**Vi
1-2

konoplan
induplati glasilo podjetja
O"
induplati jarše
LETO XXXIV - Št. 1,2
JANUAR—FEBRUAR 1991
DAVKI PO NOVEM
1. DOHODNINA
Dohodnina je sintetični davek občanov. Dosedaj so občani plačevali različne davke in prispevke, po novem plačujejo le en davek in tri prispevke. Dosedanji tako imenovani cedularni davki bodo v prihodnje predstavljali sprotno akontacijo dohodnine. Morda mnoge bega, da se ohranjajo imena, kot so: davek od dohodkov iz dejavnosti, davek od osebnih prejemkov, davek od dohodka iz kmetijstva. Vendar so vse to le akontacije enega davka — dohodnine. Od starih cedularnih davkov sta kot pojem popolnoma izginila davek na skupni dohodek in davek od nenapovedanega dohodka, ni pa več tudi davčnega razlikovanja med gospodinjskimi in poklicnimi dejavnostmi. Obdavčitev (akontacija) prejemkov iz različnih virov je po stopnjah še vedno različna, na letni osnovi pa je po višini enaka ne glede na vir (avtorski honorar, osebni dohodek itd.). Izjema so le dohodki za delo študentov, izplačani preko pooblaščenih študentskih servisov, kar bomo videli kasneje. Glede svojih prejemkov vsi vedno razmišljamo po neto principu. Zato bo najtežje narediti miselni preskok na bruto princip in na letno (ne mesečno) osnovo, na čemer temelji dohodnina. Zakon o dohodnini torej uvaja obdavčevanje skupnih bruto prejemkov iz različnih virov na letni osnovi.
Dohodnina se plačuje na seštevek: bruto osebnih dohodkov, bruto pokojnin, bruto priložnostnih zaslužkov, katasterskega dohodka, dobička fizičnih oseb (zasebnikov), dobička od prodaje kapitala (vrednostnih papirjev in deležev v kapitalu, nepremičnin in vrednejših premičnih predmetov, npr. avtomobilov), obresti na dana posojila, ki so višje od eskontne stopnje Narodne banke, izplačilih dividend oziroma dohodkov iz udeležbe pri dobičku, dohodkov iz oddajanja premoženja v najem in bruto dohodkov iz premoženjskih pravic (6. člen).
Praktično se z dohodnino obdavčujejo vsi dohodki. Oprostitev velja le za dohodke iz obresti na hranilne vloge, dobitke pri igrah na srečo (ti se obdavčujejo po Zakonu
o davkih občanov) in prejemke iz 16. člena zakona (od štipendij, socialno varstvenih pomoči, nadomestil za invalidnost, dodatkov za pomoč in postrežbo, rejnin, prejemkov invalidov za delo med rehabilitacijo, prejemkov za vojne zasluge in prejemkov iz nagrad) ter prejemke preko pooblaščenih študentskih servisov.
Pri obračunu dohodnine na letni osnovi se seveda upoštevajo vsi že plačani davki (akontacije dohodnine), osnova pa se že pred tem zmanjša za posamezne olajšave iz 7. in 8. člena ter za plačane prispevke za socialno varnost.
Morda naj zanimivejše so olajšave iz 7. člena, saj bodo temeljito spremenile obnašanje davkoplačevalcev, ki bodo odslej skrbno hranili račune. Za večino so pomembne olajšave iz točk 1 do 12, s katerimi lahko znižamo osnovo za dohodnino do 10 odstotkov.
Ker je vse to precej zapleteno, si bomo izmislili primer davkoplačevalca, ki dobiva kar največ možnih različnih dohodkov.
Recimo, da je neki gospod Novak zaposlen, ima manjšo hišo in še eno stanovanje, ki ga oddaja in leta 1991 proda, nezaposleno ženo, enega otroka, nekaj kmetijskega zemljišča, traktor, s katerim pozimi pluži ceste po pogodbi s krajevno skupnostjo in ga bo v letu 1991 prodal, ima pa tudi popoldansko obrt, je solastnik podjetja Finta-družba z omejeno odgovornostjo in sem ter tja po naročilu napiše kakšen elaborat za avtorski honorar.
Spremljali bomo dogodke v poslovanju gospoda Novaka v fiksal-nem letu 1991. S primerom gospoda Novaka bomo zajeli vse glavne vrste dohodkov, za katere se plačuje dohodnina, razen pokojnin. Te bomo obravnavali posebej.
Recimo, da ima gospod Novak po starem, ob koncu leta 1990, 10.200 din čistega neto osebnega dohodka in da je povprečni čisti neto osebni dohodek v tem trenutku 6.000 din, kar pomeni, da je povprečni bruto osebni dohodek po novem 9.734 din.
Povprečni osebni dohodek je, kot rečeno, 9.734 din. 80 odstotkov tega je 7.787 din in 12 odstotkov te vsote je 934 din. Preostanek oseb-
nega dohodka je razlika med 80 odstotki povprečnega in višino osnove.	To	je:
14.066 din-7.787 din =
6.279 din.
Ta znesek se obdavčuje po stopnji 22 odstotkov in znesek davka na preostanek je 1.381 din. Skupaj gospod Novak torej plača 1.381 din+ 934 din = 2.315 din mesečne akontacije dohodnine v obliki davka od osebnih prejemkov.
Če seštejemo plačane socialne prispevke in davek od osebnega prejemka (skupaj 6.181 din), vidimo, da od bruto osebnega dohodka 16.584 din gospod Novak dobi 10.402 din neto izplačila.
Predpostavljamo še, da ni inflacije in se gospodu Novaku ne spreminja osebni dohodek. V celem letu bo plačal 12 x 3.866 din = 46.392 din socialnih prispevkov in 12 x 2.315 din = 27.780 din akontacije dohodnine.
Stanovanje oddaja v najem za
2.000	din na mesec.
Za pluženje cest s svojim traktorjem v januarju, februarju in marcu 1991 dobi v bruto znesku po
10.000	din na mesec. V aprilu svoj traktor, ki ga je kupil lansko leto, proda za 200.000 din.
Gospod Novak je npr. polovični lastnik podjetja Finta, svoj delež pa v letu 1991 proda za 10.000 din.
V letu 1991 napiše tudi 3 elaborate po avtorski pogodbi in za vsakega od njih dobi po 5.000 din v bruto znesku.
OBDAVČEVANJE OSEBNIH PREJEMKOV — osebnih dohodkov, pokojnin in prejemkov za priložnostno opravljanje del
Od osebnih dohodkov in prejemkov za priložnostno opravljanje del morajo plačevati dohodnino (kot akontacijo v obliki davka od osebnih prejemkov) vsi, ki osebni dohodek in omenjene prejemke dobivajo v Sloveniji (13. člen) ali pa osebne dohodke dobivajo izven Slovenije od slovenskih delodajalcev (18. člen).
Od pokojnin plačujejo davek vsi upokojenci s stalnim bivališčem v Sloveniji, četudi pokojnino dobivajo iz tujine.
