-----    109-----
Naši dopisi.
Iz Rusije 20. febr. (4. marcija.) —tj— (Konec.) — Novi gimnazij al ni ustav je vpeljan v Rusiji poldrugo leto, realni pol leta. Sporočil sem ,,Novicam" uže, da Ruski liberalci in zapadniki niso prav nič zadovoljni s temi šolskimi ustavi. Ko jo ministerstvo vneslo svoje načrte v državni senat na pregled, so oni napenjali vso svoje žile, da bi razdražili narod proti ustavom ia naklonili senat, da jih zavrže. Nikakoršna zvijača ni jim bila preostudna, nikakoršna laž ne prepredrzna, da je bila le sposobna, kako priprosto dušo zapeljati v njih tabor, kjer so kričali po „obščeobrazovate!jnih učiliščah" ali vsaj po realnih gimnazijah ustava 1864. leta. Al njih gnjusno delo jim ni prineslo zaželenega ploda. Državni senat je gimnazijalni ustav po ministerskem načrtu odobril in cesar je podpisal: „Byti po semu".
Prvo leto njegovega življenja odprlo je ministerstvo in občinstvo toliko novih gimnazij, za kolikor njih bilo je le mogoče najti učiteljskih moči, ali prav za prav še več, kajti v nekterih gimnazijah imajo filologi cel& po 28 ur na teden, in tedaj letnega plačila po 2000 in le več rubljev. Pri večini novih gimnazij so letos odprli paralelne rede, a vendar je bilo treba odpovedati sto in sto dečkom, ki so želeli stopiti v gimnazije; tako
je bilo   v Moskvi pri   Šestih  gimnazijah   s   paralelkami odpovedano okoli 150 dečkom, v Kijevu okoli 100.
Realni ustav je ministerstvo moralo nekoliko predelati, zato se je za eno leto zakasnil; vendar ne manj zadovoljno mora biti ono tudi s tem vspehom. Ko so liberalci videli, da ne morejo zabraniti njegove vpeljave, poprijeli so se bili nove strategeme. Dokazovali so najprej, da občinstvo ne mara za take šole, odpirale da se bodo nove realke le na stroške ministerstva, in še te da bodo ostajale prazne. Tako so indirektno vabili stariše, svojih otrok ne pošiljati v šole. Zgodilo se je pa ravno nasprotno. Od septembra do decembra preteklega leta, tedaj v teku 4 mesecev, je 40 občin iz raznih krajev države podalo vladi prošnje za osnovanje novih realk na občinske stroške. Omenjene občine so zložile gotovega denarja za upravo realk 300 tisoč rub-Ijev, darovale so poslopja za-nje, iz kterih se nektera cenijo po 100 tisoč rubljev, in naložile so kapitala na zdržavanje realk dva milijona in nekaj sto tisoč rubljev. Tacega vspeha v 4 mesecih se ministerstvo samo ni nadejalo, tem manj, ker izgleda v tacih razmerah celo v Pruski šolski statistiki ni najti. Po novem letu je vsak teden v časopisih Citati, da se snuje tam in tam nova realka, ali nova gimnazija, ali ta in druga na občinske stroške.
Edina nadloga je, da pomanjkava učiteljev za gimnazije in še bolj za realke. Ministerstvo svoje realne gimnazije predeluje v gimnazije ali v realke po potrebnosti. Edino realno gimnazijo, osnovano v desetih letih na občinske stroške v J ekaterinogradu, je moral občinski zastop na veliko žalost liberalcem letos zapreti zavoljo pomanjkanja učencev; starišem se je namreč dopadlo, svoje sinove iz tega ,,obščeobrazovateljnago UČilišČa" poslati v gimnazije in realke.
