iPsätntna pbčana ? g*t©*issi.
NaroCnina
snaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna Stav. 1 Din
U REDNIŠTV(T~0PRA V A : pri g. Benko nar. poslancu v M. Soboti telefon številka 8.
Štev. rač. poštne hran. 12.549
izhala vsako nodello
lil. LETO
Cena oglasov
Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vra<a|o ŠTEV. 6
Naši sezonski delavci
(Konec.)
Radi krize se potreba po sezonskih delavcih pri nas, kakor tudi v inozemstvu od leta do leta zmanjšuje. Kljub pomanjkanju dela na delovnem trgu, je skoro 50 odstotkov sezonskega delavstva dobilo do sedaj zaposlitev in to predvsem po lastni zaslugi: njihova pridnost, vestnost in zanesljivost je za njih najboljši posredovalec. Ni čuda, da si ga želijo pri svojem delu ne le veleposestniki in stavbeniki pri nas, ampak tudi v inozemstvu, predvsem v Franciji.
Ne le glede zaslužka, tudi v drugih ozirih je za našega človeka bolje v Franciji kot tu pri nas. Predvsem nastanitev med sezonskim delom. Delodajalci pri nas, predvsem na veleposestvih, naj bi preskrbeli delavcu vsaj primerna stanovanja. Tako pa morajo stanovati v barakah in hlevih, ženske in moški skupaj, kar ima seveda svoje posledice. Zavedati se je treba, da je povečanje delazmožnosti delavca odvisno od vsega kar ga obdaja. Seveda to bi bil ie hladen račun pridobitnikov. A če posežemo v naše globine: pred nami je človek, ki se krčevito bori za svoj obstanek, kateremu je vse življenje en sam delaven dan v znoju in pekočih žuljih in če kdo zasluži zasluži naš trpin, da se mu da, kar sme kot človek zahtevati.
Izgledi za tekočo leto so slabi. V Francijo bodo šli predvsem oni delavci, katerim bodo tamkaj živeči svojci preskrbeli službo. Direktnih naročil iz Francije za tiste, ki še niso bili tam, bo zelo malo. Drugam letos menda ne bodo odšli na delo. V Vojvodino jih bo šlo tudi manj, kajti ondotni delodajalci bodo predvsem oddali delo domačemu brezposelnemu delavcu. In če bo teh premalo, bo dobil naš prekmurski delavec. Kljub tem izgledom pa je upati, da bo število zaposlenih doseglo isti nivo kakor lani, ko je 50 odstotkov vsega sezonskega delavstva našlo potrebni zaslužek.
Vprašanje prekmurskega sezonskega delavca postaja problem zase. Čim bolj so kritične razmere na delovnem trgu, tem bolj sili v ospredje vprašanje našega delavca iz Goričkega Prekmurja. Na tisoče jih je, ki vsako leto s strahom gledajo pomiadnim dnem naproti, ko se sestavljajo transporti, ki odvede-
jo delavce tja, kjer sta delo in kruh. Le 50 odstotkov jih še odhaja. Kako dolgo bo ostalo vsaj še to število? Kaj bo, če bo tudi Francija nekoč zaprla svoje meje, da bo zaščitila svojega delavca? Vprašajmo se, kako bomo zagotovili tisočerim obstanek. Naša zemlja nas bo morala rediti.
POLITIKA
Italija se dobro pripravlja za
slučaj vojne. Pred dnevi je zaseda! itaijanski vojni svet, kjer je bil navzoč sam Mussolini. Sklepi so bili sledeči: Mladina se bo v predvojaški dobi že tako izvežbala v splošnih vojaških zadevah, da bo se mogla v vojski posvetiti samo specializaciji in v ravnanju z najmodernejšim orožjem. Uvesti se namerava obvezen pouk v vojaških vedah ne le na visokih šolah, marveč tudi že na srednjih.
Ministri Male antante, so po konferenci v Zagrebu odpotovali v Beograd, kjer so bili sprejeti od Nj; Vel. kralja v posebni avdienci.
KatoliSke demonstracije so bile v Nemčije ob priliki proslave katoliškega svetega leta. Zborovalciv Stuttgartu so priredili obhod po mestu ter se uprli policiji, ki jih je hotela razgnati. Policijska oblast je uvedla strogo preiskavo. Vlada je izdala odlok s katerim se vsem katoliškim mladinskim organizacijam, zabranjuje vsako javno udejstvovanje.
Strah pred Japonci je vedno večji. Pred dnevi se je sestala konferenca angleških in ameriških vojaških strokovnjakov, da se posvetujejo o skupni obrambi proti Japonski. V to svrho namerava Amerika zgraditi 120 novih vojnih ladij. Stroški bodo znašali nad 616 miljonov dolarjev.
Kmetijski minister je določil podporo banskim upravam za pobijanje sadnih škodljivcev. Naša banovina dobi 50 000 dinarjev.
Bolgarski kralj Boris in kraljica Ivana sta pred dnevi prispela na obisk v Bukarešto. Sprejem je bil izredno svečan in prisrčen, ptìsebno med obema kraljema. Vsi listi naglašajo, da je obisk bolgarske kraljevske dvojice v Romuniji, velikega političnega pomena.
Važni politični razgovori se
bodo vršili meseca februarja v Bu karešti. Prispeli bodo turški, jugo-
slovenski in grški zunanji minister v svrho skupnega posvetovanja.
Bolgarska se zaenkrat noče pridružiti balkanskemu paktu. Tozadevna pogajanja pa se bodo pričela v bližnji bodočnosti in je upanje, da sebo vse odstranilo kar še danes ovira združitvi vseh balkanskih držav v eno mogočno fronto.
Konferenca gospodarskih zbornic se bo vršila dne 5. t. m. v Beogradu. Razpravljali bodo o obrtnem zakonu, določili seznam trgovskih strok, statistiko trgovine i. t. d.
