1
I
rnie'
ir,
a
a i1
/o
odv1
est! ffli! h Ìli; stiS ìa
i.tet ni »tl
avit
. 1
rn»1
en<*
GV\
dei"
Izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna Številka lir 20, na Sešitih straneh lir 25; zaostale Številke dvojno. Celotna naročnina lir- 1.000, polletna lir 520; tr.mesečna lir 270. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Montecchi St. 6/II. nadstr. — tel. Štev. uredništva 93-073, 93-806; tel. Štev. uprave 90-247. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi: v Sirokosti enega stolpca za vsak milimeter lir 30 Oglasi se plačajo vnaprej.
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEDIZIONE IN ABBON POSTALE
DELO
GLASIL® KOMLaJISTIČKTE PARTIJE S. T. O.
Danes ob 15. uri bo pri SV. BARBARI
PRAZNIK TISKA
Govorila bosta tovariša
BERNETIČEVA in POSTOGNA
obnovljena izdaja leto iv. štev. 196
TSST, PETEK 15. AVE ESTÀ 1953.
CENA 20 LIR
"Povej mi, s kom hodiš in 'rK Wi povedal, 'kdo si» — pra-ovij Pregovor. Titove! so začeli «ti po sledovih svojih «za--avii "ino-kulturnih» gospodarjev so se naučili vatikanskih ^od. Reci samo, kaj žalega 'tit-kantokemu duhovniku ali ‘ “fu, zasači tata v duhovni-j halji; in Vatikan te bo ta-'i'Proglasil za človeka, ki «na-"ia Cerkev in vero». Podvomi v titovske «resni-J!| in se 'boč takoj spremenil v vražnika Jugoslavije»; gra-sedanji režim in boš brez *?aljn ega «napadal Jugosla-. i2. 1°, njene narode in njeno su-j iteQost». To je jezuitska me--oni* It*a’ 0 tem smo si na jasnem. ,0 z» ti-tovce je to najljuibše ,(i t0zio — poleg umorov, are-ugrabitev, mrcvarjenja
•	~~ za napad na nasprotnika.
*	svojem listu smo -obso-T ito v o početje z -delom
1 , t. j. države, ki- je neod-
V
as«.
ia
od Jugoslavije itn Italije. im5T tepe, ki jih je Tito podvzel c°ni B, smo ožigosali -kot , .J^riaiistične. Beograjsko pc-K1 ‘len j e ;po slovenskih vaseh 1,6 A, ki je iprišlo da izraza titovski politiki v tem -pol-^ern- letu in prav -posebno Pred ničiš imi uprav-nimi v-o-
,« ^mi, smo prav tako karak-?[asl hirali kot imperialistični >deL ^'ep tujca po zemlji druige
V lave;
uj, r-t je bilo pričakovati, so ‘“fašisti -po gornjem receptu ..ali vik in krik in nam za-očitati, da smo «slomvenski T%form-ovski janičarji Račkega imperializma», češ
j Ps dopuščamo Titu, da bi “bil slovenske vasi pred v. ‘Spora itali jan sik ega impe-»a». Pri tem pa so po-loeij/li dodati, kdo naj bi nas z? I 9llU pred Titom, ki je vse >r! |s ej dokazal, da nima nobe-’H'jjj1,namena spoštovati mini,'N6 pogodbe, ki nas brani
«slovensko-
ameriškega
,etializma».
i#‘tofašis-ti naj se le jezijo, jptil, ito» pravimo, da ,so impe-"r^l^tsti in da z imperialistični',a Pohlepom stegujejo svoje zef ^ 6 proti drugi državi, t. j rl' STO, za čigar suverenost iy ^dotakljivost so tudi oni an° in pred zgodovino * s podpisom mirovne pola z Italijo.
-j:,,‘fatvo je, da klju-b vsej j -/..^ro-tljivi jezi, ki jih razga-
^ (i ’ kot more razganjati le ipri
r ■ -
,za-sačenega zlikovca, ne
mogli izbrisati iz svo-1^’ čela pečata izdajstva na-j interesov.
,u (fli| 15. septembrom 1947 je v p Podpisana- mirovna pogod-t)jAž Italijo in s tem dnem je veš1.k ’ Vsaj na papirju uistano-S',č".je 110 Svobodno tržašlk-o ozem-čft i^f- j. država, -ki je bila pred , “to. priznana kot neod-in suverena pod var-C*11 OZN. Jasno je, da se vsak- ki se je skuša dotiki ali ji strfcči po življe-f, ’ smatrati za prestopnika i,, Narodnega prava. V m-ed-libero -pravu -pa se slični ? L^opniki imen,ujej-o «impe-(,^sti». Hitler je začel svojo ^ero prav s Iknši-t-vijo nedolžnosti in suverenosti dru-
žno vojno.
i
Ličilo, da v coni A i-n B
5, V*l°Iaišfsti pravijo v svoje
Slovenci in Hrvatje, ki in'jV slovenskega, oz. hrvat-ivV ' naroda. To je nedvomna A ti -Slovenci in Hr-
?’lSV°bili
ž mi-ro-vno poiti C16t»?0 dodeljeni STO, ki je
jj(’ •
'u//\k a kompromis v k-ori-st
Z:
S
ga tako licemerno- napada medtem ko mu je po d-rugi .strani brez daljšega oklevanja prepustil Trst'. In poleg tega je pred nami še dejstvo- Titovih imperialističnih pretenzij na slovenski del cone A. Skratka Tito hoče skupno z De Gasparijem in pod pokroviteljstvom anglo-a-meriških imperialistov uničiti samostojno državo, jo razdeliti in postaviti nad njo nagrobni kamen.
Tako početje pa je imperializem: Hitlerjevega in Trumanovega ko-va, opremljen z lepimi in farizejskimi frazami o «obrambi slovenskih pravic». Zato vztrajamo na trditvi, da je vsa-k posku-s lik-vida-cije STO prestopek imperialističnega značaji?. Prijatelji -STO so le tisti, ki zahtevajo njegovo ustanovitev po določbah mirovne pogo-dlbe. Zato naj se titofašisti ne jezijo. Saj jim beseda imperializem zelo pristoja-. Jugoslovanski narodi bodo že poskrbeli, da jim -bodo pristrigli nohte in še kaj zraven. Tržačani pa hočejo STO v brk Titu in De Gasperiju, v brk anglo-ame-riškim imperialistom.
OBSTRELJEVANJE BOLGARSKEGA OTOKA GAME NAJ BO ZAČETEK?
Balkonski trikotnik igra
«avtonomno in napadalno vlogo»
Ameriški vojni minister je kontroliral vojaške naprave Jugoslavije in pregledal stanje njene vojske -Vedno tesnejše zveze med grškim in titovskim fašizmom - Jugoslovanska vojna industrija v rokah Amerikancev
Iz dneva v dan postaja jas-no vsakemu slepcu, da Amerikan-ci pripravljajo na B?lkanu pogoje za sprožitev vzmeti, ki naj -bi prižgala s-vetov-ni požar.
Prejetij i teden- je grško mio-narhofašistično poveljstvo koncentriralo na odseku otoka Game na reki Marici III. ar-madni -korpus z večjim številom tan-kc-v, težkega topništva in letal. Po prve-m topniškem oiostrelje-vanj-u ot-oka, so m-onarho-fašisti skoro vsak dan -nadaljevali ■obstreljevanje bolgarskega ozemlja, medtem ko z bolgarske strani ni -bilo nobenega odziva na nesramno in .nevarno provokacijo-.
Najtežje pa je dejstvo, da otok Gama pripada po mirovni pogodbi 1947 Bolgariji in da je na-log za to provokacijo izdal poveljnik atlantskega sredo-
Ne smemo pozabiti, da -se je ta provokacija proti Bolgariji začela tudi z vednostjo opazovalcev OZ-N, ki so celo prisostvovali prvemu obstreljevanju otoka.
Pred povokacijo sta se v Grčiji -mudila «general kuge» Ri-dgway in- ad-m. Carney, ki sta po v-sej verjetnosti izdelala tudi njen -podroben načrt. Na v s alk1 način je ta provokacija zelo slična provokacijam Si-ng-raana Rheeja pred sprožitvijo uonflik-ta v Koreji.
Da je položaj na Balkanu izvanred-no resen in da pred-stavl j a~Tie varnost ~za~ -svetovni mir, nas prepričuje tudi -obisk ameriškega vojnega ministra Pace j a -po deželah atlantske zveze in njegovo bivanje v balkanskih deželah. V torek je
zems-ke-ga bro-dovja- ad. Carney, i Pace prispel v Beograd z doverne dtem- k-o Ridgway «skrb- timi svetovalci vojnega minino zasleduje», -kot nas obvešča- strstva. Sprejeli so ga Allen in jo poročila, razvoj dogodkov. | vojni atašeji ameriške amba •
Uničili hočejo ST O
Za časa volitev so titofašisti kričavo zagotavljali, da so za STO, čeprav so jih vsa njihova dotedanja stališča postavljala na laž.
Sedaj pa se ne zmenijo, da bi skrivali svoje mešetarske namene s STO. Odkrito priključujejo cono B k Jukoslaviji, medtem ko so z razobešanjem zastav in z napisi začeli akcijo za priključitev slovenskega podeželja cone A.
V repentabrski občini so titovski aktivisti napisali :
«HOČEMO JUGOSLAVIJO!»