Da bi pa cestiti čitatelji teh Puckih razmer ne me rili po Avstrijskih, moram jih na kratko pojasniti. V realnih gimnazijah ustava 1864. leta so se učili, izvzemŠi grški jezik, vsi predmeti Avstrijskih gimnazij in realk s francoskim in nemškim jezikom vred, al tako, da končavši šole učenci niso bili sposobni za nikakoršno visoko šolo. Univerze so polnili skoraj edini odgojenci scminarij (duhovnih gimnazij). V novih gimnazijah se bodo podvrgavali učenci konec osmega leta izpitom zrelosti (posebno odličnim se bo to dovolilo vže konec sedmega leta). Iz filologije, matematike in fizike se bo tirjalo več kakor v moje čase v Avstriji, tako, na primer, ne lahko pismeno nalogo bodo morali abitu-rienti po ruskem narekovanji pisati naravnost po latinski; Grška naloga bo prevod ne samo iz Grškega na Ruski, ampak tudi iz Ruskega na Grški. Viša leta realk bodo razdeljena na dva razreda: prvi ,,prigotovitcljni kurz" k vstopu v visoke tehnične in podobne šole, a drugi bo merkanfilni kurz.
Ko so liberalci videli, s kakoŠno nepričakovano radostjo vkljub vsemu hujskanju je občinstvo pozdravilo nove šolske ustave, poprijeli so se tudi sami nuvo, nezaslišano predrzne metode hujskanja; začeli so lagati na vsa usta o Šolskem nadzoru v Prusiji, V tem nepoštenem delu so imeli nekoliko več vspeha. Nekteri občinski in zemski zastopi so se začeli ravsati z vladnimi komisarji, dasiravno ima vlada v nadzoru za občinskimi in deželnimi šolami le peti del glasov. Najbolj škandalozen je bil prepir v Moskovskem „gubernskein zem-skem sobranjiu (po deželnem zboru). V Moskvi ste dve preparandiji: ena je zemska, ki odgaja učitelje za selške šole; aruga je ministerska , ki gotovi učitelje za ujezdne (glavne) šole. Nekemu učencu zemske prepa-randije je prišlo na misel, da bi bilo boljše hiti učitelj v kakem mestu, kakor v selu; napoti se k direktorju ministerske preparandije ter ga poprosi, naj bi ga sprejel
v svojo šolo ter mu preskrbel štipendijo* Ker je mla-i deneč res odličen učenec, izpolni mu direktor z ves«h ljem njegovo vse hvale vredno željo. Ta čisto naravna naključba pa je dala gospodom zemskim zastopnikom povod, ne samo o njej govoriti v zboru, ampak tudi nespametno udrihati po vladi in omlatiti veliki kup prazne slame o šolskem nadzoru.
Sploh so se začeli Rusi o šolskih zadevah jakq gibati. Nektera zemska sobranja so predložila vladi v potrjenje načrte postav „ob obezateljnom posešČenji Škol", to seje zgodilo tedni v Vladimiru na Vjazmi, Ne samo občine in zemstva, ampak tudi oddelne osebs se jako pečajo za odgojo mladine; prav pogosto se Čjtar ta in ta trgovec ali kmet je daroval toliko tisoč za novo šolo. Čudno je le to, da med takimi dobrotniki naroda* so grajšČaki prav redki, dasiravno je v Rusiji bo-gatstvo v rokah njihovih; več pa je takih, ki darujejo za šole le nekaj tisoč rubljev in s temi vse svoje tisoče? rubljev. Tako, na primer, je umrl pred nekaj časom v Odesi vratar, ki je zapustil vse svoje vratarsko premoženje za štipendije dijakom univerze. Prav never-. jeten je sledeči primer. Neki Aleksander Alekseič Ku-dinov je doslužil kot prikaščik pri trgovcih bratih rfa-požnikovih 40 let in prihranil si je vsega 14.000 rubljev. Ves leta znesek je izročil o novem letu ministerstvu „narodnogo prosveščenja" s prošnjo, naj se na njegove obresti ustanove: ena štipendija pri Petrograški univerzi, tri pri Astrahanski možki, dve pri ženski gimnaziji. Dokler bo živel, želi te štipendije deliti sam^ po njegovi smrti pa bodo imele to pravico dotične šolske vlasti. Izročivsi denar in prošnjo, se je vrnil Kudinov k Sapožnikovim in stopil je^ pri njih spet z golimi rokami v službo prikaščika. Želeti je, da bi si vrli mož pred kot v 40 letih prihranil novih  14.000 rubljev.