Osnova za davek je bruto osebni dohodek, bruto prejemek za pri-

SIMULACIJA PLAČILA DAVKA NA PODLAGI ZAKONA O DOHODNINI
Obračun dohodnine upoštevaje celotno olajšavo iz 7. člena zakona
	10.0	8,0	6.0	4.0	2.5	2.0	1.7	1.4	1.3	1.1	1.0	0.8	0.5
Št ELEMENTI	pov. pov. pov. pov. pov. OD	pov.	pov.	pov.	pov.	pov.	pov.	pov.	pov.
MESEČNI OBRAČUN DAVKA OD OSEBNIH PREJEMKOV:									
1. SEDANJI ČISTI MESEČNI OD 2 NOVI BRUTO OSEBNI	60,000 48,000 36,000 24,000 15,000	12,000	10,200	8,400	7,800	6,600	6,000	4,800	3,000
DOH. 3 SKUPAJ DAVKI IN	97,339 77,872 58,404 38,936 24,335	19,486	16,548	13,628	12,654	10,707	9,734	7,787	4,867
PRISPEVKI IZ BOD	49,526 39,138 28,750 18,362 10,570	8,177	6,764	5,402	4,961	4,078	3,636	2,754	1,721
4	PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST 5	DAVEK OD OSEBNIH	22,738 18,191 13,643 9,095 5,685	4,548	3,866	3,183	2,956	2,501	2,274	1,819	1,137
PREJEMKOV	26,787 20,947 15,106 9,266 4,886	3,629	2,899	2,219	2,005	1,576	1,362	934	584
6 Stopnja po 15. čl. v %	30	30	30	30	30	25	25	22	22	22	22	12	12
7 Na spodnji meji razreda	4,594 4,594 4,594 4,594 4,594	2,648	2,648	934	934	934	934	0	0
8 V tekočem razredu	22,193 16,353 10,512 4,672	292	981	251	1,285	1,071	642	428	934	584
9 Spodnja meja razreda	23,362 23,362 23,362 23,362 23,362	15,544	15,544	7,787	7,787	7,787	7,787	0	0
OSEBNI DOHODEK 11 RAZLIKA V	47,814 38,734 29,654 20,574 13,764	11,291	9,783	8,225	7,693	6,630	6,098	5,034	3,146
PRIMERJAVI S SEDANJIM OD	-20,3% -19,3% -17,6% -14,3% -8,2%	-5,9%	-4,1%	-2,1%	-1,4%	0,4%	1,6%	4,9%	4,9%
LETNI PORAČUN DOHODNINE (upoštevaje olajšave iz 7. člena):									
12 OSNOVA (letni bruto OD									
- prispevki)	895,211 716,169 537,127 358,084 223,803 179,042 152,186 125,330 116,377					98,473	89,521	71,617	44,761
13 DOHODNINA I (brez									
olajšav za otroke) 14 DOHODNINAH	312,760 240,248 167,736 103,110 56,698	42,598	34,139	26,183	23,927	19,415	17,159	12,647	7,654
(olajšava 1 otrok) 15 DOHODNINA III	308,555 236,043 163,828 99,373 53,427	39,328	30,868	23,567	21,311	16,799	14,543	10,471	5,879
(olajšava 2 otroka) 16 Že plačano (Davek od	303,299 230,787 159,155 94,700 49,339	35,239	27,064	20,296	18,040	13,528	11,313	8,252	3,659
oseb. prej.)* 17 DOPLAČILO I (brez	321,453 251,369 181,285 111,200 58,637	43,403	34,642	26,633	24,063	18,923	16,353	11,213	7,008
olajšav za otroke) 18 DOPLAČILO II (olajšava	(8,693)(11,121)(13,548) (8,090) (1,939)	(804)	(504)	(449)	(136)	492	806	1,434	646
1 otrok) 19 nOPT.AfTTniTT	(12,898) (15,326)(17,457)(11,828) (5,210) (4,075) (3,774) (3,066) (2,752) (2,124) (1,811)							(742) (1,130)	
(olajšava 2 otroka) 20 Kot % od enomesečnega čistega OD	(18,154)(20,582)(22,129)(16,500) (9,298) (8,163) (7,578) (6,337) (6,023) (5,395) (5,040) (2,962) (3,349)								
	-18% -29% -46% -39% -14%	-7%	-5%	-5%	-2%	7%	13%	28%	21%
21 Kot % od enomesečnega									
čistega OD 22 Kot % od enomesečnega	-27% -40% -59% -57% -38%	-36%	-39%	-37%	-36%	-32%	-30%	-15%	-36%
čistega OD	-38% -53% -75% -80% -69%	-72%	-77%	-77%	-78%	-81%	-83%	-59%	-106%
NOVI ČISTI OSEBNI DOHODEK PO DOKONČNEM LETNEM									
OBRAČUNU DOHODNINE: 23 ČISTI ODI-									
% od sedanjega OD 24 ČISTI OD II-	80.90 82.63 85.51 88.53 92.84	94.75	96.44	98.36	98.77	99.82	100.50	102.38	103.07
% sedanjega OD	81.48 83.36 86.41 89.83 94.65	97.02	99.12	100.96 101.157		103.12	104.14	106.16	108.01
25 ČISTI OD III-									
% od sedanjega OD	82.21 84.27 87.49 91.45 96.92	99.86	102.22	104.20	105.06	107.25	108.62	110.01	114.17
SPREMEMBA LETNEGA ČISTEGA OSEBNEGA DOHODKA									
- izražena s številom									
sedanjih mesečnih čistih osebnih dohodkov									
26 Brez olajšav za									
vzdrževane člane	-2.3	-2.1	-1.7	-1.4	-0.9	-0.6	-0.4	-0.2	-0.1	-0.0	0.1	0.3	0.4
27 Z olajšavo za 1 otroka	-2.2 -2.0 -1.6 -1.2 -0.6	-0.4	-0.1	0.1	0.2	0.4	0.5	0.7	1.0
28 Z olajšavo za 2 otroka	-2.1	-1.9	-1.5	-1.0	-0.4	-0.0	0.3	0.5	0.6	0.9	1.0	1.2	1.7
* Znesek davka od osebnih prijemkov (zaporedna številka 5 x 12 mesecev)									
Opomba: V simulaciji je bil upoštevan poprečni cisti osebni dohodek v višini 6.000 din. Plačilni razredi so prikazani s količnikom									
glede na poprečni cisti oseom dohodek. Vir: Republiški sekretariat za finace									
ložnostno opravljanje del, bruto nadomestila iz delovnega razmerja (porodniška, bolniška — vse to je bilo sedaj izplačevano v neto znesku oziroma izvzeto iz obdavčevanja), pokojnina, ki se fiktivno preračuna na bruto osnovo, in osebni dohodek za delo v tujini v bruto znesku, ki bi ga davčni zavezanec dobil za tako delo v domovini (14. člen).
Davčnih oprostitev in olajšav je
malo in so omenjene že na začetku tega poglavja. Oprostitve temeljijo na dveh načelih:
a)	Ne obdavčujejo se prejemki določenih izvorov. Gre večinoma za manj pomembne prejemke, ki jih dobivajo občani poleg svojih rednih prejemkov. Zato bodo dohodnino še vedno večinoma plačevali vsi. Pomembna je davčna oprostitev iz 7. točke 16. člena, ki se nanaša na enkratne zneske, kot nadomestilo za brezposelnost. Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti namreč določa, da je moč nadomestilo dvigniti tudi v enkratnem znesku. Sicer se ta nadomestila plačujejo v bruto znesku in obdavčujejo.