Ob razširitvi jugoslovanskih zakonov na cono B je «Primorski dnevnik» 5. avgusta t. 1. napisal: «... zadnji ukrepi Vojne uprave JLA so ne le razumljivi, temveč tudi NUJNI», in «zofo je nujno, da istrsko delovno ljudstvo (katerega niso vprašali za mnenje, op. ur.) ... odgovarja s protiukrepi, da si tako zavaruje svoje pridobitve». Tako so tržaški titofašisti «upravičili» dejansko priključitev cone B k Jugoslaviji in imperialistične ukrepe beograjske vlade. Titofašisti so šakali STO, ker ga hočejo s pomočjo anglo-ameriških imperialistov uničiti in skupno z rimskimi hijenami razmesariti njegovo truplo.
Titofašisti nočejo STO, oni so njegovi zakleti sovražniki. Oni hočejo njegovo razdelitev med Italijo in Jugoslavijo.
Oni hočejo požreti tudi slovenske vasi cone A.
Razkrinkajmo jih kot sovražnike interesov našega prebivalstva, onemogočimo njih imperialistične namene!
Enotno zahtevajmo STO, kot ga določa mirovna pogodba z Italijo!
,sade, medtem ko so mu se hlapčevsko priklanjali titofašisti generali. Pace se je razgo-varjal s Titom na Brdu pri Kranju, medtem ko je prejel od Allena poročilo o uporabi vojaške «pomoči». Prav tako je prisostvoval nekaterim vojaškim -manevrom. V četrtek je odpotoval, da si -ogleda -priprave v Grčiji in Turčiji in da verjetno -spusti vajeti svojim balkanskim hlapcem, ki se hočejo s provokacijami izkazati pred gospodarjem.
V	-okviru vojnega vzdušja, ki se je v teh mesecih ustvarilo na Balkanu, so- titofašisti uradno sporočiti, da se bo skupina njihovih visokih oficirjev podala -septembra v Grčijo, da «okrepi sodelovanje -med -grško in jugoslovansko- vojsko». Ta ob i sik je poveza,n z -obiskom jugofašistične parlamentarne delegacije, ki bo 20. t. m. pod vodstvom Moše Pijade odpotovala iz Beograda v Atene.
V	zvezi z balkanskim- vprašanjem in z načrtom za nap-id na lju-d-ske demokracije in ZlS-S-R, kar -so m-c-narhofasiiti začeli že izvajati ,s provokacijo proti Bolgariji, piše švicarski list «Tat», da je bil ameriški gen, Wyman izrecno- poslan na vodstvo balkanskega področja, ker «je balkansko ozemlje geofizično do pičice slično Koreji». Ta general ima po mnenju lista nalogo, da strne v en snm h. o k Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo, ki «v določenem trenutku morajo igrati a-vtonomno in celo -napadalno vlogo...» Mislimo, d-a je odveč v-sak komentar o parale-lizmu ,s Korejo in o «avtonomni in -napadalni vlogi» Jugoslavije, Grčije in Turčije, ki je bila že te dni preizkušena na otoku Gama.
Neuradno se je zvedelo, da bodo ZDA «tehnično pomagale» modernizirati in razširiti jugoslovansko vojn-o industrijo, češ da igra veliko vlogo v oboroževanju ne le Jugoslavije, te-mveč vsega 'balkanskega področja. Ta ves-t potrjuje, da so se Ame-rikanci polastili te jugoslovanske industrije, iz katere lahko črpaj-o n3j-večje profite in s katero lahko držijo na kole-
nih Jugoslavijo i-n jo pripravljajo na pustolovščine, ki se znajo zelo slabo končati za hlapca in gospodarja.
Ameriški "marines,, v Italiji
RI-M — General kuge Ridgway je sporočil, da se 'bodo v kratkem nastanili v Italiji zloglasni ameriški mornariški strelci (marinés), ki se bod-o na italijanskih tleh urili v operacij ah proti kopnimi silam. Na ta -način -bo prvi ameriški vojaški oddelek -poleg že zasidranega brodovja zagospodaril v Italiji.
Dan Rdeče mornarice
MOSKVA — V nedeljo je sovjetsko- ljudstvo proslavilo dan Rdeče mornarice. Po važnejših lukah so se vršile manifestacije in -parade brodovja.
„TITOVI DELNIČARJU,
kako ste prišli do imovine?
Kot smo že prejšnji teden ugotovili, je res nad vse značilno, da so postali titofašisti v Trstu tako redkobesedni o zadevi pravde za ljudsko imovino. V drugih, primerih bi proslavljali «zmago» ne le v svojih časopisih, marveč bi napravili tudi veliko pojedino in popijado s celonočnimi orgijami, kot to delajo ob vsaki priliki, da bi vlili malo navdušenja plačanim priganjačem jug. fašizma. Toda po «dobljeni» pravdi v zadevi imovine KP STO ne leda niso organizirali običajnih orgij, marveč sami od sebe niti v časopisih nočejo pisati o tej «neprijetni zadevi», katera je med tržaškim delovnim ljudstvom vzbudila upravičeno ogorčenje.
Od zaključka pravde se samo še branijo pred našimi trdimi očitki. Toda, kako bedna je ta njihova obramba. Padajo v vedno večjo zadrego in ne vejo odgovora na naše jasne očitke. Na naš zadnji uvodnik niso znali drugače odgovoriti, kot da so se skrili za «Založništvo tržaškega tiska» in Cirilmetodovo družbo in se sedaj branijo pred ljudstvom, le še kot «delničarji». Res pomilovanja je vredno «gibanje», pa četudi je fašistično, ki obstaja
le iz par delničarjev. Toda tudi to priznanje je nekaj vredno. Tako bodo odslej tržaški Slovenci vsaj vedeli, da je vse ogromno premoženje, ki so ga po vinarjih zbrali naši očetje in ki naj bi služilo izobrazbi in kulturi tržaških Slovencev, po titovskih pojmih last peščice delničarjev, ki s to «svojo imovino» razpolagajo po svoji (čitaj: po Titovi) volji.
Upravičeno se tržaški Slovenci sprašujemo, kaj so pravzaprav napravili ti delničarji za Ljudski dom pri Sv. Jakobu. Ne Babič, ki ima bajé v rokah večino delnic (očividno ne zaupa niti svojim najožjim sodelavcem), niti ostali delničarji niso dali za zgraditev nekdanje šole niti vinarja, niti niso dvignili po osvoboditvi niti ene opeke za njeno obnovo. Pa tudi sicer niso prispevali prav nič zanjo; saj so prišli v Trst revni kot cerkvene miši. Danes pa razpolagajo v več sto milijonskim premoženjem in pred zakonom imajo vse pravice, dočim tržaški Slovenci nimajo po njihovem niti pravico stopiti v Ljudski dom. Titofašisti so celo vložili tožbo zaradi motenja «posesti» in v nedeljskem «Primorskem» groze celo s tožbo, kdor
PROGLAS MZDŽ ŽENAM, MATERAM, HČERKAM IN SESTRAM
V'
Žene naj se zavedajo
svoje dolžnosti pred svetom
Pripravljati se je treba na Kongres narodov za mir
V Bukarešti je bilo XIII. zasedanje Izvršnega: odbora Mednarodne zveze demokratičnih žena, na katerem je bil sprejet -naslednji poziv ženam vseh delže:
5. decembrra se bo začel na Dunaju Kongres narodov za mir. Kongres bo združil vse, ki si ognjevito želijo, da se vojno nasilje zamenja s pogajanji in razumevanjem med narodi.
Mlada žena, ki se sklanjaš nad zibelko svojega deteta, mati s sivimi lasmi, ki si spoznala strahote vojne, mlado dekle, ki stopaš v življenje z upapolno dušo, delavka, ki s svojimi rokami ustvarjaš materialne dobrine, kmetica, ki gojiš žito, ki zlati polja, učite-
OB IV. OBLETNICI UMORA SLAVNEGA JUNAKA
Arsa Jovanovič živi
v srcih Jugoslovanov
fUžav in tako povzročil
N;
av-ljal in še danes pre-d-
i, j^jj Slovenci, Hrvatje in Ita-našega Ozemlja se glo-
%'ìì>
rL ,u
,iK j/ 'Ijj^ Zavedajo, da s tem kori-* V. «vari miru in zato zah-[jji j» Ustanovitev STO, ki lah-Ll°>|f'aia-mči mirno sožitje med 0^4Sv ' in italijanskim naro-■{e< (I *‘n odpira pot mirnemu so-50: É S bled narodi Evrope in $ j Sj\?ato Pa gornje titov-sko ta1*Mi avfèili0 ne -more veljati, kot ebalo Hitlerjevo opravi-dSi: 'L’ so Avstrijci del nem-P Č 'nar°da.
'S®0 Titovi ukrepi v coni 'i^^erjeni proti STO, -proti ^ L državni suverenosti in rfi’ * - akljivosti. To pomeni, da (ud# ka država- pograbila kos
Si države in si ga samo-I itin	.	.	......
Hitle-
ilegalno in po M. kf receptu osvojila. Ali je
\ ^rda vprašal prebival-1 6t-x0zie B, če je zad-ovoljn-o ipii ! V Mučitvijo cone B k Ju-.«A Sa,viii? Ne, on je storil ta tl -h.________	,

‘brez vednosti tamikajš-Prefoivalstva v sporazu-
■ A	______
W '^n‘gleži in Amerikanci, v 2u*tiu z De Gasperijem, ki
11. avgusta 1948 je Tito dal umoriti generalnega polkovnika Arso Jovanoviča, junaškega sina jugoslovanske zemlje. Arso Jovanovič je bil umorjen v zloglasni beograjski Glavnjači, njegovo truplo pa so odvedli na romunsko - jugoslovansko mejo. Nato so sporočili javnosti, da so ga graničarji ubili, ko je kotel čez mejo.