Iz Trsta 20. marcija. (Bojanske Šole) 3. razred se še do danes ni mogel začeti; nastala je neka pavza, ki nekako otresa živce lahonom, kakor „prevrlemu" županu Ferlugi, kteri zvonec nosi v homatijah, nam do krvi zopernih. Učitelj Bonin, v krčmi pri Pertotu od svojih zvestih obdari, še vedno trdi, da se bo v šoli slovensko podučevalo. Strašansko predrzno je vendar, še zdaj, ko je vsem znano, še s tako nevednostjo sle-pariti nevedne kmete! Da bi pa ultralahonski magistrat slovenščino prav v korenini spodjedel, poslal je na škofijski ordinarijat ukaz, da tudi kršanski nauk se bode v laškem jeziku poduceval. Je li to mogoče?! Otroci ne umejo laškega jezika; al knuta lahon-ska ne pozna milosti; iztrebiti se mora slovenski, živelj iz okolice! Al naš prečastiti škofje na ukaz magistratov energično odgovoril, da podučevanje krščanskega nauka ostane v maternem jeziku slovensko, če tudi drugo vse zajame laščina, in obveljal je trdni sklep škofov. Okoličani, kteri le še iskrico ljubezni do svojih otrčk v srcu imate, ali zdaj še ne previdite, kaj kujejo nesramni izdajalci vaše krvi in vere, kam merita vaš župan Ferluga in vaš učitelj Bonin? ali Vam ne Šine mraz po hrbtu, ko vidite zdaj potuhnjeni cilj talijanskega 3. razreda Rojanske Šole, ki gre na to, da bi zadnji konec njen bil „konfessionslos", to je, brezverski in pa protinaroden? Slava našemu milostljivemu gospodu škofu! Nakana Ferlugova in Boninova je spodletela; zapišita si to za uh6 Ferluga in Bonin! Zupan Ferluga se nadja mastne službe komisarja šolskega. Al kaj hoče taka ničla, kakor je on, pri šolstvu? Pri bokalu vina mu ne odrekamo zmožnosti; al šola, šola to ni krčma. Kar pa se učitelja B o n i n a tiče , bode on res vodja 3. talijanskega razreda in dobi neke solde za lahonorijo več; al vsi izobraženi kmetje to njegovo početje pisano gledajo in ob času, ko bode narodom zasijala z arij a pravice, ne bode izostalo povračilo.    Leta
----    110    ----
137Ž. pa, ko je županoval Ferluga, bode si Rojan zapisal v svojo pratiko kot leto izdajstva narodnega!    Zgodovina ne pozabi niČesa.
Prickov Janez.
Iz Št. Ruperla na Dolenskem 28. sušca. — Tudi pri
nas je precej tacih ljudi, kteri se tako izvrstno poganjajo za nemškuto, da, ko bi ,,Tagblatt" zanje vedel, kar brž bi jih zapisal v svoje zlate bukve na prvo stran. To se je posebno pokazalo 17. dne t. m. ,vko je bila pri nas volitev novega občinskega odbora! Švigali so ti mameluki oni dan vsi v prazničnem oblačilu okoli; po njihovih glavah rojila so sama imena tistih, ktere je že pred v prodajalnici ali bolje rečeno v kazini gosp. Gačnik na prodaj imel, to je, za odbornike in svetovalce od bral. Ne more se pa tajiti, da ti možje, ki pod ban-derom nemškutarije služijo, na nemški ,,Herz-as" se dobro zastopijo in da to je blez6 vsa njihova učenost nemška. In več ko polovica takih mož se je zbralo v občinski blagajnici k volitvi. Ker pa pri vsem