski kupčijski Bnuzej na Dunaji priredi v prostorih tukajšnjih c. kr. obrtnih strokovnih šol (Sv. Jakoba trg, Vi ran* tove hiše) razstavo ori inaloih angleških in fr.tn-cositih mebljev (večinoma stolov). Razstava bode o !p t i od Hrede, dne o. f-bruvarja do všteta Srede, dno 12. f-b.uvarja, izvzeraši uedeljo, dne 9. februvarja, in sicer vsak dan od 10 - 12. ure zjutraj in od .'( - 4 ure popolndne, za interesente pa tudi ob drugih u ah, č" h< zgla-e pri ravnateljstvu. Vstop je hro/.plačen, a dovoljen samo odneslim, od razstavljenih predmetov je dopustno delati skice in detajle. so razni're znane: — »Vodnikova beseda v Šiški.) V I ozaljšani Koslerjevi dvorani hm jo v nedelja vršila Vodnikova b*afeda šišenske čitalnice, kateri )e sled 1 do jutra trajajoč ples, Beseda je bila v vsakem j oziiu sijajna in na časi fctšenski čitalnici. — (Častnim občanom) je volila občina Črnuče v svoji seji dne 2. februvarja t. I. g.r. d predsednika, brona Heina in okr. glavarja markija uoizanijs vsled zaslug, ki »ta s. jih pridobil o>> zadnji potresni katastrofi ker sta občim p.ip mogla do zdatne podpore s-i Šolo, cerkev m posami ne občana« — (Dobrohoten migljaj) lz Čateža ob Savi se nam piše dn« 3. t. m.: Naš., vas j- sicer ne- 2COj@L ^^«Jl*C&« februvarja. Danes se je v < . i i ^ Iv t-11 k dvorcu pod cesarjevim predsedstvom \ la velika, več ur trajajoča konferenca prvih vojakih zapovednikov, Dunaj i februvarja. Glasilo ministerstva unanjib del, „Fremdenblatt*, potrja danes že prejšnji teden naznanjeno vest, da odstopi Komu au, Čim prestopi princ Boris k pravoslavni viri. „Fremdenblatt" pravi, da je to izvedel lz uajzanesljivi jšega vira. Soti.j 4. februvarja. Prestop princa Borisa k pravoslavni veri je določen m dan 14. februvarja Sjfiia i. februvarja. Ravno kar je i/.šel knežev manifest aastran prestopa Borisovega« V njem pravi knez Ferdiuaud, da ondu, kjer Nastal je velik hrup in šunder. Od vseh krajev bo drli ljud e skupaj. Policajev, katerih šteje Ljubljana tisoč, Jh bilo takoj deset okoli mene. Polovica je jela miriti ljudi, drugih pat me je pa zgrabil prvi Za desnico, drugi za levico, tretji in četrti za noge, peti mi jo pa skušal od vzad priti do živega. Prestrašen /.aupijem na ves glas in — ho zbudi m. Visoko je stalo solnce. Vzklotiem se v postelji in hočem pogledati na uro, katero navadno davljeni na BOČttO mizico, preduo grem spat. Toda — o ti narobe Hvet !— nauiestn ure stoj'jo čevlji v bratski slogi d:u.; kraj drugega na mizici. V tem rajskem miru j i la prav nič ne motijo čez nje položene nogavice. Na tleh leži ura, ob vsaki strani pa rokavica. Skrajno vznemirjen skočim iz postelje, pogledam pod njo iu — res je! — zagledam tam svoj-- Cilinder---! Deset goldinarjev s m dal zanj! Odprem mizico. Za Bogi! — Moj novi frak, hlače, srajca, vse zmečkano, vse zamazano ! . . . Sedaj sem si šele razložil, zakaj se mi je omara Včeraj tako majhna zdela . . . Začel u m snažiti, kar in kolikor se je dalo, Bravtn gem