Poljska in Nemčija sta podpisale pogodbo s katero se obe državi zavezujete, da v dobi desetih let ne boste napadale druga drugo. Obe državi sta se sporazumele, da bosta vsa vprašanja, ki bi se pojavila med njima, rešila mirnim potom in da se odrekata rešitvi z orožjem. Dogovor se more odpovedati šest mesecev pred potekom. Ako se to ne zgodi, se pogodba podaljša za nadaljnih 10 let.
Naša vlada je pedala ostavko. Nj. Vel. kralj je nato poveril, sestavo nove vlade, prejšnjemu predsedniku ministrskega sveta in narodnemu poslancu Nikoli Uzunov:ču. Po večdnevnih posvetovanj je bila slednjič rešena vladna kriza. Z malimi izjemami je sestavil g. Uzunovič vlado, kot je bila vlada g Srsk'éa. Na novo je v njo vstopil le g. Demetrovic, ki je postal minister trgovine in industrije ter vršilec dolžnosti ministra za šume in rudnike. Nova vlada je že položila prisego. Odhajajoč od zaprisege so ministri novinarjem soglasno izjavili, da bo nova vlada pod predsedstvom g. Uzunoviča nadaljevala politiko prejšnje vlade.
V boju proti narodnim socialistom je avstrijska vlada sklenila nove važne ukrepe. Vsi javni nameščenci se bodo odpustili iz službe in se jim bodo odvzeli vsi prejemki ako so zakrivili gotove prestopke. Pol'ci-
ja bo prepovedala prodajanje listov po ulicah, glede na interes javnega reda in miru.
Sleparska afera Stavinskega,
v katero so zapletene odlične francoske osebnosti iz javnega in političnega življenja, je dovedla do padca vlade. V zadnjem času so se posebno v Parizu vršile velike demostracije,. pri katerih je morala nastopati policija in vojaštvo. Ni izključeno, da bo tudi parlament razpuščen in da bodo razpisane nove volitve.
Bolgarski kralj bo baje prve dni maja oficijelno posetil Prago. V svrho dogovora bo prispel sredi februarja češkoslovaški zunanji minister Dr. Beneš v Sofijo.
Okrog sto aretacij je bilo izvršenih v Bolgariji v zvezi z odkrito komunistično zaroto. Pri hišnih preiskavah so našii mnogo orožja in municije. — Bolgarska delavska stranka namerava prirediti pohod lačnih v Sofijo. Policija je voditelje tega pokreta že aretirala.
Vsem občinskim upadom!
Volilni in abecedni imenik ter potrdilo kmečkih dolžnikov se dobi v trgovini I. Hahn Murska Sobota.
Prva domača mesarska veselica 10. februarja mi
Pod tent naslovom se širijo v Murski Soboti raznovrstne vesti, polne pričakovanja in presenečenja o nenavadni prireditvi mesarskih pomočnikov tvrdke Benko Josipa v Murski Soboti, ki se bo vršila dne 10. febr-t. 1 v vseh prostorih restavracije Krona (pri Fafliku) pod pokroviteljstvom našega narodnega poslanca g. Benko Josipa, ksr nam daje poroštvo, da bo ta prireditev sijajno uspela.
Naši mesarski pomočniki si prizadevajo s to prireditvijo dokazati, da umejo ustvariti res lepo, neprisiljeno zabavo, in se res trudijo, da bi njih prva veselica čira bolj uspela, da bi bila ta prireditev pravi prijateljski sestanek vseh Murskosoboča-nov, na katerem se hočemo sestati vsi in skupno v najboljšem razpoloženju pozabiti za kratek čas vsakdajne skrbi. Povabila so razposlana. Kdor pomotoma ni povabila prejel, naj se blagovoli oglasiti v pisarni g. Benks. Dobrodošli vsi !
Mesarska veselica — 10. febr. 193V — v vseh prostorih restavr. „Krone".
Murska Sobota
—	Roditeljski sestanek. Učiteljski zbor državne narodne šole v Murski Soboti bo imel, dne 5. februarja ob 7. uri zvečer roditeljski sestanek. Ker so na dnevnem redu samo aktualna vprašanja, ki zadevajo vzgojo naše mladine, apeliramo na roditelje, da se tega sestanka udeleže v čim lepšem številu.
—	Prireditev. Sokolska Seta v RakiSanu, dramatični odsek, vprizori v četrtek, dne 8. februarja 1934. ob pol 9. uri zvečer v Sokolskem domu, burko s petjem v 2. dejanjih: „Kmet Herod," ali »Gorje mu, ki pride dijakom v roke," in burko v 1. dejanju : „Dva gluha." Vabimo vse prijatelje od blizu in od daleč, pohitite ta dan vsi v Sokolski dom, kjer se bodete pošteno nasmejali. Zdravo!
—	Podpor« listu. Občinski predsednik občine Martjanci gospod Geza Vezer, je naklonil listu Murska Krajina od svoje plače 100 Din. podpore, kar je hvale in posnemanja vredno.