Popolnoma izvzeti iz plačevanja davka so le tisti, ki živijo edinole od:	socialno-varstvenih pomoči;
pokojnin, ki so manjše od 1,1 po vprečnega osebnega dohodka; prejemkov za delo med rehabilitacijo (invalidov) ali od štipendij in seveda vsi vzdrževani družinski člani. Izvzeti so tudi tujci, ki delajo v konzularnih predstavništvih v Sloveniji in funkcionarji OZN (17. člen) ter invalidi s 100-odstot-no telesno okvaro, katerih letni prejemki so manjši od letnega povprečnega osebnega dohodka zaposlenih v Sloveniji.
b)	Ne obdavčujejo se prejemki, ki so nakazani na določen način (13. točka 16. člena). To so prejemki, nakazani preko študentskih oziroma mladinskih servisov, ki so za to dejavnost prek pogodbe o koncesiji pooblaščeni od republiškega sekretariata za finance.
Take koncesijske pogodbe v času pisanja te brušure nima še noben obstoječi servis, zagotovo pa jo bosta imela vsaj servisa v Ljubljani in Mariboru. Ta pogodba med sekretariatom za finance in določenim servisom bo predvidevala predvsem namen, za katerega morajo pooblaščeni servisi porabiti svoj dobiček, kar za davkoplačevalce ni pomembno. Pogodba
pa bo verjetno predvidevala tudi nadzor nad poslovanjem servisov, njihovo morebitno zlorabo javnega pooblastila in tudi zlorabo pravic s strani študentov (npr. fiktivno sklepanje pogodb s servisom).
Poglejmo sedaj primer gospoda Novaka, ki prejema mesečni bruto osebni dohodek v višini 16.548 din (10.200 din neto) in prejemek iz priložnostnega opravljanja del (pluženje cest po pogodbi s kraje-
vno skupnostjo) v bruto znesku trikrat po 10.000 din.
Od bruto osebnega dohodka je treba plačati 14,40 odstotka prispevka za zdravstveno varstvo in 1,70 odstotka prispevka za zaposlovanje ter največ 0,66 odstotka občinskega prispevka za zdravstveno varstvo (prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in zaposlovanje, imenovani tudi socialni pri-
(Nadaljevanje iz 3. srani)
spevki znašajo skupaj torej najmanj 22,70 odstotka ali največ 23,36 odstotka.
Za gospoda Novaka znašajo po tej višji varianti socialni prispevki mesečno 3.866 din.
Od bruto osebnega dohodka mora gospod Novak plačevati tudi mesečno akontacijo dohodnine v obliki davka od osebnih prejemkov po stopnji, ki je določena v 15. členu. Ker pa ima gospod Novak otroka in nezaposleno ženo, torej dva vzdrževana družinska člana, se mu bo osnova za akontacijo (na podlagi potrdila iz občine o številu vzdrževanih članih) znižala za 15 odstotkov (14. člen). Bruto osebni dohodek se tako za obračun davka zniža od 16.548 din na 14.066 din. Akontacijo se da po 14. členu znižati tudi zaradi vzdrževanja nezakonskega otroka ali vzdrževanja sopotnice(ka) v izven-zakonski skupnosti, če je taka skupnost prijavljena.
Formula, po kateri se obračunava davek od osebnih prejemkov, je kot rečeno, zapisana v 15. členu. Bruto osebni dohodek bi se po svoji velikosti (povprečni OD je 9.734 din) moral obračunavati po stopnji, ki velja za bruto osebne dohodke v višini med 160 odstotki in 240 odstotki povprečnega osebnega dohodka (za 16.548 din je to 170 odstotkov povprečnega osebnega dohodka). Ker pa se je osnova za obračun davka znižala za 15 odstotkov (14.066 din je 144 odstotkov povprečnega osebnega dohodka), se bo osebni dohodek gospoda Novaka obdavčeval po stopnji, ki velja za OD v velikosti od 80 odstotkov do 160 odstotkov povprečnega osebnega dohodka. Ta stopnja pa je, kot vidimo v 15. členu:	80 odstotkov povprečnega
osebnega dohodka po 12 odstotkov in preostanek po 22 odstotkov.
Ta dva podatka bomo potrebovali kasneje pri izračunu dohodnine na letni osnovi.
Poglejmo sedaj še primer prejemka za priložnostno opravljanje del oziroma storitev. Stopnjo davka je 20 odstotkov (15. člen). Torej mora krajevna skupnost pri plačilu pluženja cest odvesti 2.000 din davka in gospod Novak dobi neto plačila 8.000 din.
Za kasnejši izračun dohodnine na letni osnovi si moramo zapomniti, da je gospod Novak dobil
3 x 10.000 din = 30.000 din plačila za pluženje cest in da je že plačal 3 x 2.000 din = 6.000 din davka.
Pokojnine gospod Novak nima, vendar moramo obdavčevanje predstaviti na tem mestu, saj pokojnina prav tako zapade pod davek od osebnih prejemkov.
Pokojnine so se v letu 1990 obračunavale in izračunavale v neto znesku. Po novem je prav tako, le da se pred tem fiktivno izračunajo v bruto znesku in od njih fiktivno odračunajo socialni prispevki. Prav tako se fiktivno obračuna dohodnina v primerih, kjer dosedanja pokojnina z dohodnino ne bi nič izgubila. Pri višjih pokojninah, kjer pa obračun davka od osebnega prejemka pomeni manjši neto znesek pokojnine glede na sedanji sistem, se davek tudi dejansko odvede.
Konkretno to pomeni: dosedanje (neto) pokojnine se pomnožijo s faktorjem 1,62233. Bruto znesek se potem zmanjša za socialne prispevke in akontacijo dohodnine oz. davek od osebnih prejemkov po formuli iz 15. člena.
Še konkretneje to pomeni, da bodo vsi, ki dobivajo pokojnino (fiktivno prevedeno na bruto), manjšo od 1,1 povprečnega bruto osebnega dohodka (po netu v letu 1990 1,1 povprečnega neto osebnega dohodka), ostali na istem, kot so bili. Tisti z višjimi pokojninami pa bodo plačali nekaj davka. Npr. upokojenec s pokojnino 10.200 din v decembru 1990 (povprečni neto osebni dohodek je 6.000 din) bo plačal 417 din davka in dobil po novem januarsko pokojnino v višini 9.783 din.
Ves ta izračun bo za upokojence,
ki dobivajo pokojnino iz Skupnosti pokojninsko in invalidskega zavarovanja, naredila ta organizacija, upokojencem, ki dobivajo pokojnino neposredno iz tujine, pa bo obračun opravila občinska davčna uprava, ki ji morajo tujo pokojnino prijaviti.