Resnica pa je takoj podrla. Zločinsko delo Titove tolpe je ogorčilo jugoslovanske narode, ki so poznali Arso Jovanoviča kot svetlega junaka, ki je za časa osvobodilne borbe z izurjeno m izkušeno roko vodil partizanske edinice od zmage do zmage.
Arso Jovanovič je živa priča zločinov, ki jih je Titova tolpa izvršila za časa in po vojni, pred in po Resoluciji I. U. Pred njim in za njim je padlo na desettiso-če jugoslovanskih domoljubov, ki so se zavestno ali podzavestno zoperstavljali zločinskemu početju
beograjskega trinoga. Arso Jovanovič živi v delu in borbi stoti-sočev domoljubov, ki se borijo za osvoboditev Jugoslavije izpod tiranskega fašističnega režima; živi v delu in borbi preko 200.000 patriotov, ki so zaprti v koncentracijskih taboriščih; živi v solidarnosti vseh narodov sveta z jugoslovanskim ljudstvom.
Jovanovič je padel, ker je ljubil svojo domovino, ker se le zoperstavil zločinski Titovi tolpi, ker je hotel onemogočiti predajo Jugoslavije Amerikancem in ker jo je hotel ohraniti v taboru miru in socializma Pod vodstvom Sovjetske zveze. Zato je padel. Zato je padlo toliko sinov Jugoslavije. Njegova in njihova žrtev ni bila zaman. Narodi Jugoslavije bodo znali pomesti s Titom in njegovo tolpo in takrat bo končno tudi nad Jugoslavijo zasijalo pravo sonce svobode.
Slava Arsi Jovanoviču!
SLOVENSKO MLADINO CONE A združimo v enotno fronto
Nadvse uspešen potek "Antifašističnega nabora,, - 233 novih članov ZKM - Nevarnost italijanskega in jugoslovanskega fašizma
Antifašistični nabor, ki ga je 1. julija razglasila Zveza -komunistične ml-adine, ,se je zaključil -v nedeljo 10. avgusta z veselico pri Sv. Barbari v ozračju velikega navdušenja. Rezultati te pobude so zelo pozitiv-ni.
V tem. času se je vpis ali o v komunistično mla-din-o 233 mladincev i-n mladink, medtem ko so se v raznih krožkih mesta in podeželja vršile konference o «mladini in fašizmu». V tej akciji so se na podeželju izkazali mladi komuni-sti Velikega Repna, Samatorce, Doline, Sv. Križa in Lo-njerja.
Slovenski in italijanski mladinci so diskutirali o nevarnosti, ki j-o predstavlja za -mladino zloglasna akcija italijanskega fašizma, ‘ki -skuša ponovno dvigniti glavo s po-močjo demokristjanov in okupatorjev,
in jugoslovanskega fašizma, ki danes zatira ljudstvo cone B in Jugoslavije in deluje s svojimi agenti tudi na našem področju.
Povsod so mladinci podčrtali nujnost enotne borbe proti tema dvema -smrtnima sovražnikoma- miru, svobode in demokracije.
Z zaključkom ‘Nabora ta diskusija ne sme izumreti; nasprotno,' v prihodnjih d-neh se mora še razširiti in se mora ponesti med -mladinske množice, v vse tiste kraje, 'kjer živi, dela, se uči in zabava mladina. Sam,o ktako se bodo u-st-varili pogoji za -široko mladinsko protifašistično fronto, ki bo lahko s svoj-c- akcijo o dirigala MSI vse zaslepljene mladince, 'ki mu sledijo, in onem-ogočila kvarno delovanje titofašističnih agentov.
ČUDNA «OBRAMBA»
Kot je logično, se slov. «Piccolo» zelo jezi, ker smo Titu rekli, da je imperialist in -ga tako inazvali -s pravim imenom. V presvetem razburjenju se časopisna agentura vlade, ki je sovražna STO, sprašuje, kako naj ,bo imperialistična prav «Jugoslavija, ki upravičeno brani tisto, kar je vedno bilo In je slovensko, ki ne dovoli, da bi slovenske kraje zopet okupirali italijanski imperialisti...», — — Oh, presvetla modrost vzvišenih modrijanov! Potemtakem z isto pravico lahko tudi titovski zaveznik De Gasperi zahteva kraje, ki so -na STO naseljeni z Italijani. A mi take «modrosti» ne razumemo, ker mirovna po-godba določa popolnoma drugače: Slovenci, Hrvati in Italijani :S:TO (c-one B in A) predstavljajo prebivalstvo države, ki je neodvisna od Italije -in Jugoslavije in zato -niti De Gaspari niti Tito nimata kaj iskati pri na-s. V tem grmu tiči zajec In vsak, ki zlonamerno pozablja na to dejstvo, je imperialist, naj bo doma iz Rima ali Beograda, iz Washmgtona ali Londona. Tito nima kaj braniti Slovence, ki se znajo Jiudt sami braniti s pomočjo italijanskega 'prebivalstva -na STO, italijanskega in jugoslovanskih narodov. Òn naj bo v Beogradu, Slovenci -pa hočejo ostati na STO, ne pa postati «občina»_ ali «srez» Marinka im Ba-kariča. Naj spoštuje rajši STO in -naj zahteva, da ga spoštuje tudi De Gasperi. Le tako bo branil naše pravice. Drugače nas bo u-
?i ■
gonabljal, kot -s j e delal do sedaj.
itSANCTA SIMPLICITAS
«Demokracija» 8. t. m. nas je ponovno iznenadila s svojo naivnostjo, ki že meji s... Tonetom. V zvezi z izjavami ju-gofašističnih poglavarjev glede tržaškega vprašanja piše:	«V
našem zadnjem uvodniku smo podobno kakor že enkrat prej vprašali, -kaj pomenijo RAZNE DVOUMNE IZJAVE jugoslovanskih politikov...»
— Za «Demokracijo» so vse jasne in še prejasne izjave Tita, Kardelja, Kidriča, Diminiča, Regenta, Babiča in vsega jugo-fašističnega ozvezja le... dvoumne. Naj dajo vsakemu svojemu najnaivnejšemu bralcu te izjave ,da jih prečita, In bodo videli, da jih bo znal drugače presoditi. Rekel bo, da te izjave niso dvoumne, temveč da še preveč odkrito razjasnujejo sovražen odnos beograjske vlade do STO. Ponovno se vprašujemo: ali je tako pisa-nje «Demokracije» le znak «presvete naivnosti», ki žalibog meji s... Tonetom, ali pa le zlonamerno odvračanje pozornosti bralcev od dejstev, ki jih nihče ne more. zatajiti?
«MIROLJUBNI VOLK
Titofašistični listi nas z velikim ogorčenjem obveščajo, da. je «naglo oboroževanje vzhodnih sosedou Jugoslavije že davno prekoračilo meje, dovoljene v mirovnih pogodbah in da Romunija, Madžarska, Bolgarija in Albanija imajo vojsko, ki skupno znaša 972.000 mož». Ne glede -na način, kako so jugo-fašisti prišli do teh številk — saj na-m ni znano, da so jih te štiri države uradno obvestile o številu svojih vojakov — naj nam rajši povedo, koliko moštva ima titovs-ka vojska. Potem bomo primerjali. Ker vemo, da oni -ne bodo tega nikoli -storili, se bomo sami potrudili. Tito je v neke-m svojem -govoru med šarlatan-skimi grožnjami proti deželam ljud-’ ske demokracije dejal, da ima pod orožjem poldrugi milijon vojakov (v številkah: 1.500.000). Sedaj naj baici sami presodijo -razliko med vojsko , teh štirih držav (vedno po titovskih podatkih, ki so «verodostojni» kot more biti «verodostojna» laž poklicnega lažnivca), ki skupno imajo preko 40 milijonov prebivalcev, in vojsko Ju-
goslavije, ki ima 15 do lb' milijonov prebivalcev. V omenjenih državah celo po titovskih podatkih pride torei en vojak na vsakih 40 prebivalcev, v Jugoslaviji pa en vojak na 10 prebivalcev!
ALI NISO ZAVEZNIKI?
Ljubljanske «Ultime Notizie» alias «Ljubljanski dnevnik» 11. t. m. se huduje nad predsednikom Južne Afrike Malanom zaradi njegove rasistične nolUike. V tei zvezi pravi: z Malancrr «je nastopilo za to deželo obdobje na.ihujšega zatiranja temnopoltih domačinov, ki ne zaostaja dosti za Hitlerjevimi metodami rasistične politike in se iz dneva v dan stopnjuje». — «Molči, zaveznik te posluša» — tega reka, bi se moral «Ljubljanski dnevnik» držati. Malan je eden izmed gorečih in vnetih pristašev vojne proti «boljševizmu» ali, kot pravijo titov-ci, proti «k-omi-nformiz-mu». Malan je «zaščitnik» zahodne «kulture», in kot član britanske cesarske zveze sodeluje v Atlantskem paktu. Zakaj napadati zaveznika, dragi dobro plačani pisunčki «Lj. dnevnika?» Pustite ga v miru. da kolje črnce in indij ance, branite ga rajši, ker s tem «pobija kom inforni izem» med črnci. In dajte mu celo nekaj nasvetov, saj ste se v takih rečeh izurili v Stari Gradiški, na Grgur in Golem otoku, v Borovnici, St. Vidu in prav posebno s pokolji Albancev. Zato stisnite mu roko v zahvalo, ker sledi vašemu «vzgledu».