—	Občni zbor streljačke družine se je vršil, dne 21. I. v mali dvorani Sok. doma ob polnoštevilni udeležbi vsega članstva. Predsednik družine g. major Narandžič se je v uvodnih besedah spomnil našega najvišjega zaščitnika in pokrovitelja vsega strelskega pokreta Nj. Vel. kralja. Navdušeni klici so sledili njegovim besedam. Odposlale so se tudi pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, ministru vojske in mornarice, ter ministru za telesno vzgojo. Po uvodnih besedah g. predsednika so sledila poročila posameznih funkcijònarjev. Iz tajniškega poročila je bilo razvidno vsestransko delovanje družine v preteklem letu, čigar najlepši sad je bila otvoritev lastnega strelišča. Blagajniški promet je znašal 8893 Din. Iz poročita gospodarja posnemamo, da je družina imela v 1. letu 15 krat streljanje. Povprečna udeležba je znašala 32. Izstrelilo se je 2355 nabojev. Tudi tišinskl fantje, člani tamkajšnje strelske družine, so enkrat streljali na našem strelišu ter dosegli res lepe rezultate. Najboljši strelci so bili v 1. letu sledeči gg. : Koren, Hribar, Toš, Koprivica, Jezovšek in Puncer. Zanimivo je bilo poročilo oskrbnika strelišča, ki je poročal o gradnji strelišča, Bilo je premagati mnogo ovir, pre den se je uresničil načrt. Največja težava je bila finančno vprašanje, saj družina, ki je še le pred leti začela delovati, ni imela prepotrebnih sredstev za gradnjo strelišča. Dobra volja in agilnost nekaterih članov, predvsem g. notarja Kodra, ki je znal pri občini, kakor pri lovskem društvu dobiti primerne vsote, kakor tudi agil nost sedanjega predsednika g. Na-randžiča, ki je vedno in povsod pomagal s svojimi nasveti in dejanji je dovedlo do uresničenje želja vseh naših strelcev. V delu, ki jim je lahko v ponos, je največji dokument mar-
ljivosti in volje vseh članov odbora pa tudi članstva. Družina ima 96 članov in dva ustanovna (g. posi. Benko in g. Hahn I) Pripomniti bi bilo k temu, da je to število za nas res malo, a upamo, da se bodo v tem letu gotovo našli še ljudje, ki bodo v razumevanju do potrebe razvoja in uspeha našega strelskega pokreta, postali dobrotniki družine. Pri volitvah, ki so sledile poročilo funkcionarjem, so bili izvoljeni : za preds. g. major Narandžič, za odbornike pa sledeči gg: Čačinovič E, Koder A., Koder F., Koprivica, Lepenac, Lipov-šek, Puncer, Toš, Velnar, Verhovec Za delegata: g. kap. Lazarevič. Za revizorje: gg. Pertot, Nišelvicer, Brač-ko. Po končanem dnevnem redu je g. predsednik zaključil občni zbor, ki je pokazal v 1. letu res lepe sadove ne-utrudljivega dela, na katere so lahko ponosni.
—	Smrt. V najlepši moški dobi je nenadoma preminul g. Hima Aleksander šol. uprav, v Mačkovcih. Težko prizadetim starišem in vse sorodnikom naše iskreno sožalje. — Po daljši mučni bolezni je umrl g. Edšidt nekdanji upravnik Novln. N. v m. p.
—	Dar. Za šolarsko kuhinjo je daroval g. Hahn I. tukajšnji trgovec Din 100.- Vodstvo šol. kuhinje za siromašne učence, se mu najlepše zahvaljuje z željo, da bi našel čim več posnemovalcev.
—	Sreski kmetijski odbdor v M. Soboti ima redno plenarno zasedanje v soboto 3. februarja ob pol 10. uri predpoldne v občinski hiši v M. Soboti. Na dnevnem redu so tudi nove volitve načelstva.
—	Dramat. odsek tuk. Sok. društva bo priredil za vse svoje člane, kakor tudi za druge, ki se zanimajo za dramatiko, večerni tečaj, katerega bo vodil g. dr. Smerdu. Prvi informativni sestanek bo v torek, dne 6. t. m. v mali dvorani Sok. doma.
—	Lutke. Vsi, ki imajo veselje in voljo do sodelovanja pri lutk. odseku tuk. Sok. društva naj pridejo na sestanek, ki bo v ponedeljek, dne 5. t. m. ob 8 uri zvečer v Sokolskem domu.
—	K zadnjemu obč. zboru smo prejeli: Dne7. t. m. se je vršil občni zbor Sok. dr. M. Sobota, na katerem je g. notar Koder izvajal, da so na shodu JNS. v stari kavarni Foflika ob priliki občinskih volitev, padli medklici : dol sprišleki, dol s Siavi. Do danes nismo še slišali teh očitkov na račun našega slovenskega prebivalstva od nikogar in to radi tega ne, ker teh med klicov ni bilo. G. n. Koder je bil na tem shodu sam navzoč in bi gotovo kot tedanji župan, kot predsednik sr. org. J. N. S. in pa kot Jugoslovan, nastopil proti takim medklicem. Vprašamo g. n. Kodra, zakaj tega ni storil, ko bi bila vendar njegova dolžnost, da v takem slučaju nastopi, če že v drugem svojstvu ne, pa vendar kot župan. Gosp. n. Koder se izgovarja, da mu zborovalci niso pustili govoriti. Mnenja smo, da to ne drži, ker vsak župan mora imeti toliko antoritete, da si zna pridobiti besedo pri občanih, in če sam osebno ne more, ima vendar na razpolago sredstva, katera mu do tega pripomorejo. Neglede na to, pa je imel g. n. Koder kot pred. sr. org. j. N. S. tudi napram pred. kr. org. J. N. S. toliko orožja v roki, da bi lahko zahteval od istega, da nastopi proti takim, protinarodnim medklicom, oziroma bi moral istega pozvati na odgovornost potom strankinega vodstva, ako bi se ne pokoril njegovi
zahtevi. Na tem zborovanju so bili navzoči kompaktno tudi vsi ožji somišljeniki g. n. Kodra, kateri so našli dovolj prilike za razne medklice. Vprašamo to gospodo: zakaj niste nastopili vi, proti navedenim izzivajo, čim in narodni časti žalečim medklicem? Ako bi se ti medklici izvršili, bi gotovo našli polno razumevanje pri zborovalcih in ne samo to, zborovalci bi take elemente postavili sami pod kap. Želeli bi, da nam g. n. Koder in njegovi prijatelji navedejo ime vsaj enega izzivačev, kateri naj bi bil ta večer navedene medklice izustil. Ker vemo, da tega ne bodo mogli storiti, smatramo izvajanja g. n. Kodra kot navadno politično demagogijo, katera žali narodni čut našega prebivalstva, in katera po našem mnenju ne spadajo na obč. zbor Sok. društva.