Seveda tudi za upokojence veljajo:	zmanjšanje akontacije iz
14. člena, če imajo vzdrževane družinske člane, in vse druge olajšave. Za upokojence, starejše od 65 let, velja še posebna seniorska olajšava (16. točka 7. člena). Če dobivajo pokojnino, ki je višja od 1,1 povprečnega osebnega dohodka, si lahko pri obračunu dohodnine na letni osnovi to osnovo zmanjšajo za 8 odstotkov povprečnega letnega osebnega dohodka. To je 12 x 9.734 din x 8 % = 9.345 din. To pomeni, da v Sloveniji skorajda ne bo upokojencev, starejših od 65 let, s slovensko pokojnino, ki bi plačevali dohodnino.
Odmera davka
Davek od osebnih prejemkov obračuna in plača izplačevalec osebnih prejemkov (davki po odbitku). Po izplačilu osebnih dohodkov je treba davek plačati v rokih, ki veljajo za plačilo prispevkov za socialno varnost.
Pri izplačilu pokojnine se davek sočasno obračuna in odvede (izjema so prej opisane pokojnine iz tujine).
Pri izplačilu prejemkov za priložnostno opravljeno storitev mora davek prav tako obračunati izplačevalec prejemka in ga plačati v treh dneh po plačilu prejemka.
Povzeto iz brošure Davki po novem
za Cisto in varno okolje
Za nami je najpomembnejše leto povojne slovenske zgodovine, leto prehoda iz monopolne enostrankarske diktature v parlamentarno demokracijo, prehoda, ki pa sam po sebi še ne pomeni rešitve naštetih perečih družbenih, gospodarskih in zlasti doslej najbolj zapostavljenih — ekoloških vprašanj, ki so nakopičila v desetletjih, ampak pomeni šele osnovno možnost za to, da jih začnemo načrtno reševati.
V ta namen pa niso potrebne samo načelna ekološka naravnost in »zelene« težnje na sploh, ampak tudi osebna pripravljenost vsakega posameznika, da po svojih močeh konkretno prispeva k izboljšanju 'stanja z lastnim ekološkim obnašanjem, to je z varčevanjem z naravnimi viri in s čim manjšim onesnaževanjem (z varčevanjem čistil, goriv in vseh onesnažujočih snovi).
Ne le nuklearke, termoelektrarne in protiekološka industrija, tudi razsipna zasebna poraba, čeprav na videz relativno nepomembna, sčasoma lahko preraste v pereče vprašanja odlagališč in onesnaževanja vodnih tokov. Se pravi, da tudi vsakdo izmed nas lahko z malce osebne discipline prispeva, pa čeprav samo drobec, za bolj čisto in varno okolje.
Povzeto iz dnevnika
VARNEJŠI PRED RDEČIM PETELINOM
Požarna varnost se je v letošnjem letu precej poslabšala. Na raznih koncih Slovenije, je v prvih devetih mesecih zagorelo kar 2201 krat, kar je za 44,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani. To pa med drugim kaže, da se požarna obremenitev nenehno povečuje, zlasti v industrijsko obrtnih conah in strnjenih naseljih. K stanju, ki ni rožnato svoje prispeva tudi tako imenovani človeški faktor, ki ob najmanjšem opuščanju preventivno-varnostnih ukrepov povzroča ogromno materialno škodo, ki jo nikoli ni možno povrniti ali nadoknaditi. Zato so naložbe, ki neposredno vplivajo na izboljšanje varnosti pred rdečim petelinom predvsem gospodarsko utemeljene.
Ena izmed teh pridobitev je gotovo Center požarne varnosti občine Domžale, ki so ga uradno odprli 16. novembra letos.
Priložnostne slovesnosti na Količevem, kjer stoji lepo urejen in sodoben objekt, so se poleg številnih predstavnikov podjetij in ustanov, predstavnikov gasilskih društev udeležili tudi visoki gostje, med njimi: Janez Janša — sekretar za ljudsko obrambo, Igor Bavčar — sekretar za notranje zadeve in Izidor Rejc — sekretar za industrijo in gradbeništvo. Slavnostni govornik, domžalski župan Ervin-Anton Schvvarzbartl je ob tej priliki izrazil javno zahvalo vsem gasilcem, ki so ob nedavnih poplavah nesebično in požrtvovalno pomagali ljudem pri reševanju njihovega imetja. O Centru požarne varnosti pa je med drugim dejal, da je slednji rezultat neke preudarne odločitve v preteklosti za kar gre vse priznanje gradbenemu odboru in vsem, ki so sodelovali pri financiranju, odločanju, načrtovanju in izgradnji tega objekta.
V ta namen so bila na slovesnosti zaslužnim posameznikom in organizacijam podeljena priznanja:
Plakete HELIOSA so prejeli: Rihtar Aleksander, predsednik Občinske gasilske zveze; Zafošnik Alfonz, republiški požarni inšpektor; Stele Marjan, Graditelj Kamnik; Hribernik Feliks, Graditelj Kamnik; Istenič Damir, Telemont Vrhnika.
Center požarne varnosti Domžale
Plakete OBČINSKE GASILSKE ZVEZE so prejeli:
Gasilska zveza Slovenije — Ljubljana, Graditelj Kamnik, Helios Domžale, Razvojni Zavod Domžale, Skupščina občine Domžale, Vatrogasni savez občine Koprivnica, Arnuš Franc — SO Domžale, Breznik Herman — SO Domžale, Guštin Stanislav — Helios Domžale, Lenarčič Marjan — SO Domžale, Preskar Anton — SO Domžale, Primožič Peter — SO Domžale, Schvvarzbartl Ervin-Anton — SO Domžale, Slavinec Uroš — Helios Domžale, Tomše Milan — Helios Domžale, Zupan Bogdan — SO Domžale, Gerčar Branko — Koprivnica, Paša Stjepan — Koprivnica, Als Josef — Stockerau, Gilg Rudolf — Hagenbrunn.
Diplome OBČINSKE GASILSKE ZVEZE so prejeli:
Auda Srečo — Helios Domžale, Filipčič Jože — Razvojni zavod Domžale, Flis Andrej — Helios Domžale, Girandon Andrej — Razvojni zavod Domžale, Jamšek Bogdan — Graditelj Kamnik, Končan Janez — Razvojni zavod Domžale, Lomovšek Tomaž — Graditelj Kamnik, Sekavčnik Ivan — Helios Domžale, Stele Stane — Graditelj Kamnik, Zorman Janez — Graditelj Kamnik.
Kot je znano, se je objekt s pripadajočo infrastrukturo gradil z združenimi sredstvi podjetja Helios Domžale (48,6 %) in sredstvi delavcev občine Domžale, ki odvajajo del OD za gasilsko dejavnost (51,4%) — v tem okviru je bil del prispevne stopnje namenjen iz-
ključno izgradnji omenjenega centra.
Požarna obremenitev v industrijskih delih (v občini je precej kemične in tekstilne industrije) in strnjenih stanovanjskih soseskah občine Domžale je izredno velika in zahtevna tudi ustrezno organiziranost požarno-varstvene in reševalne službe. Del teh zahtev bo uresničeval novi Center požarne varnosti občine Domžale, ki je lociran na levi strani ceste Vir—Količevo ob kompleksu objektov Heliosa na Količevem. Stavba je locirana v središču industrijskega potenciala v občini Domžale, je večnamenska (v njej je tudi zaklo nišče) in bo omogočala hitre intervencije v primeru ogroženosti. Pristop k gradnji je bil strokovno utemeljen, investicija pa dolgoročno razrešuje problematiko tega področja v občini Domžale, saj omogoča hitre intervencije v primeru ogroženosti.