Na vasi je jugoslovanski fašizem glavni sovražnik, ki ga v Trstu predstavljajo razni Babiči, Ukmarji itd. in ki danes zahteva priključitev slovenskega podeželja cone A k Jugoslaviji.
Mladi kom-unis-ti naših vasi morajo zato razviti pojasije-vaino delo med vso slovensko mladino zato, da se -bo zavedala te nevarnosti. Obenem bo to delo služilo tudi za ustvaritev e-notne fronte, kar je najučinkovitejše sredstvo proti ti-t-ofaišizmu, za uveljavitev mirovne pogodbe, za obrambo na-rodn-cistnih pravic, za dosego boljših življenjskih in delovnih 'pogojev.
Jasno je, da si mladi komunisti moraj-o za rešitev teh na-ll o g resno ipos;aviti vprašanje? razširitve in izboljšanja notra-nje-organiizarijskega dela. Treba iti iz sedanjih ambientov, med vse miladi-nce, povezati se tesno z njimi, spoznati njihove go-spodarSk-e in socialne težnje in jih mobilizirati na podlagi konkretnih akcij. -Celica komunistične mladine mora postati v vsaki vasi središče mladinskega življenja.
-Samo tako bomo lahko- uresničili -našo 'politiko enotno-sti slavno ZKM, dvignili njen tigli ed med mladinskimi množicami i-n ustvarili podlago za šibšo rekrutacijo- stotin in sto-in istočasno popularizirali našo tin -mladincev in mladink.
Ta- orientacija se mora diskutirati- v vseh celicah ZKM na podlagi izkušenj «Antifašističnega nabora».
Z -vztrajnostjo in še večjim navdušenjem: nadaljujmo akcijo, ki smo jo začeli z «Antifašističnim naborom», da mobiliziramo -vso slovensko mladino v -borbi za rni-r, delo in svobodo.
D. RIBARIČ
Ijica, književnica, ki -si dolžna poru, ker je branil nekega deda razvijaš plemenita čustva, | mokrata, je sporočila, da se bo
NAGASAKI — Prejšnjo soboto so v-si zvonovi Nagasakija zvonili, da oznanijo svetu, da je poteklo: 7 let, odkar so Amerikanci izvršili strašen zloči-n nad mestnim- prebivalstvom, ko so odvrgli atomsko bombo.
zdravnica in usmiljena sestra, ki ščitiš človeško življenje in zdravje, znanstvena in umetniška delavka, ki imaš dolžnost, da olepšaš in osvetliš človeško življenje, ne glede na barvo tvoje kože, ne glede na tvojo vero in tvoje politično mišljenje, ne glede na zemljo, v kateri si se rodila, ne glede na to, ali živiš V izobilju ali pa v siromaštvu.
Kongres narodov za mir Je tvoj kongres, ker vojna grozi, da ti uniči življenje in upanja, da uniči vse, ki jih ljubiš in te ljubijo. Ti ne moreš ostati ravnodušna pred to nevarnostjo.
Vedi in ne pozabi nikoli, da se vojna lahko onemogoči, da se mir z združenimi napori vseh narodov lahko reši in tedaj mater ne bo mučila misel, da so njeni sinovi postali žrtve ali rablji.
Kongres narodov za mir stavlja na razpolago vsem ženam najboljšo tribuno, s katere bodo žene in možje izrazili svojo voljo po miru in pokazali pot in sredstva za o-brambo miru.
Zena! Oprijeti se moraš dela! Zapomni si, da je vsak nov branilec miru zaščitnik tvojega deteta in sreče tvojega doma! Pojdi od hiše do hiše in ponesi vest o Kongresu narodov za mir! Pojdi k drugim ženam ne glede na njihova mišljenja in veroizpoved, diskutiraj z njimi in sporazu mi se o predlogih, ki jih bodo od vas izbrani delegati iznesli pred Kongresom narodov! Nenrenehoma pojasnjuj svojim staršem, prijateljem in sosedom, da se vojna more in mora brez oklevanja onemogočiti! Vojna v Koreji se mora prenehati! Oborožitev se mora omejiti! Atomsko in bakteriološko orožje se mora prepovedati! Onemogočiti je treba obnovitev nemškega in japonskega militarizma! Podpisati se mora Pakt miru! Tvoja ženska volja, pridružujoč se volji stotin milijonov ljudi, naj postane nepremagljiva sila za obrambo miru ! Mir bo zmagal!
Volilna kampanja progresivne stranke
NEW YORK — Ameriška progresivna stranka, ki je določila za svojega -kandidata Vincenta Hallinana, kf je v za-
njena volilna kampanja začela 27. avgusta.
Za podpredsedniško mesto kandidira črnka Charlotte Bass.
Manifestacija za Di Vittoria
LA SPEZIA — V nedeljo so se iz vse Italije stekale v La Spezio, delegacije delavcev in kmetov, da praznujejo 60. rojstni dan velikega sindikalnega voditelja Di Vittoria. Ob tej priliki se je v tem mestu vršila veličastna manifestacija v počastitev -sllavljen-ca, ki je prejel pozdrave iz vsega sveta
bi jih nazval za tatove ljudske imovine.
Toda niti to jim ne zadostuje v njihovi protiljudski jezi. Na delovno ljudstvo, Slovence in Italijane, ki dnevno obiskujejo svoja krožka «Ivan Cankar» in «Rinaldi», zlivajo’ golide gnojnice ter ga sramote z najgnusnej-Simi podtikanji in klevetami. Sentjakobtane slovenske narodnosti zmerjajo s tem, da «pozabljajo, da so hodili v slovensko šolo» in da nočejo govoriti slovenski. Kajpak Titovi «delničarji», ki tržaškega ljudstva nisg nikdar poznali, ne «vedo», da se vrše na terasi Ljudskega doma tudi slovenske kulturne prireditve, na katere prihaja veliko število Slovencev. Se podlejše je njihovo klevetanje o «ščavih», ki je — kot smo že pred časom ugotovili — le nizkotna izmišljotina neke titovske malopridnice.
Kljub mnogim besedam, ki sc jih napisali titofašisti v svoj zagovor, pa le niso odgovorili na ralno upravičeni lastnik Ljudske-glavno vprašanje. Kdo je mo-ga doma in ostale imovine: oni, ki je s svojimi prispevki in delom vse to zgradil, ali pa oni, na katerega je bilo to premoženje z apisano iz kakršnih koli razlogov (ki so pri titovcih le preveč prozorni)? Na to titovci ne bodo odgovorili; kajti s svojim odgovorom bi morali samo potrditi, da so prav tako malo upravičeni, kot so bili nekoč fašisti, ki so tudi «na zakonit način» oropali Slovence in tržaško delovno ljudstvo njihovih domov. Na njegovo mesto pa sta danes stopila titofa-šizem in EN AL, ki se polaščata od ljudstva zgrajenih kulturnih in drugih domov. In — glej slučaj’ — oba z blagohotno podporo tujih okupatorjev, a tudi oba z istimi nameni: služiti svojim atlantskim gospodarjem.
Menda jugoslovanski fašisti v Trstu niso še toliko bedasti, da bi trdili, da so stavbo v ul. Montecchi Slovenci zgradili zato, da bi v njej pisal hvalnice Američanom nekdanji prijatelj razbojnika Francesca Giunte, ali pa da jo je tržaško delovno ljudstvo po .vojni zato obnovilo, da bi iz nje zlival na delavce svojo ogabno gnojnico znani špijon Ovre in titofašistični voditelj. Zato pričakujemo tržaški Slovenci samo odgovor na to edino vprašanje: Kdo in čemu je zbral to imovino in na kakšen način so prišli Titovi «delničarji» do nje? Ce titovci ne znajo dati odgovora, pa vedite, da ga bo znalo dati naše ljudstvo, ko pride za to čas.
OD TEDNA
PETEK, 8. avgusta: Egiptovski diktator gen. Nagib je izjavil, da je pripravljen sprejeti orožje tudi od ZDA; ministrski predsednik Maher pa je namignil na možnost pogajanj z Anglijo; oba pa morata računati -na ljudstvo, ki noče imeti opravka z na-padalnimi pakti in zahteva -umik angleških čet — Iranski ministrski predsednik Mossa,dek je izjavil, da je pripravljen začeti pogajanja z Angleži, a le na -podl-a-gi priznanja nacionalizacije -petroleja — Bolgarska vlada j-e dostav-ila OZN noto, v kateri protestira proti grškemu obstreljevanju otoka Gama na Marici; otok je -bil z mirovno pogodbo 1947 dodeljen Bolgariji.
SOBOTA, 9. avgusta: Radio Peking je javil, da so Amerikanci v enem tednu 79-krat prekršili kitajski zračni -prostor in bombardirali več vasi i-n mest-ec Mandžurije — Angleške oblasti so proglasile obsedno stanje v koloniji Sar.awak (Borneo), -ker so se začele množične partizanske akcije
—	Proti vladni večini, ki je izglasovala podaljšanje vojaškega roka od 18 na 24 mesecev je stopilo v generalno stavko vse belgijsko ljudstvo; istočasno so se po deželi vršile mogočne protestne manifestacije — V Iranu so sé kmetje, ki -so za-sedli nekaj veleposestniške zemlje, -spopadli s policijo — Grški monarhofašisti so ponovno streljali proti bolgarskemu ozemlju — V Siciliji so našli ubita rokovnjača Passatempa in De Mario, ki sta bila poslednja člana Giulianove tolpe — Veleposestnik Bianchi iz Borsee pri Rovi-gu je izpovedal, da je ubil in nato posilil trinajstletno Marijo Abi-no.