Gornja Lendava
—	Občinska organizacija JNS. obvešča tem potem gg. odbornike, da se ne bo vršila redna odborova seja v nedeljo 4. februarja, ampak šele v nedeljo 18. februarja 1.1. Članski imeniki so bili odposlani vsem poverje nikom posameznih krajev, tako da lahko pričnejo takoj z nabiranjem članarine. — Tajnik,
—	Tatvina. Znani K. iz Večesla-vec je popolnoma okradel g. Weisso-vega hlapca v Serdici. Ukradene stvari je prodajal raznim posestnikom. Istočasno se je ponudil svojemu znancu H., da mu bo kupljeno tele odpeljal domov. H. mu v zaupljivosti izroči tele, a K. isto med potjo proda in z izkupičkom vred pobegne. K. je že v rokah pravice in bo moral sedaj za svoje lumparije delati bridko pokoro.
—	Maikerada. Tuk. gas. četa priredi v nedeljo 4. febr. t. 1. v gostilni Maršek maškerado. Ljubitelji gasilstva pridite v polnem številu. — Maske dobrodošle.
Dolnja Lendava
Jetničarja je zaprl. Prejšnji teden je ob 9. ari zvečer prinesel jetničar sreskega sodišča v Dolnji Lendavi večerjo jetniku Horvat Pavlu iz Bra-toncev. Pustil je ključe v vratih in stopil v ječo. Tedaj pa je Horvat sunil jetničarja vstran, smuknil iz celice, hitro zakleni! vrata, preskočil 3 metre visoki zid in pobegnil v noč. Jetničar pa je sedel celo uro v celici predno ga je prišla iskati njegova žena ter ga rešila neprijetnega položaja.
—	Vinska kupčija. Lanski pridelek se prodaja po 5-6 Din liter. Vina je zelo malo.
—	Električna razsvetljava. Napeljava električnega voda je končana in nam že sveti električna luč. To je pravi blagodat za naš kraj. Za to ve liko pridobitev gre največja hvala g. notarju Dr. Peterlinu!
—	Sodna razprava radi razžaljenja časti med Dr. Pikušem in Dr. Klarom, ki se je vršila te dni, je bila zelo za nimiva in deloma tudi razburljiva. Obsojeni so bili Dr. Klar in tovariši. Baje sta se obe stranki pritožili.
—	»Čriček za pečjo" bomo igrali dne 3. II. 1934 v dvorani hotela „Krona." Okoličani pridite pogledat!
—	Pogranične karte. Kakor smo zvedeli, ostanejo pogranične karte iz lanskega leta še v veljavi do izdaje novih. Naše in madžarske oblasti so se glede tega obojestransko sporazumele.
DOPISI
Tešanovci. V nedeljo 28. jan. 1934 se je vršil v tuk. obč. hiši drugi redni letni občni zbor kraj. organizacije JNS Tešanovci, na katerem je podal odbor poročilo o delu v preteklem letu. Ob tej priliki so se izvolili tudi delegati za obč. organizacijo. Delegatom so bili izvoljeni gg. Lipič Jožef, Kuzma Jožef in Sočič Rudolf. Po pravilih sta pa tudi delegata predsednik Kuhar Štefan in tajnik Hribar Ivan. — Občinski zbor občinske org. JNS. Tešanovci pa se bo 3klical takoj, ko tudi ostali org. izvolita delegate.
Prosenjakovci. Občinska org. JNS. bo imela dne 4. febr. 1934 v prostorih gostilne g. Varga ob 10. uri popoldne svoj redni občni zbor. člani organizacije ste vabljeni, da se polnoštevilno udeležite zborovanja.
Pertoča. Rekordni obisk kmetijskih predavanj je na vsak način pri nas. Na dosedajnih predavanjih, ki so jih imeli tukajšni kmetijski strokovnjaki, je bilo po 200 do 240 poslušalcev. Vsa čast lokalnim faktorjem, ki so si pridobili toliko zaupanja v župniji, da so zamogli organizirati tako mamfestantno udeležbo.
MED TEDNOM
DOMA
„Hrvatska Straža" poroča iz Dol. Lendave, da je banska uprava na prošnjo vernikov lendavske cerkvene občine nakazala 10.000 Dia-ea-gra-ditev evangeljske cerkve.
Zemunski most preko Save, ki je prvi žični most v naši državi je dograjen. Most se dviga 12 m nad površino Save in visi na žici, ki je spletena iz 38 jeklenih žic tako, da znaša njen premer 62 cm. Stal je okrog 180 miljonov dinarjev.
V vasi Želečeva pri Ključu sta se med molitvijo v džamiji (turška molilnica) spGrekla dva kmeta. Posledica tega je bila, da so se kmetje po molitvah spoprijeli pred džamijo. V bitki je sodelovalo 50 vaščanov. Na bojišču je obležalo 10 ranjencev.
Neznani vlomilci so odnesli za-ječarskemu odvetniku Vasiču 160 zlatnikov, okrog 100 000 Din gotovine, ter vse vrednostne papirje, ki predstavljajo vrednost okrog 700.000 Din.
Odkup tobaka v Južni Srbiji je dovršen in so prejeli sadilci tobaka okrog 26 miljonov dinarjev, za okrog 3 miljone kg izbranega tobaka. Komisija monopolske uprave je dala sežgati okrog 355 000 kg neuporabnega tobaka.
Iz uredništva.
K. N. Sob. Izjavo lahko priobčimo le pod „Poslano" kar je seveda-združeno z oglasnimi stroški. Radi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti — a.)
