306
PISMA IZ TUJINE
JanezMenart
I
Goldbji listi, ki ti nanje slikam s podobami otroške domišljije ljubezni sonce, ki v bodočnost sije in daje rast izsanjanim oblikam —
so moje sanje v belih oblačilih, ki vzletajo v svet širni te iskat in nosijo, da jih spoznaš, na krilih del mojega srca za svoj pečat.
Tako je, glej, pri tebi vse več sanj in z njimi zmerom več in več srca, a meni ga ostaja manj in manj.
Poglej ta zadnji krajec v dnu neba, le malo' še, prav malo in bo mlaj, potem bo le še soj zvezda in noč.
In iz noči bom stopil kot nekoč in ti dejal, ko k meni boš prišla: »Srce ohrani, sanje daj natzaj!«
II
Utrujen sem od votkanja s peresom, ki ti ljubezen tke med bele liste, saj nit nenehno spleta vzorce itste, neskladne z željo, s čustvom in telesoim.
\se lepše tkanje srčne govorice
bi ti natkal na siatvicah čutil,
samo z očmi napTedel bi tančice,
ki  v vrisk bi vizdražila smeh ivojih žil.
A, glej, pogledi mro v daljavah cest, krilom^ besed ni moč do svojih gnezd, hotenje rok v praznini se iztrezni,
svežina ust brez ust se izsuši
in vonj telesa žlahtnost izgubi —
ostajajO' le stavki dolgovezni
kot prazne mreže pred bogastvi morja. A v žilah vre. Ko vda se časa skorja, iz njih bo brizgnil ognjemet ljubezni.
307