V Centru bo organizirana stalna dežurna služba javljanja požarov in drugih nesreč, opremljen je z ustrezno gasilsko-reševalno tehniko, katere temelj bo strokovno opremljena intervencijska enota, v sklopu Centra pa je predvidena tudi servisna dejavnost za potrebe gasilskih društev in podjetij.
Na tak način bo zagotovljena 24-urna splošna požarna varstvena budnost, omogočena bo takojšnja intervencija operativne enote ter usmerjena in koordinirana akcija gašenja požarov v občini, zagotovljena bo tudi pomoč vsem podjetjem, ki bodo tako lahko v
svojih sredinah zagotovile le opremo za gašenje začetnih požarov. Sam center pa bo obenem tudi priložnost za organiziranje različnih oblik teoretičnega in praktičnega izobraževanja s tega področja, v njej je našla svoj prostor gasilsko-reševalna oprema za potrebe celotne občine, ipd.
V Centru so naslednji prostori: predavalnica in kabinet, dežurna soba, prostor za vodjo centra, pisarne, prostori za servisiranje —
vse skupaj v izmeri nekaj več kot 300 m2. V centru naj bi bilo v končni organiziranosti zaposlenih 22 delavcev, med njimi 16 gasilcev.
Center požarne varnosti občine Domžale predstavlja pomemben dosežek, saj bo s svojo dejavnostjo zagotavljal bistveno izboljšanje razmer na področju ekologije, ter ob sodelovanju s kadrovskimi potenciali Heliosa posegel tudi na razvojno raziskovalno delo.
Marjan Bolhar HELIOS
ČUDAK
V večji pisarni je nastopil službo nov uradnik. Čez nekaj dni je-direktor vprašal njegovega šefa, kako je z njim zadovoljen.
»No strašno živčen fant je. Takoj, ko sede za mizo, že začne delati!«
KAJ MORAM IN ČESA V PREHRANI NE MOREM NAPRAVITI, DA BO MOJ KRVNI SLADKOR NIŽJI
DA
JEJTE tri do petkrat dnevno. Primeren razmak med glavnimi obroki (zajtrk, kosilo, večerja) je 3 do 4 ure. Če se pojavi lakota med rednimi obroki, pojejte kos kruha ali sadje.
UŽIVAJTE sveže ali kuhano sadje in jedi brez dodatka sladkorja. Namesto sladkorja uporabljajte nadomestek v obliki tablet ali tekočine (Saharin, Sladin, Sladicin, Aspartam, Natreen).
PIJTE pijače brez dodanega sladkorja (poglejte na etiketo pijače, ali vsebuje sladkor!), npr. mineralno vodo, Čedevito brez sladkorja, šum, sadni sok Vitka, čaj, limonado.
Hrano pripravljajte z MALO MAŠČOBE. Meso in druga živila pripravljajte v teflonski posodi, posodi z odebeljenim dnom, pečici s suho toploto, mikrovalovni pečici, v celofanski ali aluminjasti foliji, dušite jo lahko v lastnem soku ali kuhate v vodi. S pečenjem na žaru se izcedi iz mesa maščoba, zato vedno odstranite vso vidno maščobo. Uporabljajte olje v zmerni količini.
Za namaz na kruh lahko uporabite npr.: nemastno skuto z zelišči, nemasten topljeni sir.
ODLOČITE SE za hrano iz neoluščenih žitaric: ovsene kosmiče, črn kruh, jedi z otrobi (graham kruh, graham testenine, graham moka, itd.), ješprenj ter stročnice (fižol, grah, soja, leča, bob, neo-luščeni riž) in uživajte veliko zelenjave.
NE
NE JEJTE le enkrat ali dvakrat na dan, vendar tudi ne jejte po malem ves dan, posebno ne še poleg rednih obrokov.
NE JEJTE slaščic, pudingov, vloženega sadja, želejev, marmelade, medu, sladkih biskvitov, piškotov, tort, sladoleda, peciva, čokolade, bonbonov.
Pijači NE DODAJAJTE sladkorja, ne uživajte sladkanih pijač, sirupov, piva, sokov, penečih pijač, sladkanega vina.
NE UPORABLJAJTE velike količine maščobe za pripravo hrane. Hrane ne cvrite.
IZOGIBAJTE SE mastnih namazom (maslo, margarina, pašteta, majoneza).
NE UŽIVAJTE HRANE in živil, ki so pri predelavi izgubila vlaknati del (glazirani riž, jedi iz bele moke).
Vaša Zdravnica
LETNO POROČILO O POŠKODBAH PRI DELU
V	obdobju od 1.1.1990 do 31. 12. 1990 smo pri analizi poškodb ugotovili:
V	letu 1990 je bilo skupno 36 poškodb pri delu od tega 30 poškodb na delu in 6 poškodb na poti na delo ali iz dela.
Zaradi poškodb pri delu je bilo 396 dni bolniškega staleža.
Resnost poškodb nam pove povprečno število izgubljenih dni na eno poškodbo oz., da je ena poškodba zahtevala 12 dni bolniškega staleža.
Pogostost poškodb nam pove, koliko poškodb je bilo na 100 zaposlenih. Tako dobimo, da so se poškodovali 4 delavci na 100 zaposlenih.
Ostali podatki so razvidni iz tabel, ki nam povedo poškodbe pri delu in trajanje odsotnosti z dela:
TABELA 1:
Poškodbe:	Pro- gram tka- nin	Pro- Malo-gram pro-konf. daj a	Go- stin. Upra- Sku-de- va paj javn.		
— v zvezi					
z delom	12	13	/	3	2	30
— na poti	4	1 /	/	1	6
SKUPAJ	16	14	/	3	3	36
TABELA 2:					
Izgubljeni del. dnevi	Pro- gram tka- nin	Pro- Malo-gram pro-konf. daj a	Go- stin. Upra- Sku-de- va paj javn.		
— zaradi poš. na delu	208	110 /	53	25	396
— zaradi poš. na poti	34	3	/	/	6	43
SKUPAJ:	242	113	/	53	31	439
Vzroki za poškodbe pri delu so zelo različni. Prednjačijo še vedno nepazljivost, neznanje, neiz-pravna naprava, mokra tla, neuporaba zaščitnih sredstev in prometne nesreče.
Večino poškodb na delu bi bilo možno preprečiti, če bi delavec na svojem delovnem mestu upošteval navodila za varno delo in delo tudi pravilno in dosledno opravljal. Vodje dela morajo stalno nadzorovati in praktično poučevati delavce o nevarnostih pri delu, o pravilnem načinu dela in v zvezi s tem tudi ukrepati, kakor določa pravilnik o varstvu pri delu.