B. O. Land. Pošiljajte poročila pravočasno !
H. IL 19» „PIISTHI TOREK" običajna prireditev v Sokolskem Domu.
dragega
Zahvala.
Globoko potrti vsled nenadne in prerane smrti našega
ALEKSANDRA
se zahvafjujemo vsem dobrim prijateljem in znancem, ki so nam s tolažbo in pomočjo stali ob strani kakor tudi vsem, ki so se v tako ogromnem številu udeležili pogreba.
Posebna hvala gre govornikom in pevcem, ki so se tako ganljivo poslovili od njega, nadalje učiteljskemu društvo, Sokolu, gasilcem, njegovi šolski deci ter vsem, ki so darovali vence in cvetje.
Žalujoče rodbine: HIMA, Dr. MUSTER, DŽUBAN.
v Murski Soboti.
Takse Zbornice za TOI.
Zadnji Službeni list objavlja razglas banske uprave, da sme pobirati Zbornica za trgovino, obrt in industrijo od 1. januarja 1934 naprej te takse :
1.	Za potrdila po § 95, odst. 5.,
zakona o obrtih:
/. Trgovinski obrti :
a)	na debelo Din 500.-
b)	na drobno Din 250.-
c)	mali obrati (§ 19, it. 3 zakona o obrtih Din 100.-
2.	Rokodelski In ostali obrtnim obrti:
a)	v krajih z več ko 50.000 prebivalcev Din 600,-
b)	v krajih z več ko 20.000 prebivalcev Din 450.-
c)	v krajih z več ko 5.000 prebivalcev Din 150-
č) v ostalih krajih Din 75.-
3.	Industrijski In rudarski obrti Din 1000
4. Gradbeni obrti :
a)	inženjerski in graditeljski Din 500.-
b)	zidarski in tesarski Din 300..
c)	ostali Din 250-
6 Obrti, za katere je potrebna dovolitev :
a)	hoteli, kavarne in avtomati Din 500
b)	restavracije Din 300 -
c)	ostali gostilniški obrati Din 200.-č) bančni, menjalski in zavarovalni
posli Din 1000.-
d)	obrti navedeni v § 60 zakona o obrtih št. 1-4, 6, 8, do 21, 23 25, 26 Din 250.-
e)	ostali v tem paragrafu navedeni obrti Din 100.-
Ako potrebuje potrdilo javna trgovska družba, se taksa za potrdilo podvoji pri delniških družbah, družbah z omejeno zavezo, gospodarskih zadrugah in komanditnih družbah se taksa zviša na Din 1000 -
Pri otvarjanju podružnic podjetij, ki so na zborničnem področju in ob postavitvi poslovodje se pobere polovična taksa. Pri otvoritvi podružnic in ob postavitvi poslovodje se plača polna taksa.
II.	Za legitimacije
trgovskih potnikov podjetij, ki ne zaposlujejo več ko 3 potnike, se pobere taksa za vsako legitimacijo po Din 20.- Pri firmah, ki zaposlujejo od 4 do 10 potnikov po Din 50, več ko 10 potnikov pa na Din 100 za vsako legitimacijo.
III.	Ostala potrdila.
1. Izpričevala o Izvoru:
a)	pri vagonskih pošiljkah Din 20
b)	pri komadnih pošiljkah Din 10
c)	pri lesnih pošiljkah Din 5
2.	Potrdila po členu 14 št. 4, uredbe
o skupnem davku:
a)	z veljavnostjo za dobo 6 mesecev Din 100
b)	v posameznih primerih
1.	vagonske pošiljke Din 50
2.	komadne pošiljke Din 15
3.	Potrdila za dosego carine prostega
uvoza :
a)	kompletne instalacije Din 1000
b)	vagonske pošiljke Din 300
c)	komadne pošiljke Din 25
4.	Zmožnostna Izpričevala za dobavo
potrošnega materljala :
a)	v vrednosti do 10.000 Din 5
b)	v vrednosti nad 10.000 do 100.000 Din — Din 10
Organizacija.
VABILO
na
redno letno skupščino
Občinske organizacije JNS. v M. Soboti, ki se vrši dne 4. februarja 1934 ob pol 11. uri dopoldan v prostorih stare kavarne pri „Kroni" (Faflik).
DNEVNI RED :
1.	Pozdrav in nagovor predsednika.
2.	Čitanje zapisnika zadnje glavne skupščine.
3.	Poročilo narodnega poslanca, ev. sres. predsednika in ban. svetnika.
4.	Poročilo tajnika.
5.	Poročilo blagajnika.
6.	Volitev novega odbora«
7.	Volitev delegatov za sres. skupščino.
8.	Sklepanje o članarini za 1. 1934.
9.	Slučajnosti.
Prosi se točne in polnoštevilne udeležbe.
ODBOR.
Organisadl«. V smislu sklepa izvršnega odbora JNS. se bodo vršila kulturna, gospodarska in higi-jenska predavanja v vseh občinskah organizacijah v našem srezu. Kot prvo predavanje je napovedano za občinsko organizacijo v Tišini. Okrožni zdravnik Dr. Vučak Štefan bo predaval dne 4. februarja ob 2. uri o „Htgffenf kmetskih domov" na Tišini, dne 18. februarja tudi ob 2. uri v Martjancih. Udeležba za vse člane obvezna I Nadaljne razporede bomo objavili od časa do časa.
Lfutomar. V nedeljo, dne 18. februarja 1934 ob 10. uri dopoldne se vrši v prostorih kavarne Resnik v Ljutomeru redna letna skupščina sre ske organizacije JNS. Dnevni red po § 13. statutov. Prosimo sigurne udeležbe 1
SOKOL
Vabimo vso članstvo, da poseti prireditev čete v Rakičanu, ki bo dne 8. febr. 1934 ob 20. uri 30 min. v Sokolskem Domu v Murski Soboti. Zdravo I Uprava S. D. M. Sobota.