NEDELJA, 10. avgusta: Na manevrih italijanske vojske v Toscani je bil ubit ! vojak, medtem ko jih je bilo -ranjenih 18
—	Mossadek je sprejel in imel
NAPREJ V VOLILNO TEKMO!
Ameriški monopoli -podpirajo z ogromnimi vsotami republikansko strank o,'katere znak je-slon, in demokratsko stranko, ki jo osel že tradicionalno simbolizira.
START

daljši raz-govor s sovjetskim odpravnikom poslov v Teheranu; iranski senat je odrekel opolno-moče-nja Mosisadeku — Anglija je ponudila -Nagibu poveljstvo nad sueški,m prekopom, ako vključi Egipt v pakt Srednjega Vzhoda; Amerikanci pa mu po drugi strani obljubljajo orožje in -denarno pomoč, ako onemogoči vsako an;gl-eško vmešavanje — Zadnja dva demokrata, ki sta bila aretirana skupno z Duclo-som, sta bila puščena na svobodo.
PONEDELJEK, 11. avgusta: Nadaljujejo se zločinska bombardiranja v Koreji; v Pyon-gyangu je bilo 1000 mrtvih) ameriški general Harrison je zahteval -prekini-nitev sej za premirje — V Luksemburgu se je začelo delovanje premogovnega «poda», ki zago-tovlja nemškim in ameriškim kapitalistom premoč nad zahodno Evropo — Kralj Talal Jordanije je «odstopil» v korist sedemnajstletnega sina Husejna: Talal je bil zna-n nasprotnik Anglije, medtem ko je znano, da je njegov sin Husejn angleška kreatura — Ridgway je v Parizu zahteval, naj vse države za,hodne Evrope podaljšajo vojaški rOk na 24 me-
TOREK, 12. avgusta: V Parizu je bila seja predstavnikov šestih dežel «evropske skupnosti», ki jim je «-general kuge»’ Ridgway ukazal, naj sklenejo, da se vojaški rok dvigne na 24 mesecev; zaradi splošne stavke v Belgiji in odpora v vseh deželah se predstavniki niso mogli zediniti m vse je ostalo pri starem — Zaradi ljudskih protestov je Mosadek moral odpraviti v lra-nu obsedno stanje. — Gen. Nagib je obljubil egiptovskim kmetom, da bo izvršil agrarno reformo. — Se vedno niso našli morilca družine angleškega -učenjaka Drum,monda
SREDA, 13. avgusta: V spopadih med policijo in stavkajočim, delavci v Aleksandriji (Egipt) je bilo ubitih 10 delavcev in 200 jih je bilo ranjenih — Frankisti so sporočili, da se je vršila v Španiji kra-tka a srdita bitka -med policijo i-n partizani — Zvedelo se je, da je kakih 1000 ujetnikov na otoku Kožerio manifestativno protestiralo proti zmanjšanju o-broka hrane; zaradi ameriških gangsterskih bombardiranj je bilo 1000 mrtvih v Pyongangu in 1500 v okraju Hamu-ng; korejsko obalno topništvo'je potopilo ameriškega rušilca -— Belgijska vlada je morala zaradi ljudskih protestov zmanjšati vojaški rok na 21 mesecev.
Avstrija
Habsburžanom ?
DUNAJ — Nemški list «Tae-giiche Rundschau» piše, da so v teku razgovori med Ameri-i.canci in pretendentom, na avstrijski prestol Otonom iz katerih naj bi izàia odločitev o snovanju habsburške države, ki bi zajemala Avstrijo in Bavarsko.
r
r
v
MESEC ŠIRJENJA PEMOKRAX1CNECA TISKA ^
Naša poglavitna naloga je
pridobili čim več novih braicev
Širiti in podpirati demokratičen tisk pomeni podpirati borbo za mir, delo in svobodo - Nekaj primerov kako delovno ljudstvo podpira naš tisk - Na prvem mestu stoje proletarske Milje
Te-žka 'je naloga, ki jo ima naš tisk, saj mora seznanjati svoje oralce z resnico, ki jo vrsta časopisov in revij, vseh mogočih Darv in tendec hoče preslepiti in zapeljati na stranpot. Tem težja je ta borba, ker je naše časopisje povsem odvisno- od solidarnosti aeiavskega razreda, medtem iz o vsi ostali časopisi in revije dobivajo vso podporo od kapitalistov in od vlad. Titovci potrosijo vsak mesec na milijone lir zato, da vzdržujejo . svoj tisk. Ta aenar je pritrga-n jugoslovanskemu ljudstvu, ki živi v najtežjih življenjskih pogojih. . Titovski kolovodje, mestò ,da bi za dragocene devize, ki jih imajo v Trstu in v Italiji od izvoženega blaga, nabavljali reči, ki so. nujno potrebne tamkajšnjemu ljudstvu, jih trosijo tu v Trstu, v Italiji in drugod po svetu za svojo podlo in nizkotno- propagando ter za šihjenje laži-. iNi-č boljši kot titovci niso demokristjani.
Vsakoletni «Mesec demokratičnega tiska» ima predvsem namen, da -poživi zanimanje ža tisk, da se dobro časopisje razširi in prodre tudi v najzakot-nejše predele, da nudi možnost vsakomur, da se seznani z glasilom resnice in miru. Z druge strani .pa je namen «Meseca demokratičnega tiska», da ob tej priliki nabere sredstva, ki so neoibholdno potrebna za vzdrževanje listov.
Siriti demokratičen tisk pomeni pridobivati bralce ter jih odtegniti od tiska — potvarjata resnice; pomeni pomagati demokratom pri spoznavanju resnice. Ce je to kje potrebno, potem je nedvomno tu pri nas v Trstu.
Siriti demokratičen ti-sik; pomeni širiti borbo za mir, borbo proti netilcem vojne, proti imperialistom, ki so napravili iz našega mesta strateško oporišče. Zato j.e kampanja za širjenje tiska obenem kampanja za uresničitev. • in ohranitev STO.
Naše č it atei j e tudi ta. teden obveščamo, o nalogah, in ciljih ki so si jih .zastavili naši tovariši. v raznih sekcijah.
Sekcija KP v Miljah je sklenila, da bo v Mesecu tiska- nabrala 300.000 lir za tiskovni sklad; da bo povečala razprodajo «Unità» za 100 izvodov dnevno, 3Ó0 tifo nedeljah, 300 izvodov «tLav-oiratora» in 100 «DELA». Poleg tega bodo v miljiski občini postaviti stalne raznašatee listov. Uraden pričetek kampanje za uresničitev teh nalog bo na Veliki šmaren ob priliki vel-iike prireditve, ki bo pri Sv. Barbari.
Sekcija Curiel (Pristaniški delavci) bodo v mesecu tiska prispevali v tiskovni sklad 250.000 lir. Poleg tega -bodo razprodajali naše liste zlasti ob nedeljah.
Sekcija pri Sv. Anj bo v mesecu tiska prispevala v tiskovni skladi 63.000 lir. Dvignila bo ra-zprtidajo listov.
Enako ima v načrtu sekcija na Barieri, ki bo prispevala v tiskovni sklad 100.000 lir, poleg povišanja razprodaje naših listov in revij.
V 2 nedeljskih razprodajah «Unità» ,so se naslednje mestne sekcije KP tako-le izkazale:
Sekcija Sv. Vid: prvo nedeljo «meseca tiska-», 115 izv. drugo ne-ct. 105; sekcija Curiel 80 - 187; Skoljetl 285 - 2-74; Bari-era 60 - 21-2; Tomažič 320 -375; Sv. Jakob 534 - 485; Pon-čana 184 - 240; Magdalena 275 - 270; Sv. Arna 200 - 329; Skedenj prvo nedeljo 165; Sv. Ivan 155 - 149; Podlonjer 100-100; Sv. Alojz prvo nedeiijo-fctii razprodam! po kjoskih.
40; Greta 50. Te številke se nanašajo samo -na liste ki so jih
prodali razna-šalci; zato tu ni-s > vštete številke listov, ki so bili razprodani po kjoskih.
O razprodaji «Della» zaenkrat še ne mo-remo poročati, ker nam manjkajo podatki s podeželja. Zato foom-o o tem obširneje poročali kasneje.
Medtem -pa s,o pričeli prihajati na osrednjo upravo l-istov prvi seznami prispevkov za tiskovni sklad, Pristaniški delavci iso prv-i’ poslali 12-530 lir, Člani celic pristaniških delavcev so še posebej nabrali 5.640 lir, sekcija KP Bankovlje 9605, ženska- celica v Barkovlja-h 2.000 lir: sekcija Tomažič pa je doslej nabrala in poslala 3200 lir.
X SO dneh.