tem ni bilo dovolj glasov nemčurskih, moral jih je briČ okoli iskati in skupaj goniti. Tudi Skedelnov hlapec Polde je bil za moža izvoljen; al njemu se ni še tako Čuditi, vsaj je nemškega gospoda Skedelna — hlapec, pa je bil tudi nekdaj pri vojakih za koprola in mu tudi po nemško beli kruh diši. Prav potrjen je pa še le tak, komur stari gosp. dr. Fec d& spričalo, da je „ausge-zeichnet". Ne smemo pa prezreti Aču-Simata; on si na vse kriplje prizadeva povzdigniti nemščino, in ko še A. Skrjanec pride zraven z njegovim „bos — zwei Teufel, das ist ein rescher Weinu, no, potem je pa vse zapečateno, Skoda, da tudi g. A. Zajec tako zel6 omahuje na nemčursko stran; samo slovenski podpis njegovega imena in pa taborska svetinja ga nekako reši. Se je pa več druzih nemških gospodov pri nas, o kterih vam morebiti drugi pot kaj naznanim in kterih žene so cel6 tako učene, da še svoje kužke po nemški ,,obartavtatiu in lajati učijo. Iz tega vidijo častiti bralci ,,Novic", da bi Prajzovski Bismark veselja iznoril, ko bi prišel v St. Rupert. Upajmo vendar, da bode tudi zmotene naše Sentruperčanje še kedaj pamet srečala, da sprevidijo, da moramo najprej za svoj dom, za svojo kožo skrbeti, ne pa se pokladati tujčevi peti.
Iz Kranja 29. marcija. (Med in pelin.) Zadnja „beseda" v čitalnici naši bila je v vsem velike hvale vredna. Pred igro „Ona me ljubi" se je culo prav čvrsto petje, ktero je žalibog skoro že zaspalo, kar nas je zapustil gosp. Račič. V igri moramo posebno pohvaliti gospodiČino Rudolfovo, ktera je glavno nalogo izvrstno izvršila, pa tudi gospociičini Avsenekova in M. Končeva ^ste lepo sodelovali v odlični vspeh gledališke igre. Čudili smo se pa res tudi izurjenosti, s ktero so gospodje Bratranič, Gvajec in Lokar vršili svoje naloge, čeravno so še malokdaj na odru bili. Prirojenemu talentu in pa ljubezni do narodne stvari je vse mogoče. Čast in hvala tedaj vsem gospodom in gospodičioam, ki so nas zaporedoma razveseljevali v narodnem našem domu. Tej veseli vesti pa moram dostaviti tužno, da tukajšnji pravi, negledališki „domači prepir" še ni ponehal. Kamo konečno to peljd, naj prevdarijo tisti, ki so krivi tega. Jaz nočem na nikogar kamenja lučati.
Iz Ljubljane. — Na prvi strani današnjega lista se bere, v kolikošoi nevarnosti je zdaj naša dežela zarad Turške goveje kuge, pa so tudi druge sosedne dežele, ako bi se do njih zanesla huda pošast. Zato, gospodarji ! Čujte nad svojo živinico, kakor vas „Novice" učijo. — Kolikor sejedozdaj zvedelo bolne ali sumljive goveje živine, vsa je pobita; al Bog ve, ali ni še kam drugam iskra kužnosti padla, kar se še ne ve!
— Družba kmetijska pripravlja zdaj ,   kajti zadnji
čas je, skupno svojo razstavo za Dunaj. Dobila je od več strani lepega blaga. — Po naroČilu deželne razstavne komisije sta se gospoda Peter Kozler in Jan. Murni k podala v soboto na Dunaj, da poz ve sta marsikaj, kar je komisiji še temno.