Z dosledno uporabo sredstev za osebno varstvo pri delu in s pravilnim načinom opravljanja določenega dela ali delovnega postopka, boste ostali telesno nepoškodovani in si s tem ohranili zdravje, kar je želja nas vseh in vsakega posameznika.
V nadaljevanju so v diagramih prikazane številčne primerjave poškodb v zadnjih letih.
Pripravil:
Darko Zupan
DIAGRAMI POŠKODB
ŠTEVILO
POŠKODB
VSE POŠKODBE
ŠTEVILO
POŠKODB
POŠKODBE V ZVEZI Z DELOM
ŠTEVILO
POŠKODB
POŠKODBE NA POTI NA DELO OZ. Z DELA

KAJ JE AIDS?
AIDS — Aquired Immune Defi-ciency Syndrom-sidrom pridobljene imunske pomanjkljivosti — je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča virus III/LAV. Ta virus napada v organizmu celice, ki so odgovorne za ustrezno imunsko odvisnost in zavre njihovo delovanje.
KJE NAJDEMO VIRUS?
V krvi, spermi, slini, solzah, možganski tekočini, bezgavkah in možganovini.
NAČIN okužbe?
Do okužbe z AIDS lahko pride zaradi določenega načina življenja:
—	s spolnim kontaktom z okuženo osebo (homoseksualno, biseksualno)
—	z okuženo krvjo in produkti in krvi (po prejemu krvi in krvnih produktov, če niso pregledani)
—	z okuženimi instrumenti (zlasti narkomani, ki si droge vbrizgavajo v žilo, če si pribor medsebojno izposojajo)
—	od okužene matere na otroka.
KDAJ POSUMIMO NA AIDS?
Na AIDS posumimo pri bolniku, pri katerem so prisotni več kot 3 mesece naslednji znaki:
—	shujšanje za več kot 10 % normalne teže
—	kronična driska
—	povišana temperatura
—	povečane bezgavke in vranica
KAKO UKREPATI OB POJAVU BOLEZNI?
—	bolnika obvezno zdravimo
—	bolezen obvezno prijavimo zaradi odkrivanja vira okužbe
—	izvajamo ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni
KAKO PREPREČUJEMO ŠIRJENJE?
Širjenje AIDS preprečujemo z naslednjimi ukrepi:
—- s pregledom darovane krvi glede na prisotnost protiteles za virus, ki povzroča AIDS
—	z zdravstveno vzgojnim delom z okuženimi osebami
—	z uporabo sterilnih medicinskih pripomočkov in pripomočkov za enkratno uporabo
—	z upoštevanjem vseh varstvenih ukrepov pri osebah, ki so
pri svojem delu izpostavljeni možnosti okužbe
— z ustreznim uničevanjem kužnega materiala.
ALI SE LAHKO Z DAJANJEM KRVI OKUŽIMO Z VIRUSOM AIDS?
Ne, ker je pri odvzemu krvi s prostovoljnim krvodajalcem ravnamo po vseh medicinskih pravilih, tako da ne more priti do okužbe.
ALI SE LAHKO OKUŽIMO KOT PREJEMNIKI KRVI OZIROMA
KRVNIH SESTAVIN?
Ne, ker je kri vsakega krvodajalca pregledana na prisotnosti protiteles za virus, ki povzroča AIDS.
Vsakdo, ki sumi na bolezen, ali ga je strah, da je okužen, naj se najprej javi svojemu zdravniku. Vsi zdravniki imajo ustrezno strokovna organizacijska navodila, da lahko pravilno ukrepajo.
Pripravila: Strokovna skupina pri Republiški komisiji za varstvo prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi
OBVESTILO
Z novo republiško zakonodajo se določajo novi davki, ki jih plačujemo vsi delavci večina že pri plači, manjši del (poračun) pa po obračunu davčne uprave.
Davčno napoved bomo morali vložiti v davčni upravi občine stalnega prebivališča do 30. 6. 1992.
Da zmanjšamo višino davka moramo imeti določena dokazila. Zaradi tega dobro hranite vse mesečne obračune plač in račune za spodaj navedene predmete:
1.	Znesek sredstev vložen v nakup dolgoročnih vrednostnih papirjev (obveznice).
2.	Znesek sredstev porabljen za nakup, gradnjo in vzdrževanje hiše ali stanovanja.
3.	Znesek sredstev vložen za nakup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov, ter zdravljenje v zdravstvenih zavodih in zdraviliščih zase in vzdrževane družinske člane (če je napotnica od zdravnika).
4.	Znesek sredstev za plačilo šolnine za pridobitev izobrazbe, izpolnjevanje in pridobitev novih znanj.
5.	Znesek sredstev za nakup knjig s področja umetnosti, znanosti, kulture, izobraževanja in vzgoje ter športa, umetniških del.
6.	Plačilo članarine političnim strankam in sindikatom.
7.	Plačane prostovoljne denarne prispevke za humanitarne, kulturne, znanstvene, športne, ekološke in religiozne namene.
8.	Plačane zneske samoprispevka.
Osnova za davek se zmanjša največ za 10 % brez točke 8, ker se odšteje v celoti. Za vse moramo imeti RAČUNE.
Zavezancem, ki vzdržujejo družinske člane se prizna posebna olajšava za prvega otroka in vsakega drugega vzdrževanega člana, se osnova zmanjša za znesek, ki znaša 8 % povprečnega BOD zaposlenih v RS (letno), za vsakega nadaljnega otroka se olajšava poveča za 2 % (prvi 8 %, drugi 10 %, tretji 12 %). Za otroke, ki se šolajo na srednji, višji ali visoki šoli izven stalnega prebivališča se olajšava poveča za 4 %.
Za otroka motenega v telesnem in duševnem razvoju znaša olajšava 20 %, za trajno nezmožnega za delo pa 50 %.
Za vzdrževane družinske člane se štejejo otroci, posvojenci, vnuki, zakonec in starši, če jih zavezanec vzdržuje, če nimajo lastnih sredstev za preživljanje.
Za otroke se štejejo otroci do 18 let starosti, če nadaljujejo šolanje, vendar največ do 26 let starosti.
Če je v družini več zavezancev (mož in žena sta oba zaposlena), lahko olajšavo za istega družinskega člana uveljavlja samo eden, drugi pa morebitno razliko.
Pri obračunu že za januar pa lahko osnovo za davek zmanjšamo za vzdrževane družinske člane, in sicer za prvega 10 %, za dva ali več pa 15 % (mesečno).
Ponovno vas opozarjam, da za vse navedene stvari zahtevate potrjene račune, ki jih boste predložili davčni upravi ob prijavi dohodka.
Urednica
Člani Prešernove družbe -
in drugi — NE PREZRITE!