Perjan M.
Še veš prijatelj...
(f Aleksandru Html.)
Še veš prijatelj, tudi takrat je snežilo, ko si prvič stopil pred nas ter začel pripovedovati, da si doma iz ravnin tam okraj Mure. Ves plašen si se oziral in beseda Ti je trepetala, ko si se nehote zazrl skozi okno ter se zamišljeno zagledal v silhueto sv. Roka, ki še je s svojimi kapelicami zaganjal izza hiš v sivino. Takrat je It padel mrak na Šmarje In dolina ned hribi je dihala mir in pokoj. Le v Tvojih besedah je bija bolest, trpka in velika, da Te je prepregala vsega. Bila Ti, te t smehu in pejmi, a Ob temnih besedah je bila samà . .. Kje si bil takrat? Dolina šmarska je itpfc, a v njenem količju ih trsju je bila sä Te Bolečina. Le zakaj «i tako
hrepenel in ljubil svoja polja? Mogoče se je baš takrat rodilo spoznanje, da se je treba poslavljati ... A nisi se od vseh in od tega je že nekaj let, ko si se zadnjič obrnil v ovinkih in pobožal v mislih hiše šmarske, ki so se potapljale v dolini. Hitel si med svoja polja po katerih si hrepenel toliko dolgih ur. O vem, da Ti jc bilo takrat praznično pri duši.
In danes se zopet trgajo beli kosmi o}) oknih. Pa če so si že dnevi in ure po svojih utripih enaki, človek nehote pričakuje, da vstopijo znanci izza preteklih dni, z besedami, ki so prijetne kakor božajoča dlan. In veš tako trpko je spoznanje in zavest, da Tebe ne smem več pričakovati. Drugi tudi ne I Saj bi mi prišli k Tebi, te ne bi bila tako dolga pot od naših pragov do Tvoje prsti in križi . . . čakati moramo ker naia
srca so med prstmi usode. Mogoče pa se že jutri stisnejo v pest in po tem pridemo.
Da Ti povem še tisto, kako je stopila smrt nà njivo. Poslušaj: Trideset in dve brazdi preoranih v polju in naslednja do polovice. Kakor je prva plitka tako je zadnja globoka in se svetlika v pomladnem solncu. V njej bi vsklilo najbolje in klasi bi bili kakor zlati slapovi. In pomisli - sredi polja je orač omagal, ie zakrilil ni z rokami, ne kriknil, samo roke so mu omagale in v kolenih je klecnil. Obležal je v razorih z razstrtimi rokami, k^kor pripet na križu «redi polja, razoranega v več kot trideset razorov in naslednjega pol. Cuti jè kakor žalostna pomladna pesem ... Da bi znal bi jo zapel za Tebe in za nas, nekaterim v žalost, a drugim v zdravičo,
c) vrednosti nad 100 000 Din do 1,000.000 dinarjev — Din 25 č) vrednosti nad 1,000 000 Din —
Din 1000. 5. Ostala zmožnostna izpričevala In ostala potrdila razltčnls vrst Din 25:
Izvozničarji pozor!
Udruženje izvoznika Kraljevine Jugoslavije je poslalo Združbi trgovcev v Murski Šoboti poziv, naj mu odpošlje imena vseh izvoznikov (Iz-vozničarskih tvrdk) ker ta rabi to za podatke pri zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, pa tudi za odgovor raznim interesentom, ki se zanimajo za naše blago.
Pozivamo radi tega vse izvoznike, da v teku 14 dni osebno ali pismeno prijavijo Združbi trgovcev v Murski Soboti točno navedbo predmetov, ki so jih izvažali, po možnosti koliko je bilo izvoženega v zadnjih letih na primer:
Sveža jabolka, odnosno ostalo sadje kakor hruške, slive, orehi ter gobe, zrnje, nadalje tudi perutnina, jajca, les, živina, meso itd.
Tudi Združba sama potrebuje take podatke, vsled tega je v interesu vsakega izvoznika, da o predmetnem Združbo obvesti.
Trgovina z jajci.
Opozarjajo se vsi trgovci, ki se pečajo s trgovino z jajci, da je uveden sistem odnosno prodaja jajc le na kilograme, vsled tega pozivamo vse te trgovce, da čimprej uvedejo tudi sami nakup in prodajo jajc le na vago in odpravijo povsem nakupovanje jajc na komade. Tudi v ostalih delih države se že zdavnaj kupuje in prodaja jajca le na vago in ne več na komade.
TON-KINO
Lastnik G. DITTRICH
v MURSKI SOBOTI
Lil Dagover v filmu
Plesalka Barberina
Režija: Fridrich Zelnik. Glazba: Mac Roland. V osla! ih vlogah : Hans Junkermann, Hans Brauswetter in Paul Otto.
Prtditava sa vrii|o i
V NEDELJO, dne 4. februarja ob »/a* url, In zvečer ob »/»9 uri.
seveda brez čaš, ki zvene v urah turobnih, kakor uglašeni broni.
Še nekaj Ti povem, kar sem bral v Tvojih priprtih očeh : Zgodbo Kondorja s strtimi perutmi ... In samo ta misel je bila v meni ko smo Te spremljali med zasneženimi polji tja med križe 1 Veš, molitev se je oklenila spominov, ki se nam bodo vsak dan oglašali ob dušah kakor jokajoči otroci.
Čudno prijatelj, ki že spii v grobu, da danes prav tako sneži kot takrat ko sva se prvič srečala, le nebo je temnejše in Tvojih besed alò ravninah, ki si jih tako ljubih Pač, trpko govoriš o njih, o treh sežnjih prsti moleduješ, ki je pretežka zi Tvoje mlado Življenje.- Moj Bog in nifiCe; Ti ne more pomagati 1 : T' .