—   (Iz seje deželnega odbora 28. marcija.) Na prošnjo deželnega zbora za denarno pripomoč 30.00J gold. iz državnega zaklada, da se kupi primerno posestvo za napravo kmetijske šole na Dolenskem, je si. ministerstvo kmetijstva deželnemu odboru odgovorilo, da ga je volja primoči k napravi te šole, al dežela mora vsakako prevzeti en del kupne cene za omenjeno posestvo , zato naj mu deželni odbor pove, koliko bode dežela donesla. Vsled tega je deželni odbor pred vsem sklenil oklic razglasiti po Časnikih, naj mu posestniki na Dolenskem , ki bi hoteli deželi prodati posestvo za nameravano kmetijsko Šolo, naznanijo kupno ceno do-tičnih posestev, da bode potem deželnemu odboru mogoče, presoditi in ministerstvu povedati, koliko kupne cene bi mogla prevzeti dežela, se ve da po dovoljenji deželnega zbora. — Oficijalska služba pri deželni blagajnici seje oddala Ferd. Omejcu, ingrosistu pri deželnem računovodstvu, namesti Omejca pa je bil imenovan praktikant Herman To man za ingrosista pri deželnem računovodstvu. — Deželnemu zboru došlo sporočilo vodstva učilnice za gluhoneme v Lincu za 1. polovico letošnjega leta zopet kaže, da se vsi gluhonemi (mutasti) iz Kranjskega ondi pridno in lahko uče in lepo obnašajo. — Po predlogu deželnega šolskega sveta se v proračun normalnega Šolskega zaklada za leto 1874. postavi 150 gold. podpore za šolo v Sori. — Deželno gledališče se je prepustilo dramatičnemu društvu za predstavo slovenskih iger 14., 20., 24. in 27. aprila. — Vsled vloge sedanjega vodje tukajšnjega nemškega gledališča, J. M. Kocky-a, da bi se mu tudi za prihodnje leto prepustilo deželno gledališče pod letošnjimi pogoji in proti temu, da bi smel v nedeljah in praznikih, kedar bode zvečer igralo dramatično društvo, dajati popoldne nemške igre v deželnem gledališču, se je poprašal odbor dramatičnega društva za njegovo mnenje o tej novini, poleg tega pa tudi podporno društvo nemškega gledišča za to, ali dd pri hodnje leto podvzetniku tudi tolikosno subvencijo kakor letos.
—  (Dabr oznani nas umetnik g. Schreiner) se je tudi vstopil v vrsto deležnikov razstave Dunajske, v ktero pošlje monstranic, kelihov in cerkvenih svetilnikov različnih oblik. Kar ima lepega za to pripravljeno, rad pokaže, predno odpošlje na Dunaj, kar se bode menda že prihodnji teden zgodilo. Zato naj se podviza, kdor želi lepe izdelke videti.
—   Zadnja „beseda" čitalnična je privabila mnogo občinstva v dvorano. Cegnarjevo „Pevčevo kletev" je g. Kocelj govoril s polno razumnostjo; gospodičina Rossa in gosp. Meden sta poslušalce razveselila s krasnima samospevoma; tudi šesterospev iz „Lucia di Lamermoor" je bil z veliko pohvalo sprejet. Pogrešal se je le kak veliki zbor. Posebna pozornost pa je bila ta večer obrnjena na razlaganje telegrafovanja po gosp. Zoru. Gosp. Zor je začel svoj govor s razložbo, kaj je telegraf, ktere moči sodelujete pri brzojavih, koliko vrst so bili in so dane3 telegrafi itd. in naposled je vzajemno z drugim gosp. telegrafistom (kajti dva aparata sta bila v dvorani nastavljena) praktično kazal umetnost telegrafovanja. Gosp. Zor je jako dobro zadel prednašanje, da je bilo umljivo vsacemu mislečemu. Hvala častitemu gosp. Zoru za to! Telegrami pa, ki so se gospodoma telegrafistoma napovedovali, niso bili srečni, — a kaj more telegraf za to, da mora včasih tudi „einen Stiefel" od kraja do kraja nesti?
------ 111  -----
—  {Ivanka Jamska) v včerajšnji izvrstni gledališki predstavi je sopet nagnila srca vseh poslušalcev.