Nad milijon Američanov je podpisalo resolucijo, s -katero zahtevajo, naj se pospeši zamenjava vseh vojnih ujetni-
kov v Ko-reji in naj se tako konča ta vojna. Resolucijo -so pollali Trumanu in Ache-sonni. Pobudo za ni-ibiranje podpisov je dal, pred mesecem dni R. L. Caulder, gradbeni podjetnik iz Little Rocka (država Arkansas), ki so mu kitajski prostovoljci ujeli -sipa
R. L. Caulder je dal prepisati vsa imena in naslove svoj cev ameriških vojnih ujetnikov, ki izhajajo iz seznamov vojnih ujetnikov, 'katere je dostavilo ameriški vladi v teku pogajanj za premirje vrhovno poveljstvo korejske ljudske vojske. Vsaka družina je prejela izvod resolucije z vabilom. da jo podpiše ter pošlje v podpis vsem prijateljem in sosedom.
Ta- poziv je imel tak širok odmev, da- je bilo -nabranih v 30 dneh rpilijon podpisov. Kakor pravi Caulder, š-tpvilp podpisov še vedno naglo narašča
ANGELO BUTTIGNON O GROZOTAH V TITOVSKIH TABORIŠČIH
Na Golem otoku
3000 «zakrknjenih»
je bilo
jetnikov
........,...._ ..... ^
llp'wlwd po podeželju Ì
Na Grgar otoku se se gradile vojaške utrdbe - Nenadoma so me premestili na Goli otok, ki je od Grgur otoka oddaljen le 2 milji
Na Grgur otoku j.e precejšnje otok, kjer so dodeljeni gradnji
število jetnikov gradilo vojaške objekte. Med skalami so morati izkopavati -podzemeljske bunkerje, platforme za mitraljeze, ofbalne in protiletalsko topništvo. Vse okrog o-toka pa so se- izkopavali strelski jarki. Na drugem iko-ncu o-toka, kake tri kilometre od taborišča so jetniki še pred mojim prihodom zgradili vilo, v kateri je fo-lil- Iba-je nastanjen guverner otoka. Zgleda, da je ta človek imel čin podpolkovnika,
Menim, da jg bilo taborišče na Grgur o-tok-u le začasnega značaja. Najforže so -ga zgradili prav zato, ker so potrebovali brezplačno delovno silo za zgraditev vojaških objektov. Tg-ga mnenja so bili tudi drugi jetniki. Zgleda, da dapes na Grgur otoku ni več. nobenega je-tn-ika in da so taborišče preselili na kakšen drugi
Za izvolitev Eisenhowerja so potrosili 13 milijard lir
Eisenhower je na čikaški konvenciji republikanske stranke užival podporo Rockefellerja, du Ponta, Morgana in Forda II. - Za glasove 18 delegatov 31 milijonov lir! S korupcijo in izsiljevanjem so si tekmeci pridobivali glasove delegatov
Ud 7. do 11. julija se je v Chicagu vršila konvencija ameriške republikanske stranke, na kateri je bil Eisenhower izvoljen za kandidata na predsedniško mesto. V «cirkuškem vzdušju», kot je pisal Lawrence, dopisnik lista «New York Times» Se je bila borba med Taftom in Eisenhowe-rjem, dokler ni konvencija z o-gromno večino izvolila Eisenhowerja, ki uživa podporo najmočnejših finančnih kompleksov ZDA.
Na tej konvenciji se je vse vršilo po znanih receptih famozne ameriške demokracije. Večina delegatov ni bila izvoljena, marveč se je nahajala v Chicagu, ker so ji tako ukazali organizatorji stranke. Delegacije so bile sestavljene od profesionalnih političnih delavcev, odvetnikov kor. poracij in od bogatašev, «ki so podprli ali podpirajo strankino politiko z velikimi denarnimi vsotami ali so obljubili, da bodo to storili v najkrajšem času» («New York Times»),
A ti ljudje niso tisti, ki odločajo, kdo bo kandidiral na predsedniških voliitvah. Odloča te ozka skupina poklicnih politikantov, ki se sestajajo v kaki mali stranski sobi konvencije, kot pravi list «United States News and Wordl Report». Republikanska chicaska konferenca ni bila ne
Za vsakega nekaj...
jl-v
ATLANTSKA PREBAVA
Zdravnik: — Lahko da se mo- j INDUSTRIJSKI MOGOTEC tim, monsieur Pinay, a zdi se mi, da sta vam ostala na želodcu dva goloba.
— Glejte jih, tožijo, da imajo premajhne plače, vseeno pa so se motorizirali...
TITOVSKI DIREKTOR: — V naši «socialistični» tovarni za vas ni mesta. Ste «nerentabilni»!
	f&t	m
y.	•Jk M s	
SILEN VAL
slabša ne boljša od vseh prejšnjih konvencij. Razlika je bila le v tem, da se je na tej konvenciji potrosilo veliko več denarja kot na prejšnjih.
Uba tekmeca, Taft in Eisenhower sta skušala pridobiti simpatije delegatov z organiziranjem banketov. «častnih» teatrskih predstav, z darovi In podobnim
Ves ameriški tisk je bil mobiliziran. Vsak dan so listi beležili spremembe v korist tega ali onega tekmeca. Prvega dne je Eisenhower imel 100 glasov manj kot njegov nasprotnik, ki je mnogo bolj izurjen v takih zadevah. Nato se je ta razlika zmanjšala. Pristašem Eisenhowerja je z znanimi «demokratičnimi» metodami uspelo razveljaviti opolnomočema delegatov Texasa in Georgije, ki so podpirali Tafta. S korupcijo in pritiskom so si zagotovili nešteto glasov. Walter White, južni delegat Je prnzmal da so se v petih lužnih državah kupovati glasovi za 2.500 dolarjev, t. j. za več kot poldrugi milijon lir. Po listu «New Republik» je 18 predstavnikov Oregona prodalo svoje glasove Eisenhower ju za 47.407 dolarjev, t. j. za 20.34U.000 ur.
Poleg tega nam brata Alsop, komentatorja lista «New York Herald Tribune» razjasnujeta, da so se pristaši Eisenhowerja posluževali najnesramnejšega pritiska na delegate z grožnjami, da bodo izgubili ali da ne bodo dobili odgovornih mest, ako glasujejo za Tafta. Tako je guverner države New York Dewey na seji delegacije iz te države odkrito dejal, da naj se nobeden od delegatov, ki bi glasoval za Tafta, vrne v Albany (prestolnico države New York), ker ga tam ne bo pričakovalo več prejšnje uradno mesto.
Po pisanju Alsopovih so voditelji trustov Ford in General Motors, ki podpirajo Eisenhowerja, porazili Tafta, ki ga podpira skupina Chrysler ja. Ameriški Komentatorji so si edini v priznavanju, da je zmaga Eisenhowerja posledica mogočne podpore največjih ameriških finančnih mogotcev. Za njim stojijo Morgan, Rockefeller, du Pont, Mellon in Ford. Taft pa je užival pomoč chicaško - clevelandske skupine: Chrysterja, Sears«, Mac Cormi-cka, ki pa se ne morejo kosati z Wall Streetom. To je odločilo bitko na republikanski konvenciji. Sam «Daily Compass» je pisal, da je Eisenhower zmagal, ker je za njim stala skupina naj-večjih ameriških trustov.
Ko so protektorji Eisenhowerja razumeli, da se Taft ne bo zlepa vdal, so se morali razkrinkati, ako so hoteli, da njihov miljenec izide kot zmagovalec. Zato je v Chicago prišel sam W. Alarich, predsednik Rockefellerjeve «Chase National Bank», medtem k0 je A. Sloan, ravnatelj «General Motors» pozval južne delegate, naj glasujejo za Eisenhowerja. 10. julija se Jc ob pomolu boulevarda Michigan v Chicagu zasidral osebni yacht Henryja Forda II, ki se je vneto zavzel, da je prepričal omahljivce — tako piše «Daily Mirror».
Isti list računa, da je zmaga Eisenhowerja na konvenciji stala mogočnjake ameriške finance preko 20 milijonov dolarjev (približno 12 in pol milijard ura.'). Pomisliti je treba, koliko bodo ti ljudje še potrosili do novembra, ko se bodo vršile predsedniške volitve!
Zakaj se ameriška financa tako vneto zavzema za Eisenhowerja? Republikanski program, Ki sta ga podpisala i Eisenhower i Taft (iz tega je razvidno, zakaj sta si nasprotovala: šlo je le za konkurenco med nekaterimi tru-sti), predvideva povečanje ameriške ekspanzije, povečanje ameriškega pritiska na Evropo, «politiko sile» na Daljnem Vzhodu, popoten razvoj «totalne diploma-
cije» itd. Na notranjem polju pa nadaljevanje protikomunistične, protisindikalne in protidelav-ske politike, povišanje taks, izvajanje Taft Hartleyeyega zakona itd. Ta program ostro kritizira delovanje Trumana in demokratske stranke zato, ker še nista povzela odločnejših ukrepov za «likvidacijo komunistične nevarnosti». Program Eisenhowerja ni nič drugega kot bojni klic ameriške visoke finance, ki se nahaja tik pred velikansko In pogubno-sno krizo in se hoče rešiti pred to nevarnostjo s sprožitvijo svetovne vojne. Nekateri ameriški listi pa pravijo, da se je že večkrat v zgodovini zgodilo, da so prav republikanski predsedniki prinesli ZDA gospodarsko krizo, kot se je zgodilo tudi leta 1929. Ali naj bo Eisenhower mož poslednje ameriške gospodarske krize v ZDA in v svetu?
L. CEKALIN
letu 19-51, a do konca petletnega plana jih bo trikrat več.