ZA GOSPODINJE
Kislo zelje v naši prehrani.
Kislo zelje velja med našim narodom že od nekdaj za zelo zdravo — celo zdravilno hrano. Pa tudi Francozom, Nemcem in Američanom je kislo zelje cenjena in priljubljena zimska jed.
Prebivalcem na deželi in revnejšim slojem je kislo zelje v zimskem šasu glavna hrana in stem izpolnjujejo važno nalogo. Zelje je najboljše in najcenejše sredstvo za očuvanje pred skorbutom. Že v starih higijen-skih knjigah čitamo o kislem zelju, da ima v sebi snovi, važne za zdravje, in da sploh zdravilno učinkuje.
Danes pa potrjujejo to mnenje o kislem zelju tudi mnogi zdravniki, ki se bavijo z dognanjem zdrave ljudske prehrane. Kislo zelje ni torej samo zdrava domača hrana, temveč tudi imenitno prehransko domače zdravilo, ki je vredno posebnega uvaževanja, je prav za prav ena izmed najstarejših zelenjavnih konserv, ki nastane po mlečnokislinskem kipenju. Vsebuje alkaiije, antiskarbutični vitamin C, mlečnokislinske bakterije in mlečno kislino. Tudi je bogato redilnih soli. Kipenje po katerem nastane, ga napravi lažje prebavljivega, kakor pa sveže zelje- Njegova mlečna kislina čisti, pospešuje prebavo in razstaplja bolezenske snovi.
Vse te ugodne snovi pa ima samo sirovo kislo zelje. Posebno dobro učinkuje, če ga uživamo na tešče in redno. S kuhanjem pa izgubi tist lastnosti, ki koristijo naiemu zdravju in postane teže prebavno. Oni pa, ki zelo slabo prebavlja, naj bi morda užival le sok od sirovega zelja. (To lahko naredi tako, da zelje v ustih nekaj časa žveči, zaužije sok» ostanek pa izpljune.) Sok kislega zelja uničuje škodljive bakterije v želodcu in črevesu ter čisti ledvice in jetra. Dobro je, če spijemo dvakrat na teden po pol kozarca sirove zél-nice. Kislo zelje uživamo torej sirovo, z zelnico vred. A zelje mora biti sveže, ne pa tako, ki je že nekaj dni čakalo in se sušilo. Le v svežem so vitamini, ki so neogibno potrebni za nemotno delovanje vseh organov našega telesa.	(Dalje.)
KMETIJSTVO
Tečaj za vinarstvo, kletarstvo in sadjarstvo.
Devetmesečni tečaj za vinarstvo, kletarstvo in sadjarstvo se bo vršil na banovinski trsnici in drevesnici v Pekrah, pošta Limbuš pri Mariboru in na banovinski trsnici in drevesnici Kapeli p. Slatina Radenci, v času od 1. marca do 30. novembra t. 1. Na tečaje se sprejemajo dovolj razviti in zdravi mladeniči, v starosti od 16 let naprej. Prednost za sprejem imajo sinovi kmečkih in viničarskih starišev-Pouk na tečajih je teoretičen in
praktičen.
Gojenci dobe na zavodih prosto
stanovanje, brezplačno oskrbo in mesečno podporo Din 30*— (trideset
dinarjev), ki jim služi za nakup potrebnih učil in drugih malenkosti.
Prošnje morajo biti lastnoročno pisane in kclekovane z Din 5' . Prošnjam je priložiti: 1. krstni list, 2. zadnje šolsko izpričevalo, 3 zdravniško izpričevalo, 4 nravstveno izpričevalo, 5. izjava starišev (ali varuha)> da puste svojega sina (ali varovanca) svojevoljno na tečaj (kolek Din 2).
Posamezne pravilno opremljene prošnje je osebno izročiti upraviteljem zavodov ali odposlati na upraviteljstvo enega ali drugega zavoda najpozneje do 10. februarja t. 1.
Tržne cene.
Tedenski sejem v Zagrebu
24. t. m. Dogon je bil: 14 bikov, 50 krav, 102 junic, 182 volov, 63 juncev, 172 telet, 516 konjev in žrebet 3 evce in jagnjeti, 897 svinj in 142 prascev. Cene so bile: za kg žive teže : Biki 3 50, krave za mesarske
3-3.25,	krave klobasarice 2—2 40, junice za mesarske svrhe 3.50 4, junice za pleme komad 1000 1 200, voli I vrste 450 4 70. voli II. vrste 3.50, voli bosanski 3.—, junci 3 50— 3 80, svinje pitane 8 8 50, svinje za pleme 6.50 -7 50, prasci komad 90-130, konji par 3.500-7000, žrebeta kom. 1200 1500, konji za klanje kg 1.25 1.50, svinje srijemske zaklane kg 11—11 50, teleta živa 5 50 - 6 50, teleta zaklana 7.50-8 50 Dm za kg.
Mariborski »vinski sejem 23. Jan. 1934. Prignanih je bilo 16 konj, 13 bikov, 148 volov, 321 krav in 16 telet, skupaj 514 glav živine. Cene so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 3 25-4, poldebeli voli 275 3 50, plemenski voli 2 75-3.25, biki za klanje 3-3.50, klavne krave debele 2.25 — 3.25, plemenske krave 1.75—2 25, krave za klobasarje od
I.75	do 2, molzne krave od 2 do 2 25, breje krave 2—2 25, mlada živina 2 75-3 25, teleta 4-5 Din. Prodanih je bilo 216 glav, od teh za izvoz v Italijo 14 glav.
Mesne cene : Volovsko meso I. vrste 1 kg. 10-11, in 12, II. vrste 8 — 10, meso od bikov, krav in telic
4—7,	telečje meso I. vrste 14-16, II. vrste 10-12, svinjsko meso sveže 10-16 Din.