—   (Pobirki iz Časnikov.) „Laibacher Schulzeitung", drugi „Tagblatt", začenja 6. list s tem , da pod naslovom „das JSchicksal unserer Landesschulgesetze" bujska učitelje zoper deželni odbor, češ, da je zanemaril predložiti šolske postave ministerstvu. Hudobno laž smo že razjasnili v zadnjem listu našem, zato ne govorimo daneb več o njej. „Drugače morate ravnati — priduša pisar tega članka učitelje — in pri „temni stranki" ne več sreče svoje in rešiteljev iz sužnosti (Ab-hangigkeit) iskati; pomagati morate, da pade klerikalna večina narodnega deželnega zbora" — in da svobodnjaki, kakor Pirker, Gariboldi, Schaffer, Ertel, Lesjak, Simain enaki se vsedejo na njihovo mesto; potem ne bote več „mežnarji in organisti". To je
Ear61a, ki jo učiteljem daje konfesionslozarska „SchuIztg.' >a naši učitelji sami vedo ceniti take „glasove", tega smo do dobrega prepričani; vsaj imamo dejansk dokaz o tem, kako se narodni naši učitelji že od daleč boj6 one družine, ki v „krain. Lehrerverein" prve gosli gode. — V igtem listu se nahaja sestavek ,,iiber Madchen-erziehung1', ki ga je spisal Johann S i in a z opazko, da je to „preisgekronte Abhandlung". Prebravši ta Članek smo si misHli, kdo neki je „kronal" ta članek? Mi ponudimo onemu, ki nam ugane: „za kaj je bil ta članek ;?preisgekront"? še veči „preis". — V spisku »narodna šola" govori patron „Schulpfennig-a" tako za-ničljivo, da se mora gnjusiti cel6 g. Belarju. Če taki ljudje, ki ne ene knjižice še niso na svitl» dali ali če so jo, so jo vkradli drugim , se drznejo tako pisariti, potem ni čuda, da ljudske šoie propadajo od dne do dne bolj. — Na zadnji strani ,;Schulzeitg." se prikaže Še g. Lesjak. Kar so o njem pisale „Novice" v Štev. 10., seglo mu je prav do živega. Po precej dolgem študium-u se je oglasil v 6. listu „Sehulzeitung e" ter si je v svojem „Eingesendet" sam spisal odhodni list. To je sicer lepo in hvale vredno. Al namesti da bi bil ovrgel kaj tega, kar se mu je očitalo, navalil je ,,tino olikani" gospod na svoje semeniške slušatelje toliko krivičnega sumičenja in hudobnega natolcevanja, da mora sramovati se, če ima količkaj vesti in resnicoljubja v sebi. Iz gotovih virov vemo, da mu bogoslovci niso nikdar dali najmanjše prilike, tako nesramno, ali da z njegovimi olikanimi besedami rečemo, tako „judiseh arogant" soditi jih, zato je vse Lesjakovo žaljivo dolženje izrodek gole krive predsoje ali zadolžene slepote. Da „der gezogene Padagog" nasproti „einem ungezogenen Studenten der Theologie" res nima dobre vesti, kaže jasno to, da se v svojem „Eingesendet" ce!6 zagovarja o tacih zadevah, o kterih „Novice" v 10. listu še nič govorile niso. Očrnil je tedaj s svojo izjavo sam sebe, a ne tistih, ktere je ogrditi hoteli — Kako veliki Špiceljni in denuncijanti so „Tagblattovci", to pa le spet kaže ona lažnjiva in skozi in skozi presukana psovka v 74. listu zoper prof. Lesarja o njegovi šolski pridigi zadnjo nedeljo. Sicer se ti ljudje cerkve boje, kakor h.... križa; al da bi kaj ovohali in potem narobe zavili, gredo cel6 v pridige!
— V poslednjem listu ,,Zoie" daje prečastiti gosp. Davorin Trstenjak nenadoma na znanje, da izstopi iz odborov „slov. Matice", „n aro dne tiskarne" in „slov. pisateljskega društva", ker mu slabo zdravje več ne dopušča vsestranskega delovanja na narodnem polji in potovanja k sejami teh društev, vodstvo časopisa „Zora" pa obdrži še do konca tega leta. — Starejim vojakom na narodnem polji res kalijo zdravje »novi časi",   ki   podirajo temelje,   ki so v preteklih
------     112     ------
letih lepo stavljeni bili z e d i n j e n i Sloveniji. Svojemu nekdanjemu krepkemu podporniku pa »Novice" iz srca želijo kmalu zboljšanega zdravja.