Za albanske rudarje
V letu 1951 je bilo stavljeno na razpolago albanskim rudarjem in njihovim družinam 287 novih stanovanj. Za delavce je ravno tako zgrajenih več klubov, kinov itd. Od leta 1948 do konca leta 1951 so albanski rudarji dobili 586 novih stanovanj.
Življenje albanskih rudarjev se iz -dneva v -dan izboljšuje. V petletnem planu se predvideva izgradnja novih stanovanjskih predelov za rudarje in njih družine. Samo v letu 1952 bo zgrajeno dvakrat več stanovanj in prenočišč kot v


zadružne in državne slaščičarne predstavljajo veselje bob garskih otrok, ki jim ni treba, da omedlevajo pred prepolnimi izložbami, kot se dogaja pri nas, marveč lahko utešij osvoje želje, ker si starši lahko kaj takega privoščijo.
v-o-jašk-ih obj.ektov,
27. no-vembra 19-51. so me poklicali na urad UDB, kjer sem opazil, da -so me čakali o-boroženi miličniki-. Razumel sem, da me bodo preselili kam druge m. Z menoj .so- bili štirje drugi jetniki, katerim so tudi javili, da jim je bila kazen podaljšana. Vpraša-li so -nas, če imamo kosefono prtljago i-n na naše odgovore, so nam rekli, da- moramo pustiti vse na otok-u, Na ta način so me preselili v taborišče štev. 5, t. j. na Goli -otok.
Goli otok je -oddaljen le tri kildmètre od Grgur otoka. Taborišče je sestavljeno od 19 «pavilo-nev» ali barak, in 6 drug-ih poslopij. Izven taborišča je bil tu-di vodnjak, v katerem je bila -pitna voda. Nad taboriščem je bil betonski bazen, v katerega se je stekala voda, ilio je deževalo. V ilu-ki sp -Igii-li fnagazipi ga živež,. Na otoku je bila -še droga luka, pri kateri so -bili veliki magazini- .lesa, poslopja, kjer so delali tesarji iti tudi nekaj žag. Na otoku sio- bile tudi čevljarske, krojaške, mehanične delavnice. Iz skal so jetniki morali klesati marmor. Delovala j.e tudi mala tvornica cementa. Pri vseh teh delavnicah je bilo poslopje, v katerem so živeli «redarji», ki so- bili predpostavljeni jetnikom1.
Na Golem otoku je bilo v fi-stem času ikakifa 3000 jetnikov, ki so bili razdeljeni -na skupine od 150-180 ljudi. Budnica je bUa ofo 5 zjà-traj. Jetniki so morali steči na cesto in se postrojiti v vode, ki so bili štirje. Bil je še peti vod, ki pa je'bil sestavljen le od «zakrknjencev». Ta vod je -bil imenovan «vod-banda». Takoj po- postrojenju so jetniki prejeli jutranjo hrano, ki jg bila sestavljena -od- fižolove ali grahove mineštre. «-Vod-banda»’ ni nikoli prejel ostankov, ki so si jih 'razdelili -ostali štirje vodi,
Tu-di na Golem otoku so se vršile «revizije», a tu niso pretepali tako strašno kot v Stari Gradiški ali na Grgur ot-oku. Predvsem so jetnika psovali in ga od časa do časa brcnili ali pa oklofutali. Tu je bila uveljavljena metoda «lažje roke, a težjega duševnega pritiska». Od časa' d-o časa se je moralo k taboriščnemu poveljniku, ki j,e jetniku dajal «politične lekcije»’ -in mu za-bičev-al, da se mora čimprej «spreobrniti», ako hoče domov. Meni je poveljnik dgjal, da sem sg do tg-daj zelo «slabo vedeti), da se moram, «izboljšati», ker mi bodo v nasprotnem primeru podaljšali 'kazeh -vs-akg dve /leti. Qd jetniko-v, ki so jih 'klicali ali pa so šli te poveljniku, so zahtevali predvsem da se foavijo s špijo-nskim delovanjem, da povedo, kaj govorijo jetniki, kako dgčaj-o, ali prekašajo norme itd,
“‘Opazil 'semT dà je -bilo na otoku že veliko vojaških n-apra-v, k-i so- jih zgradili pred; poldrugim letom. V in izven taborišča soi titovci razobesili naj-
različnejša gesla, ki so- predvsem klevetala Sovjetsko zvezo in tov. Stalina. Jetnike so prisilili, da so na delu med seboj tekmic v ali in so skušali vnesti med nje razdor. Vodili so politiko «divide et impera» — deli in vladaj — da bi omajati vse tiste, ki so prišli -na Goli otok kot »zakrknjenci najslabše vrste». Visekak-or jih je bilo -nekaj, ki p-iso mo-gli strpeti in so kl-onili. Ogromna večina pa je bila takih, ki so nudili pasiven odpor, niso odgovarjali na titovske provokacije, so delali, kar so- jim ukazali, a so v srcu bili isti kot prej. Kdor je prišel skoz-i Staro Gradiško in Grgur otok, -ako ni že klonil, se p-rav gotovo- ni mogel izneveriti svojemu prepričanju, ki ga je zverinsko ravnanje titovcev še okrepilo i-n prekalilo-.
(Konec prihodnjič)
A. BUTTIGNON
MALI REPEK!
Prebivalci iz Malega Repna se pritožujejo zaradi nered-no-sti, ki se dogajajo v zvezi s pristajanjem avtobusov podjetja «La Carsica», ki vozijo skozi vas. Ti se namreč ustavljajo enkrat tu, enkrat tam; torej ne vedno na določenem postajališču. Zaradi tega ljudje ne vedo, -kje -naj prav za prav čakajo. 2e večkrat se je dogodilo, da so čakali na enem koncu vasi, avtobus pa je privozil v vas i-n se ustavil na drugem koncu vasi in odpeljal dalje, n-e -da bi niti zatrobil. Seveda so zaradi tega potniki že večkrat ostali na cesti.
Zato pozivamo omenjeno avtobusno podjetje, da napravi red in da potnikom zagotovi jamstvo točnega potovanja.
* * *
Izvedeli . smo nekoliko podrobneje, kako je z zadevo, o kateri piše naš dopisnik. V vas ne privozijo veliki avtobusi iz enostavnega razloga, ker ni dovolj prqstoja za obračanje. Zato se ti avtobusi ustavijo pred vasjo in od tam odpeljejo dalje. Zato je dolžnost šoferjev,
da ob trobijo,
taki priliki vedno zfl-in to par minut pretino odpeljejo dalje. Vendar Pa priporočamo vodstvu avtobus nega podjetja «La Carsica», nfli uredi promet tako, da ne b°' do vozili v Mali Repen veliti avtobusi, temveč le srednji mali. Na ta način gotovo bodo nastajale take neprijetnosti, kot poroča naš dopisnik.
Uredništvo
PADRILE
ŽIVLJENJE IN DELO v deželah socializma
KOREJSKI OTROCI NA ČEŠKOSLOVAŠKEM
Pred. par meseci je bilo otv-o-rjeno v nekem kraju Ib-lizu Prage novo zavetišče za otroke iz nesrečne in 'izmučene Koreje. Tamkajšnji domačini so prihod korejskih otrok pozdravili z velikimi navdušenjem.
Don), v katerem so nastanjeni otroci, je lepo. urejen. V parku -so -pripravili tudi razna igrišča za male goste. V notranjščini pa imajo mali stanovalci- -na razpolago lepo urejene sobane, učilnice, kopalnice, jedilnice z vso -potrebno oprg-mo.
Vsi korejski, gosti so. koj oib prihodu na Češkoslovaško dobili nove o-bleke. Te so jim eia rovali češkoslovaški pionirji.
Za iplade goste- se vrši t-udi v poletnem času pouk V s-vpjem jeziku. Za to -so. prišle- iz Koreje tudi učiteljice. Učijo se radi zlasti- zgodovino svoje izmučene, a junaške domovine. IZPOLNJEN JE PLAN ZA DRUGO TROMESEČJE V L. H. MADŽARSKI Madžarska industrija je izpolnila načrt za drugo tromesečje t. 1. Zaklj-učila. ga je -s 101,7% pre-dvjdenega načrta. Težka industrija je dosegla 101,8% predvidenega načrta, lahka ind. 101,5%, prehrambena in d. pa 105,5%. V primeri s prei.ekili-m letom se je industrijska proizvodnja povečala za 213,8%. Število zaposlenih delavcev je v te-m letu naraslo za 74.000 mož in žena, mezdni fond pa se je povečal za 22,-8%. V prvem tromesečju tekočega leta je bilo investiranega kapitala za 27,6% več kot za i-sti čas leta 1951.
Prav tako sg je znatno povečala aktivnost Ikime-tij-stva. Po-setvine so se povečale za 42,8% na državnih -posestvih in 37,4% na zadružnih poseist-vih. Število mlatilnic je za 3.5 krat večje- o-di pretekla leta.
Tržne cene st-alno padajo. Ob koncu tromesečja so v Budimpešti znižali cene maščobam za 20%, olju za- 30%, perutnini za 12% itd1.
L. R. ALBANIJA
Farmacevtska proizvodnja v L. R. Albaniji uspešno napreduje Farmacevtski zavod v Tirani, ki je -bil ustanovljen pred štirimi leti, v glavnem, že krije potrebščine za domače prebivalstvo. Preteklo leto je ta zavod izdelal za 237% več zdravil nego leta 1950. Albanska -vlada zelo Skrbi za razvoj tega zavoda.