Mariborski svinjski sejem : Prignanih je bilo 81 svinj. Cene so bile sledeče : Mladi prašiči 7 9 tednov stari komad 130-140, 3 do 4 mesece 200 do 250, 5 do 7 mesecev 320 do 360, 8 do 10 mesecev 450 do 500, eno leto 650 do 700, 1 kg žive teže 7 do 8.50, mrtve teže 9 50
II.	Prodanih je bilo 37 svinj.
Novosatfska blagovna borza 29. Jan. Tendenca čvrsta, promet je bil srednji. Pšenica : baška, okolica Novi Sad, srednjebaška, sremska 96 98; baška, okolica Sombor 95-97; gornjebaška 97- 99; baika potiska in slavonska 98—100, gornje-banatska (77 kg) 92-95, južnobanat-ska (77 kg) 92-94.
Oves: baški, sremski, slavonski 51-53.
Ječmen : baški, sremski (64/65 kg) 66 - 68.
Koruza : baška in sremska stara 76-78, nova 53—55, baška nova sušena 68 -70, sremska sušena 69 71, banatska nova 50-52, sušena 65-67.
Deželni pridelki.
ZAGREB: Detelja po 40 - 45, otava40—45, seno 30—40, slama za steljo 25—35, za 100 kg. pri odjemu celega voza.
E 302/33-3
Draibeni oklic
Dne 9 februarja 1934 ob 8 uri in po potrebi še naslednji dan prodajo se v Murski Soboti Cerkvena ul ca štev. 11 sledeče premičnine:
Različno pohištvo : omare, postelje, mize itd, 1 klavir „Bosendorfer,* 1 šivalni stroj »Singer," preproge in večje število slik.
K draženju se bo začelo pozivati šele pol ure po zgoraj navedeni uri ; medtem pa se lahko ti predmeti ogledajo.
SPBSko sodišče g Murski Sabati,
odd. IV, dne 24. I. 1934.
Krščansko konzumno društvo v Dobrovniku bo oddalo na javni dražbi dne 4 febr. 1934 ob 12. uri
v naiem zgradbo»
ki je primerno za trgovino in se nahaja nasproti farne cerkve. Natančnejše informacije daje : g
Pekuš Pavel, Dobrovnik 228.
NAZNANILO.
Marič Anton, urar in fini mehanik v Belticih naznanja, da si je nabavil novi in najmodernejši
PHILIP SO V APARAT
za polnjenje akumulatorjev
Vsled tega oskrbujem strokovno in točno polnjenje vsakovrstnih akumulatorjev po najnižji ceni. Priporoča se:
MARIČ ANTON
urar in fini mehanik
BELTINCI.
Hi S a v Turnišiut
na najprometnejšem mestu v Prek-murju, z gospodarskimi poslopji in zelo dobro uvedeno
trgovini usnja in mešanega blaga,
se proda radi preselitve. (Z ali brez skladišč-magacinov.) Trgovina že obstoja več kot 70 let, edina je v kraju, ki ima preko 100 čevljarjev, ki v veliki meri izdelujejo sejmsko blago. Prsma na naslov:	I
EMANUEL BADER, ČAKOVEC.
OGLAŠUJTE V
„MURSKI KRAJINI!"
Draibeni oklic
J. 1298/33-25
Podpisano sodišče prodaja v izvršilno konkurzni zadevi Szapary sledeče nepremičnine :
Dne 15. februarja 1934 ob 9 uri na licu mesta v Šalamancih
Iz vi. štev. 12
pare. št. 292 (b) 1 do 292 (b) 18 gozd cen. vred 16331 Din
najmanj ponudek 16331 Din
292 (b) 9 do 292 (b) 16 gozd cen. vred 1142CLDiji___
najmanj, ponudek 11420 Din 292 (b) 22 do 292 (b) 32 gozd cen. vred. 16500 Din.
najmanj, ponudek 16500 Din
Dne 22. februarja 1934 ob 9. uri na licu mesta v Šalamencih
iz vi. štev. 12
pare. štev. 101 (a) 2 gozd 1200 sež cen. vred 4800 D najm. pon. 4800 D
101	(a) 4
101	(a) 5
101	(a) 34	„
101	(a) 94	„
101	(a) 95	„
101	(a) 96	B
292	(b) 37	„
292 (b) 45	in
292	(b) 46	,
1200	sež
1200	sež
1200	sež
1265	sež
1200	sež
865	sež
1200	sež
1239	sež
4200 D 4200 D 4800 D 5060 D 4800 D 3460 D 3600 D
664 50 D
4200 D 4200 D 4800 D 5060 D 4800 D 3460 D 3600 D
664 50 D
Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti giede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Murski Soboti,
odd. IV, dne 24 I. 1934.
Provühoeih
Opozorilo prašiče rejcem
Znameniti belgijski preparat, znan širom sveta, ki prepreči bolezni pri svinjah in jih zredi za 2 meseca poprej. Tovarna tega izvrstnega preparata je v želji, da ga porabljajo vsi rejci, vsled krize sklenila, da ponovno znifei cene. Izkoristite priliko in kupite takoj pri Vašem trgovcu originalno škatlo ca. 700 gramov, ki stane sedaj samo Din 25'-, in hitro se bodete prepričali o istinitosti naših trditev.
GARANCIJA. V slučaju neuspeha wzamemo neizrabljeno količino nasal In vrnemo ves denar.
Ako ga v Vašem mestu ne dobite, pišite nam in mi Vam pošljemo vsako količino.
Provandeine društvo s. o. j. Beograd. Prodaja se v trgovini GAŠPAR JOŽEF« v H. Soboti
Zastopnik za Prekmurje:
HENHART FRANJO, MURSKA SOBOTA.
Navodila uporabe se nahaja v našem jeziku v vsaki škatli.