»Ni nas strah teh težkih časov, slovenski človek je vselej imel tudi v naj hujših časih rad slovensko knjigo.«
To je sporočilo Prešernove družbe, družbe, ki se že precej časa uvršča med najuspešnejše in najbolj žive slovenske založniške hiše. Tudi v našem podjetju je precej — že dolgoletnih naročnikov zbirke Prešernove družbe. Zanje in za morebitne nove člane pa naslednje sporočilo:
Z letom 1991 bo redna letna zbirka vsebovala Prešernov koledar, pet knjig in 11 številk revije Srce in oko, ki jo bodo naročniki prejemali mesečno. Za vse to je določena samo skupna — enotna cena, 100 DM v dinarski protivrednosti na dan plačila Prešernovi družbi. Dokler se srednji tečaj dinarja ne bo spremenil, torej stane revija skupno z letnikom Redne letne zbirke 900,00 din. Cena je ugodna. Saj za druge kupce, ki niso člani, te družbe, stane redna letna zbirka kar 250 DM v dinarski protivrednosti.
Do vključno preteklega leta je zbirka izhajala v vezani in broširani izdaji. Zaradi izredno majhnega števila teh naročnikov na broširano zbirko ukinjajo. Torej — naročil za broširano izdajo ni več. Zbirka bo poslej izhajala samo v vezani obliki.
Ali boste še naprej ostali člani redne letne zbirke Prešernove družbe, ali se mogoče želite prijaviti na novo? Razmislite. Naročila bomo sprejemali v kadrovsko-splošnem sektorju podjetja.
Način plačila zbirke je v dveh obrokih, odvedeno od mesečnega osebnega dohodka.
Darja
(Nadaljevanje iz 11. srani)
3.	Dejak Saški iz oplemenitilni-ce, hči Sanja
4.	Črne Nuši iz konf. Mengeš, sin Jan
5.	Mehič Izeti iz tkalnice, sin Damir
1. Kočevar Vjekoslavi, iz ople-menitilnice, sin Rok
Iskreno čestitamo!
ZAHVALA
Ob prerani izgubi naše MATILDE KVAS
se iskreno zahvaljujemo podjetju Induplati, njenim sodelavcem iz tkalnice za podarjeno cvetje, denarno pomoč, izraze sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
KAJ PA LJUDJE
Še kamenje bolj prijazen od ljudi, je trd, vendar ko stopiš nanj, te obdrži,
kaj pa ljudje? Oprimeš roke se, pa te največkrat izpusti.
Še trava je bolj prijazna od ljudi, ko slišiš v vetru njen šelest, te pomiri,
če kdaj ureže ali zbode te, tega namerna nikdar ne stori.
In tudi dež je bolj prijazen od ljudi,
očisti zrak, ti lice osveži,
kaj pa ljudje? Ti najbolj srečni so
takrat,
ko vidijo, da solze ti izmivajo oči.
Oh kamen, trava, dež, učite, naučite vse ljudi, da znali bodo dati trdnost, mir in toplo dlan, namesto njihovih
Pestl-	Danica
SRCE NE LAŽE
Srce je tisto, ki ne zna lagati, ne pusti, da ga glava preglasi!
Ukaz le svojega srca ubogaj, te ono na cedilu ne pusti.
Če ti srce veleva v desno iti,
ne skušaj mu na levo pot uiti,
čeprav v glavi zanjo lepša se ti slika kaže,
zavedaj se — srce nikdar ne laže!
Če tudi se srce bi kdaj za žrtev odločilo, ne pusti, da karkoli bi ga premotilo, ker žrtev, ki srce ti jo veleva, prinaša zdravo žetev, brez plevela.
Razum pogosto s srcem se prepira, in skuša svojo voljo mu vcepiti, ubogaj pa srce in kmalu se prikaže, da prav ravnal si, saj srce nikdar ne laže.
Danica Bleje
MILOŠČINA
Močnik opazi, da njegova žena pri maši vzame nekaj iz košarice za miloščino.
»Ej,« ji reče na uho, »iz košarice denarja ne jemljemo, temveč ga vanjo dajemo!«
»Vem, vem,« odvrne ona. »Saj sem vzela samo gumb, ki bo kot nalašč za tvoj plašč.«
GOVORJENJE V SPANJU
»Gospod doktor, moj mož stalno govori v spanju. Kaj naj storim?«
»Najbolje bo, da mu pustite več govoriti čez dan, draga gospa!«
CARINIK
»Odprite kovček, prosim!« ukaže carinik potniku ob prehodu čez mejo.
»Pa saj nimam kovčka!« reče potnik.
»Vseeno ga odprite, predpis je predpis!«
VSTOPI
1.	Lavrič Ivan, tkanje, iz JLA, 10. 12. 1990
2.	Podmiljšak Silvo, prevz., pripr. blaga za odpr., iz JLA, 17. 12. 1990
3.	Kunavar Franc, del. v kov. konstr., iz JLA, 26. 12. 1990
4.	Klopčič Marjan, iz JLA, raztezanje, pred., 3.1. 1991
5.	Kovač Robert, iz JLA, delavec v ceradnem odd., 23.1.1991
6.	Lavrič Boštjan, iz JLA, čišč. sur. tkanin, tkalnica, 25.1.1991
POROČILI SO SE
Zupan Andreja, konf. Mengeš, poročena Škrjanc
Janežič Erika, tkalnica, poročena Veršnik
Mikac Zorica, konf. Radomlje, poročena Robič Iskreno čestitamo!
RODILI SO SE
1.	Piškur Marti, konf. Mokronog, hči Katja
2.	Žerak Frančiški iz uprave in Perič Nedeljku iz vzdrževanja, sin Jure
OSEBNI DOHODKI V DECEMBRU 1991
Poročilo o osebnih dohodkih vsebuje gibanje OD, dosežene najnižje in najvišje OD, izračun povprečnih OD za dejansko število opravljenih ur med 160 in 200 urami, dejanskem doseganju delovnih rezultatov in dejanski ocenjenosti del in nalog. Prav tako so v poročilu zajeti tudi osebni dohodki pripravnikov in nadomestila OD do 30 dni (metodologija izdelave RAD obr.). Če prikazanemu številu delavcev dodamo še zaposlene z manj kot 160 urami in več kot 200 opravljenimi urami ter zaposlene brez obračuna OD (nadomestila nad 30 dni) dobimo skupno število vseh delavcev, ki so prejeli OD oz. nadomestilo:
Razred v din	Skupaj podjetje
do	3.000	57
3.000— 3.800	194
3.800— 4.600	194
4.600— 5.400	118
5.400— 6.200	58
6.200- 7.000	39
7.000- 7.800	23
7.800- 8.600	9
8.600- 9.400	10
9.400—10.200	6
10.200-11.000	3
nad 11.000	2
Zaposleni s 160—200 urami	713
Zaposleni z manj kot 160 urami	64
Zaposleni z več kot 200 urami	2
Zaposleni brez obračuna OD	57
Skupaj število zaposlenih	836
Naj nižji OD	2.830,00
Najvišji OD	13.002,50
Povprečni OD	4.570,40
Vrednost točke je v decembru znašala v brutto vrednosti 0,0330 din. Najnižji OD v višini 2.830,00 din je prejela pripravnica s 70-odstotno vrednostjo sestavljenosti del oziroma nalog in brez gibljivega dela OD.
BOLNIŠKI IZOSTANKI PO VZROKIH ODSOTNOSTI ZA MESEC 12.1990
Poslovna enota
Štev.
za-
posl.
ure
Bole- Poš. zen delo 01	02
%	%
ure ure
Poska Pošk. Poki. n.. izven oboi.
t««
%
%
ure
Nega druž.
