KRISTA HAFNER
Palček Peter
VII.
SREDI DOFOLDNEVA DBUGEGA DNE SE JE PETER ZBUDIL. TUDl SKOKICA IN MEDEK STA DVIGNILA GLAVE IN SI ZASFANO MELA OCl. ZUNAJ SO HODILI LJUDJE IN KRlCALI. PETER JIH JE SPOZNAL, BILI SO CIGANI.
»MEDEK,« JE VPIL CIGANCEK CIGUMIGUCEK.
»SKOKICA,« JE VABILA CIPETACKA S SLADKIM GLASOM.
»NAS IŠCEJO,« JE RE-KEL MEDEK IN SE PLAŠEN STISNIL K PETRU.
»ALI NAS BODO NA-SLI?« JE V STRAHU TREPE-TALA SKOKICA.
»PST,« JE ZAUKAZAL PETER.
TIHO   SO   ŽDELI   V   DU-
PHNI IN CAKALI, DA SO CIGANI SlJ DALJE. KMALU JE BILO ZOPET VSE TIHO V GOZDU OKOU NJIH.
»ZDAJ PA LAHKO ZLEZEMO IZ TE LUKNJE,« JE REKLA SKOKICA. »LACNA SEM.k
»zdaj še ne,« je rekel peter. »pocakati moramo, oa se cigani vrnejo.«
Cakali so in dremali in straSno dolgo se jim je zdelo to Cakanje. ko je bilo sonce Ze visoko na nebu, so se cigani
VRNILI.
»NIKJER JIH NI,« JE GOVORILA  CIPETACKA.
»KAJ BOMO ZDAJ POCELI?« JE TOZIL CIGUMIGUCEK.
STARI MALHAR PA JE KLEL IN ROBANTIL, DA SE JE MEDKU V DUPLU KAR DLAKA JEZILA  OD  SAMEGA STRAHU.
DOLGO SO SE ŽDELI V DUPLU IN CAKALI IN SI NISO UPALI IZ SKRIVALIŠCA. TEDAJ PA SO ZASLIŠALI NA DEBLU LAHNO TRKANJE. BILA JE 2OLNA, KI JIH JE OPAZILA. VESELA JE BILA, DA JIM LAHKO POMAGA IN JIM JE HITELA PRIPOVEDOVATI:
»nikooar vec ni v gozdu. zdaj ste brez skrbi. nic vec vas ne iscejo!«
naSi junaki so zlezli iz drevesa in se pretegnili.
»zdaj sem pa zares lacen,« je brundal medek.
»jaz tudi,« mu je pritrjevala skokica.
»jaz tudi,« je potrdil še peter. »ampak nic me ne skbbl. saj je jesen in povsod polno sadja. se bomo 2e prezivell«
napotiu so se po gozdu in 2olna klepetavka jim je kazala pot. proti večeru so dospeli do roba gozda in za-gledali kmecko hišo. pred hlso je bil vrt in na njem je rasla visoka jablana. vsa se je sibila lepih rdečih jabolk.
»ali so lepa,« je tlesknila z jezikom skokica.
»v nos me šcegečejo,« je zabrundal medek in se obliznil z jezikom.
»na drevo splezaj, skokica, in nam jdh natresi,« je odlo-čil. palcek.
skokica je ubogala in kot bi trenil, je bila vrhu visoke jablane. tresla je in tresla, da so lepa jabolka padala na tla in treskala debelega medka po hrbtu in kosmati glavl. medek pa se za to še zmenil ni. zadovoljno je hrustal jabolka in se oblizoval. peter si je tudi tešil lakoto.
tedaj je prisla na vrt majhna deklica. ko je zagledala medka, se je prestrašila. »posast, mama, požast,« je krlcala
m STEKLA PROTl  HIŠI.
hitrejSi kakor deklica pa je bil peter. stekel je za njo,
jo ujel za predpasnik in ji prijazno rekel: »nic se ne boj! saj ni nobene
pošasti. samo jaz sem in moj pri-
jatelj   medek   in   opica   skokica.
ves, strasno smo lacni, ker smo
ciganom usli. ce nam pustls, da se
najemo jabolk, pa ti bomo zaple-
sali in zapeli in še ti boš smela
na medku jahati.«
»ali res?« je kekla deklica in
poškilila proti medvedu.
»res,« je rekel palcek in znova
ugriznil v jabolko. l          deklica   ga   je   pogledala   in
l   všec ji je bil, ker je bil tako ¦   prijazen. »kar jejte,« je rekla. »letos imamo dosti sadja. i   mama ne bo huda, ce ga vam dam.«
f         in brez strahu se je usedla na mgdka in ga prijela. za l^ kosmata usesa.