pa žvižgal, ves dau v usodo svojo: „Oj preljubi Avgufitin 6o — ti i pult bin!" znatna, a včeraj slišalo in viđalo se je tu marsikaj I , Z lece letels BO pus.ee la psovke, a ne j .1« pričakoval (S tem misli Vatlkau), da zanimivega. mislite, da na liberalce, ker takih tukaj ni, ampak letele so oil župnika na kaplana, od kaplan I na župnika, t iko, da nun j>i nehote na misel prišlo, ds nismo v oerkvi, kj»r je izpostavljeno sv. Režnja telo, ampak kje v kaki krčmi, kjer so glave od rajnega vinca ali bolje rečeno od Knkčevega bok piva že dokaj razgrete ter da v bodeča dokler SS razburjeni farovški duhovi ne pomirijo, ne bo varno oh nedeljah in pru'tiikih kadar so propoveii, Desne mladina v cerkev pošiljati. Sploh se pa v našem farovžu kaj čudne reči gode, tako da hi umestno bilo, da prevzvišani knesoškol za kratek čas na te šmentane liberalce malo pozabi, ter tu doli v naš farovž pogledati blagovoli, kako se kaj naši Tomaž, M.ha m Loj Sika imajo, iu videl bode, da je marsikaj umazanega, Našemu gospodu kaplanu bi pa svetovali, da se svojega reda bolj drži, ter da od njega vpeljane sobotne litanije tudi sam opravlja, ne pa da se z gospicami okoln vozari, na mesto sebe pa farovŠkegl hI ipea pošilja, da litanije naprej moli, ker vtegnilo bi se mu zgoditi, da bodo otroci namesto njeno, ftrovškemu hlapcu roke poljubljali, ker popraŠnje se tako že. ako se farovški hlapec zares za kaplana uri. — (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V meseca januvario je 13f) strank vložilo 21 973 gld. 41't kr.. 4 1 vzdignilo 7290 gld. 20 kr., torej več vložilo 1 t (»77 gld. 211 a kr , 18 posojil se je izplačalo 14 710 gld., stanje vlog 212 (J23 gld. 37',„ kr., denarni promet 73 872 gld. 98 kr. — Slovensko posojilnice v Šent Jerneji na Dolenjskem) občni zbor bodo '?ne 98 f'bruvarja ob polu 4 uri popoln dne v šolskem poslopji s sledečim dnevnim redom: I d govor načelnika, 2. račun načelstva h poroti nadzornika, 3. volitev uačelsLva in tiauzui. J. nasveti« bodo razumeli, kaj Bjlginja potrebuje, tega rasuinljenja ni našel, iu ko bo bs izjalovila vsa njegova prizadevanja, d«, bi od prat il težave, ki so se stavili' pravoslavnemu krstu 11 risovemu, je on (Ferdinand) z. esc svoji obljubi sklenil prinesti največjo žrtvo nt uit ir domovine in napoveduje prekrst B »risov na. drugi dan februvarja p<> pravoslavnem kole d.u ju, na pravoslavni praznik Sofija 4 februvarja« Stojlov je v sobranju prečita! KoburŽanov manifest, kateri nič ne omenja 0 kutnih. I tisi ni manifest nič naredil. K nemilija odpotuje te dni na južno Francosko Sofija d. februvarja. Koburianova so-proga princesinja Mirija je dala naznaniti, da je Kohui/un le liri njeno željo potoval v Itim, ker ona ne odobrava prestopa princa B niša k pravoslavju in misli vstopiti v kak soniostan, ako bi papež Koburžaua eklkomuniciral. Beligmd 4. februvarja. Pri proračunski razpravi so iiapredniaški poslanci silno napadali neodvisno ćasopisjđ ia je ^rdo psovali. Vsi