ČL
6.7.11	%
%ure ure
‘“Ijmsho , 08	„„porod.
No-
seč.
09 F % ure
10
%
ure
%
sku-
paj
izp.
ure
Proizvodnja tkanin	375	5,46	0,33	0,71	0,41	0,01	3,87	10,79
	63000	3440	208	448	256	8	2440	6800
Maloprodaja	28	2,98			1,87	0,34		5,19
	4704	140			88	16		244
Konfekcija Mengeš	206	8,10	0,25	0,35	1,22	0,15	2,82	12,89
Radomlje, Peče	34608	2804	88	120	423	52	976	4463
Konfekcija	75	0,55		0,19	2,67	0,13	5,33	8,87
Mokronog	12600	69		24	336	16	672	1117
Uprava	153	1,59			0,06	0,03	6,54	8,22
	25704	408			16	8	1680	2112
Povprečno za DO	837 140616	4,88 6861	0,21 296	0,42 592	0,80 1119	0,07 100	4,10 10,48 5768 14736	
IZSTOPI
19.	Svetlin Ljudmila, križno pre-vij. pripravlj., 30. 12. 1990, upokojena
20.	Trpčev Živko, komercialni zastopnik, 31.12.1990, upokojen
21.	Hudmal Drago, mojster vzdrž. ključ., vzdržev., 31. 12.1990, sporaz.
22.	Žagar Emilija, šivilja, konf. Mokronog, 1.1.1991, upokojena
23.	Dragar Ivan, prevzem in pripr. blaga za odp., 2. 1.1991, disc. ukrep
24.	Ravnikar Marko, plast, im-preg. sušenje, oplem., v JLA, 17. 1. 1991
25.	Mikec Sonja, šivilja, konf. Mokronog, 1.1.1991, sporazumno
DU OBČ.MAT.KNJ.DOMŽALE KOLODVORKA ul.6
JU GOS LAVI J
—04»^
%
JVrOCAABUJA
r1
61^30 DOMŽALE
1. Lederer Stanislava, šivilja, konf. Mengeš, 3. 12. 1990, upokoje-
na
2.	Blatnik Ana, šivilja, konf. Mokronog, 7.12. 1990, sporazumno
3.	Aleš Peter, notr. transport sur. tk., tkalnica, 14. 12. 1990, v JLA
4.	Čačič Šime, komercialni zastopnik, 16. 12.1990, sporazumno
5.	Rahne Ana, spremljev. dvigala, predilnica, 19. 12. 1990, upokojena
6.	Knep Jože, vodja montaže, 21. 12. 1990, invalidska upokojitev
7.	Florjančič Marija, delavka v konf. Mokr., 27. 12. 1990, disc. ukrep
8.	Razpotnik Anton, impreg. apret. suš. šrs. oplem., 23. 12.1990, upokojen
9.	Volkar Janez, navijanje tk. v bale, oplem., 24. 12. 1990, v JLA
10.	Blažič Ivan, vodja dvorišč, part., vzdrž., 24.12. 1990, upokojen
11.	Švigelj Franc, pom. transport. delavec, vzdrž., 29. 12. 1990, upokojen
12.	Plaznik Anton, voznik traktorja, vzdrž., 30. 12. 1990, upokojen
13.	Smodiš Evgen, voznik viličarja, vzdrž., 30. 12. 1990, upokojen
14.	Marolt Stanislav, p roj. nadz. inv. del, uprava, 30.12. 1990, upokojen
15.	Zupan Janez, škrobilec, pri-pravlj., 30. 12. 1990, upokojen
16.	Kern Marija, šivilja, konf. Radomlje, 30.12. 1990, upokojena
17.	Andrejka Vera, del. v cerad. oddelku, 30. 12. 1990, upokojena
18.	Veider Franc, vodja sklad, got. izd., uprava, 30. 12. 1990, upokojen
5EBNI DOHODKI V NOVEMBRU 1990
sebnem dohodku vsebuje gibanje OD, dosežene najnižje in najvi-
__,	povprečnih OD za dejansko število opravljenih ur med 160 in 200
urami, dejanskem doseganju delovnih rezultatov in dejanski ocenjenosti del in nalog. Prav tako so v poročilu zajeti tudi osebni dohodki pripravnikov in nadomestila OD do 30 dni (metodologija izdelave RAD obr.). Če prikazanemu številu delavcev dodamo še zaposlene z manj kot 160 urami in več kot 200 opravljenimi urami ter število vseh delavcev, ki so prejeli OD oz. nadomestilo:
Razred v din	Skupaj podjetje
do	3.000	41
3.000— 3.800	194
3.800— 4.600	192
4.600— 5.400	139
5.400— 6.200	71
6.200— 7.000	40
7.000— 7.800	23
7.800— 8.600	9
8.600- 9.400	13
9.400—10.200	6
10.200-11.000	5
nad 11.000	1
Zaposleni s 160—200 urami	734
Zaposleni z manj kot 160 urami	50
Zaposleni z več kot 200 urami	8
Zaposleni brez obračuna OD	46
Skupaj število zaposlenih	838
Naj nižji OD	2.830,00
Naj višji OD	13.002,70
Povprečni OD	4.694,30
Vrednost točke je v novembru znašala v brutto vrednosti 0,0315 din. Najnižji OD v višini 2.830,00 din je prejela pripravnica s 70-odstotno vrednostjo sestavljenosti del oziroma nalog in brez gibljivega dela OD.
BOLNIŠKI IZOSTANKI PO VZROKIH ODSOTNOSTI ZA MESEC 11.1990
Poslovna enota	Štev. za- posl. ure	Bole- zen 01 % ure	Poš. delo 02 % ure	Pošk. na poti 03 % ure	Pošk. izven 04 % ure	Poki. oboi. 05 % ure	Nega druž. čl. 6.7.11 % ure	izol Spre' seč 08 mS^q porod' % ” 10 ure	% ure ure		% sku- paj izp. ure
Proizvodnja tkanin	375	5,53	0,07	0,06	0,97		0,30	0,04	3,72	10,69
	66000	3653	48	40	640		200	24	2456	7061
Maloprodaja	28	2,19					1,95			4,14
	4928	108					96			204
Konfekcija Mengeš	207	8,48		0,07	0,24		1,08	0,02	2,46	12,35
Radomlje, Peče	3632	3091		24	88		392	8	896	4499
Konfekcija	75	1,96					0,06	0,06	4,18	6,26
Mokronog	13200	259					8	8	552	827
Uprava	153	1,72			0,42		0,09	0,03	6,54	8,80
	26928	464			112		24	8	1760	2368
Povprečno za DO	838	5,14	0,03	0,04	0,57		0,49	0,03	3,84	10,14
	147488	7575	48	64	840		720	48	5664 14959	
Izdaja v 1.550 izvodih DO INDUPLATI Jaše, p.o. Ureja 15 članski uredniški odbor. Glavna in odgovorna urednica ter fotografiranje MELITA JENKO. Natisnila tiskarna Delavske univerze, Domžale. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije RS, št. 421-1-72, od dne 8. 4.1974.