navzočui žurnahsti so zapustili skupščino in sklenili, nič več poročati o nje sejah, dokler ne dobe zadoščenja. Pariz 4. februvarja. „Figaro" javlja, da Je poroka srbskega kralja Aleksandra s črnogorsko priiicezinjo Heleno že določena; car in carinja bodeU priči. Z* prebivalce mest, uradnik« Itd. Proti tel-kotem prebavljenja in vnem nasledkom mnogega Bedenja tn napornega duševnega dela je uprav ncobho.lno potrebno domač« tdravilo pristni ,.Moll-t>v Seidlill-praAek", ker npliva na prebuvljcnje trnjno in uravnovalno ter ima olajfievalen in topilen nftinek. Skatljica volja 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsuk dan leknr A. MOLb, C in kr. dvorni zalagatolj, na DUNAJI, Tucblaubcn H. V lekarnah na deželi je izr. eno zahtevati MOMj-ov preparat, zaznamovan 7. varnostno znamko in podpisom. (17f>f5—2) lllirSa so t H, jul>IJaiil: 1. fehruvarja: Antonija Mallek, šivilja, 7«) let, r'lor-jaiiBke ulice fit 11. otrpnenjn pljuft. — .lera Lcsjnk gostija, 40 let, Poljanski tia-ip fit. 4H, siifiica. — Ivana Cauicrnik, delavka 84 let. Vrtne ulice fit. H. jetika. — Karol vitez IMatzer, fteleinllkl oficijal, f>2 let, Cesta na jotno železnico fit. 1, s> psis. '2 jannvarja: Karol pl. PliaolS, trgovski pomoftnik, 1H let, Sjntalskc ulici it, 7. rc jo ustrelil. — Alojzij Cimo-lino, zidar, okoli tO let, se jo na jtižneui kolodvoru vrgel pod tir ter liil povožen V hiralnici: 8t. janiivarju: Helena Saje, gostija, Ki let, ostarelost. — Jožefa Hofttjanćtf, hiftina, 41 let., jetika V o t r o fi k i bolnici* 80, iannvarja '. Franc Franko delavčev sin, l leto 6 nuHcrev, Morhilli. Mcteorologično poročilo. Febr. ČaB opazovanja Stanje barometra ▼ mm. Temperatura v lC Vetrovi Nebo Mokrina v mm. p 24 urah S. 9. zvečer 761*6 — 24 hre?.\ etr. jasno 4. 7. ziutiaj 7Bt*8 — liH si. szah. megla 00 ■ 8, popol. 748-8 hI. svzh. jasno kr. Srednja vOerajfinja temperatura —2 »1°, za 12* pod normay , 80 mark....... .... 11 , 20 frankov........... 9 „ Italijanski bankovci........ 44 „ C. kr. cekini......... 5 Dno S, februvarja 18(J»>. 4° 0 državne srečke iz I. lH.r»4 po 860 gld. 160 gld. Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld.. . 1V-2 „ Donavi reg. srečke 6"/, po 100 gld. . . 128 „ Zemlj. obč avstr. 4' ,° „ zlati zast. list' 180 . Kreditne srečke po 100 gld...... 197 , Ljubljanske srečke......... 88 • Rudnlfove srečke po tO gld...... 88 . Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld.. . 174 „ Tratuway-drufit. velj. 17o gld. a. v. . . . 491 n Papirnati ruhelj......... 1 or. 2> 66 50 66 0o GO 15 22' 84 rt2 2 i 89 — kr. ■ 60 , 80 „ n 86 , 75 , 28'/, [ Globoko U taljeni naznanjamo vsem sorodnikom in mnogoštevilnim prijateljem žalostno vest, da je naft iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, oziroma oče, stari oče, tast, stric in nečak, blagorodni gospod Josip Kordin trgovec in hifini posestnik, ud trgovinskega amlifiča, k u rat or kranjski- hranilnice, cenior avstr - ogerske banke, upravni svetnik kranj. Btavbinske družbe i. t d. i. t d. po dolgi, mučni bolezni v 71. letu svoje starosti, previden s svet.itajst vi za umirajoče udano in mirno v Ooapoda zaspal. Truplo dragega ranjktga blagoslovilo se bode dne 6 tVhnivnrja ob 4 uri popoludae v hifii žalosti, pred Skotijo At. I in M bodi na to na pokopališču pri sv Krištofu v rodbinsko rakev k vičuenm počitku polotila Sv. HMle Mulainiot brale se bodo v četrtek ob lO. uri v tukajfini stolni cerkvi, N' Ljubljani, dne .'i. februvarja 189<>. Vllhelmlna Kordin roj Thomaohitz, soproga. — Josip Kordin, inžeuer c. kr drž. žele/.nic; Adolf Kordin, uradnik štajerske eakomtna bank«; Ernect Kordin, pravnik-. linovi Fani Kulp roj Kordin, Pavla Kordin, hčeri. Fran Kemperle, taaebnik, stru. Antonija Tom-■ohltz, Olga pl. RUling-Ruding-en roj Tom-Kohltr., svakime — Dr. Roinhold pl. Rttllng-Rtidingon, o kr det. vlad« svetu.k, sv .k -Ludo vik, Roinhold, Magda, Pini, Fran, Josip pl. Ruling-Rudingon. nečaki in nečakinjo Biagda Kulp, vnukinja. (1886} Zahvala. flloboko ginjeni po obilih dcikaxih srčnega sočutja mej boleznijo in ob Bnnti nafie ljubljene hčere, oziroma sestre, gospodicine Ane Hermann izrekamo za tako mnogubroino spremstvo do Badnjega nje počivališču vsem prijateljem in znancem, posebno tukajšnjim gospicam, dalje za darovane vence in »pluli vsem udeležencem svojo najiskrenejSo zalivalo. V Kamniku, dne 2. februvarja I89G. (1881) Žalujoči ostali. Zahvala. Povodom smrti in poirrr-ba nepozabljivega nam soproga oziroma očeta in svaka, gospoda Janeza Pleško-ta c. kr. rtidniAkega učitelja izpolnujejo podpisani sorodniki častno dolžnost, izrekati ivOJO najtoplejšo zahvalo vsem ouirn, ki so pokojnega tako mnogobrojno spremili k Tečnemu počitku; posebno pa čestitim gosp -dom to-varifiem, ki so od daleč, prihiteli ; ČĆ, j»g. darovalcem prekrasnih vencev ; čč. gj». pevcem za ganljivi žalostinki; prečast.ti duhovščini in slav. uradnifitvu, splob vsem prijateljem in znancem, ki so na ta ali oni način\tkazali svoje sočutje in sožalje ob »miti blagega rajneega. V Idriji, dne 29. januvarja 189G. (i8t>4-3) Žalujoči sorodniki. zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, viprejme me takoj in stalno v nekem tukaj t nje m obrtnem komptoarju. Ponudbe z naznanili dosedanjih služb, vpofiljejo naj »e pod fiifro ..Pomožni uradnik" poste reetante LJubljana._(1853—3) Hiša na prodaj. V dobrem atanu, Se n*» dolsro z nova postavljena hiSa s f> sobami, 9 kuhinjama, čnmnato, prostorno kletjo, raiiltltOO za meso, vodnjakom z dobro pitno vodo in k h'ši »padajočo njivo, avt* produ. Hiša stoji tik cest«1, jedno uro od Ljubljane na prav lepem prostoru, 5 minut od farne cerkve in 10 minut od v» like tovarne. (18.'0—2) Kje? pove upravni&tvo „Slov. Naroila". st. 86.619. (1880—1) Dijaška ustanova. S priietkom rekorden šolHl.e^a leta izpraznjeni ata 2 nicsli .1 vr ne J Sal lo4*li«>r J * ili imla- IKlt |m» fiO !■ u Ivi o. Pravico do t^b tiRtanov imajo dijaki Ijubljan-Hkib gimnazij, ki ho bili na Kranjskem rojeni ter so ubogi, lepega vedenja in pridni. Prošnje z dokazili o rojstvu na Kranjskem, o ubofitvu o vedenju in o napredovanju v učenju, vložiti je d.© Iccnca februvarja letca pri predatojnem gimnazijskem ravnateljstvu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane 1. dan febrnvaria is^tti st. :<7..:». (1879 — 1) Ustanova za ženitno opravo. Pri podpisanem magistratu podeliti je za tekoče leto llNtitiloi i* xa /etiiliiM opra\n v KiifNkii I OO i;i«l.. osnovano po občinakem IVOta Ijublianakem 187!). leta, povodom srebrne poroke Njih Vel'čanstev. Do te ustanove imajo pravio«) portune ter uboge, v Ljubljano pristojna dekleta, ki so se od 24. aprila 1895. I. sem omožil**. Proftnje za to UHtanovo je uložiti tukaj do 23. t. :rn_. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane 1. dan februvarja 1890. Izvod iz voznega reda -v«>l]ak-vsi«ejafc odL 3L- okto*br* 1885 ■HMpH prlkajklal la imijmlmt *mM •Miitnl «o , wiiiii Meja Odhod U LJubljane (jnl. kol.) OO 1». mi » m4m. p* mM OMbnl Tlak v Trhli, PostoM, B^Jak, o-|0WM, fnumuhili, I^nbno, £•> BaUthal v Aumh, Uahl, Orna. Im, Bolnsgiađ, Starr, Uno, BndaJrrlo«, PImoJ, Marijina amra, Heb, Karlova ▼ara, Vnaaora rara, Pr»co, Mpako, Dunaj vte Amataltan. tm 8. m-* lO mUm. ajartroj naUnl Tlak v Koaavja, Noto našlo. OO T. m* tO mit*, ajaitratf oiabnl Tlak t TtbM, PonUbal, BaUab, Oa-loTao, Vnuuanafaata, Ljubno, Dunaj, aaa BalathaJ t Bolaotfrad, Dum rla A.mit«o, Lijabtto, RaUthal, Dunaj. Ok 4 *r* p«]MlM.(ii< ošabni »lak t TrbU, lUljak , Oalovoo, I^ubno^ M BaOithal t Silnog-rađ, Land - Oaataln, Zali na Jaaaru , Ino m o« t, Bra«reno, Ornih, OaaaTO, Pari«, Rtarr, Una, Otaondan, Iaahl, Dada-JaTioa, Flaou), Marijina Tara, Heb, VrmoooTO t ara, Karlova t»r« Prafo, l.ipiko, DnnaJ rla Amalattaa. OO T. vra ItO mi m. «tww maianl Tlak t KoaaTja, Noto uaato. Baaaik tog* ob nadeljah In praanlkib ob 3. mri 93 mlititi popolndn« oaolmi Tlak t Loaoa-Blad. Prihod v Ia|«blJ*Ae (j»*- kol.). O* S. ur* 8» min. mjutruj OMbnl Tlak a Dunaja rim AmaUttan, l.lp-ikega Praaja, Prancorib trtot, Karlovih Taru?, Haba, Marijinih Taror, i'imiija, BndajaTta, 8olnoK»«d», Uaa«, Starra, Omuudana, Iiobla, Aua-IJiihn*. Oolovea, Beljaka, Pranaanafaala, Trblaa ae ». wr* IV nUa*. *fmtmj maaanl Tlak la Ko««rja, NoTaaja rnaaU. CM 11. w»-t INI ««4«. đopotman* oaabnl Tlak a Dunaja Tla Amatattaa, b'-pakoga PraffO, Pranoo-rlb TarOT, Karlorlh TarOT, Haba, Marijinih raorof, Hanl», lludejavlo, Solnograda, Uum, Hlajrra, Parlaa, Oanava, Ourlha, Bra^enca, InomuiU, Zalla na Jaaaru, I II. Mr« i min. awwrW oaabni vlak • Dunaja prako AnaMrVana In IJubna>(ra, Haljaka, OalOToa, Pootabla, Trblaa. Odhod le lajubljejeo (dr*., kolj o* r. aa-t »ti min. qfut*aj t Kamnik. , , 03 m popmHnTn* B B w e. g $0 mwimT 9 ■ Prihod v Itjabljaao (dri. kol.). o* (T. ttri 5© min. mlutrttf la Kamnika #«*ii« no- . 11. . 18 . <(f. Ivnn Kiidoll (187.1—2) advokat v Konjicah. vzprejme takoj (1888—1)1 Igrani