Kot je znano, je Albanija zelo -bogata na zdravilni flori. Zato so v bližini omenjenega zavoda v Tirani pripravili velikanski vrt, v katerem goje
najrazličnejša zdravilna zelišča in trave.
Prihodnje leto -bodo zgradili še en farmacevtski zavod, v katerem bodo izdelovali zlasti cepivo. V tem zavodu bo urejen tudi poseben bakteriološki oddelek.
2e mnogokrat je .pisalo «Delo» o tem, kako sedanji sam«' < zvani gospodarji našega Ozeffl’ lja svojevoljno in vedno bolj spreminjajo mašo deželo v v» jaško bazo. Vsem je znano, d3 so nas razlastili velikega del3 dobrih travnikov ter da so Kasneje na nji-h zgradili vrsto hiš Spočetka so pravili, da bo '* teh hišah otroška poboljševalna ca. Ne bomo trdili, da ni potrebna otroška -poboljševalnicasati je prav v Trstu zelo razširjena kriminaliteta mlado letnikov, vendar pa mislim«-da je bil kje drugje primernejši kraj za-njo nego je Pr' Padričah.
No pa pustimo to. Kar je bilo, je bilo.
Zdaj pa kar naenkrat izvemo, d,a v omenjenih zgradba3 ne bo poiboljševalni-ca, temv«( vojašnica za amerikoš vojsk« Šušlja se, .da se bodo voja^ kmalu naselili vanjo. Od nji® l' se nič dobrega ne nadejam«-Prav gotovo bodo s svoji»1 manevri še bolj kvarili naša po ji? lja, travnike in gozdiče. ^
Prav tako se šušlja, da bod« * v kratkem pričeli graditi -nov° G cesto, izpred omenjenih voj3’ -šni-c na Hudo leto, -kjer je v p 1 dograjen drugi vojaški objekt- 0 Tako nas bodo spet razlaščad'
S tem se bo ponovno skrčil1 g| naše kmetijstvo:	'	m
Tuja gospoda ne -pomisli n1' ti malo, kaj bo z našim- f H spodarstvom,. zlasti z naši»1 kmetijami.
Titovski in drugi listi, ki ^ nomer zatrjujejo, da branil1 STO, da ščitijo slovenske Prf dele našega področja pred tul! infiltracijo in pred etniSl^ izpreminjanjem slovenske zt'l ml je, o vsem tem enostavni molčijo. Zakaj «Primorski dn«'j n »k» nikoli niti črkice na % piše o tem tako perečem vPr3j šanju, ki zanima vse naše OH ličane? Jasno je, da s svoj'1! molčanjem samo -potrjuje, odobrava početje svojih gosp1 dar jev, tujih okupatorjev!
'i' /■ z ,	<
So
»Sin
Č1*;
Tibetansko ljudstvo proslavlja I. obletnico svoje osvobodi1 skupno s kitajsko ljudsko vojsko.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA GORIŠKE IZDAJE «DELA» GORICA, ULICA XXIV. MAGGIO ŠTEV. 18, PRVO NADSTROPJE, TELEFONSKA ŠTEV. 666.
Predilnice v Podgorf in Ronkili S KONGRESA ZVE
n M	g	..	m m	•	.	.	. p OIO VI n 3 r j 6 V IVI KOI Oli0
bodo odpustile delavcev m delavk
Oblasti so nesposobne, da bi preprečile polomijado goriškega gospodarstva
GORICA — Nenadna vest, da je vodstvo -predilnic naše pokrajine odločilo odstavitev za nedoločen čas, kar v -stvari pomeni odpus-t, 640 delavcev in delavk podgorske predilnice in 220 predilnice v Ron-kah, je zbudila silno zaprepaščenje m.ed delovnim ljudstvom- naše pokrajine, ki stalno živi -pod moro -brezposelnosti.
Taik-oj, ko se je ta -vest razširila, se je delegacija okrog 50 delavk obrnila- za zaščito na Zvezo telkstiln-ih delavcev (F-IOT) in se nato v spremstvu tajnice omenjene organizacije podala do takozvanih svobodnih sindikatov, -kjer je postavila zahtevo, naj vse sindikalne organizacije enotno nastopijo in zahtevajo od vodstva -predilnic, da namesto odstavitev ukine nadurno delo ter uvede dello v -izmenah tudi, če treba po znižanem delovnem urniku. V skrajnem primeru, da- vodstvo -ne -bi sprejelo teh ipredl-og-ov, pa -naj zahtevajo dodelitev posebne podpore odstavljenim, -o-nim pa, ki bi same izstopile jz službe, dodelitev posebne odpustne nagrade, ki bi v naši pokrajini, kjer je bila proizvodnja občutno večja, morala biti večja od- one, ki jo je dodelilo ravnateljstvo predilnice v Pordenonu. Na predilo ženo je gosp. Vo-di-cer, tajnik CIS.L v prisotnosti -članov notranje komisije D-o-minisa in Baira-sa izjavil, da
so svoibodn-i sindikati iste zahteve že preldložili prefektu.
Pozneje se je delegacija podal, a pred prefekturo, to-da četa policistov j,e delavkam preprečila -vstop. Vstopiti je mogla le tajnica FIOT, ena od odstavljenih delavk ter član enotne notranje komisije. Ker prefekta -ni -bilo mogoče najti, je delegacijo sprejel funkcionar prefekture, kateremu je ista predložila zahteve delavstva .in še posebno predoč-ila težke gospodarske posledice, ki bi jih imela sedanja redukcija osofoja v predilnicah za našo pokrajino. Kot je bilo pričakovati, je prefekturni funkcionar na vse dajal Ile izmikajoče odgovore. Iste nedoločene in izmikajoče -odgovore je delegacija pozneje prejela od predstavnika, vodstva predilnice, kateri se je izgovarjal z ukazi, ki da so jih baje prejeli odi lastnika predilnic.
To je v kratkem razvoj zadnjih dogodkov, 'ki dokazujejo, da politične oblasti niso zmožne .niti, da Ibi — kot -v' drugih pokrajinah — posredovale pri lastnikih predilnic in jih pripravile do tega, da odstopijo od svoje p-o-g-ufoono-sne politike, ki uničuje ne le -tis-oče poštenih državljanov, temveč vse g-ospodars.tvo pokrajine.
Toda delavci in delavke predilnic -so čvrsto odločeni, da vode borbo za .svoj kr-t.-h do
dna, da ustvarijo enotno fronto z onimi, 'ki iše vedno delajo in da kočno prisilijo svoje brezdušne gospodarje na umik.
Pobeg iz Jugoslavije
GORICA — 'V nedeljo je -pribežal iz Jugoslavije v Gorico 25 letni Marko Buga-rski, po poklicu zidar. Mladenič je -bil slabo oblečen, ves raztrgan in ra-njen v nogo. Izjavil je, da ga je na- begu zadel rafal brzostrelke titovskih obmejnih straž. Domneva se, da je nesrečni begunec ušel -iz kakšnega taborišča, ki danes kar mrgolijo po Jugoslaviji.
Vedno bolj narašča število onih, ki se z begom skušaj-o rešiti iz titovskega «sociallistič-nega raja». -C.ud.no je le, da to niso razni zajedal-ci naroda, ki hočejo rešiti sebe i-n sv-oje imetje in se zasidrati v kakšni varni luiki. Ljudje, k-i bežijo, so. delavci in kmetje, -proletarci, med njimi mnogi, ki so se v partizanih boriti in stokrat tvegali .sv-oje življenje za osvoboditev svojega naroda. Krvnik Tito jim dobro plačuje vse njihove žrtve, toda tudi za njega bo prišel dan plačila.
Urnik trgovin za Veliki šmaren
Na Veliki šmaren bodo v Gorici vse trgovine odprte -po pol-prazničnem urniku do 13. ure z
izjemo trgovin s sadjem, ki bodo ves dan zaprte.
V	soboto 16. avgusta bodo vse trgovine zaprte, le trgovinè s sadjem, pekarne in cvetličarne bodo odprte kot običajno.
V	ostalih občinah pokrajine bodo trgovine zaprte samo na Veliki šmaren. Otale dni do poslovanje normalno.
GRADIŠKA — V nedeljo se je v Gradiški vrsti že najavljeni drugi kongres pol -vinarjev in kolonov goriške pokrajine. Razen de.egatov so kongresu j>jisostvovčli številni povabljenci ter predstavnik osrednjega tajništva Zveze po-I-ovin-arje-v in kolonov, tov. Alfredo Petroni.
Važnemu i-n zanimivemu poročilu so sledile številne intervencije, ki so pokazale velik na-predek, ki ga je Z-v.eiza v zadnjih mesecih dosegla tako
Tudi v tovarni Solvay znižan delovni urnik?
TRŽI C — Težka industrijska kriza se v go-riški pokraji-ni počasi a vztrajno širi. Z njo prihajata v deželi o -beda in oibup za tisoče družin, ikj ,ne vidijo izhoda iz tega -težkega stanja. Krizi v goriških predilnicah se sedaj pridružujejo n-o-vi dogodki -v tovarni -Solvay v Tržiču.
Vodstvo te tovarne je namreč te dni obvestilo notranjo komisijo, da n annerava 15. avgusta zapreti ne-ki oddelek, v katerem je zaposleno 40 delavcev. Da jih -ne bi bilo treba odpustiti, je vodstvo sklenilo, da teh 40 delavcev razmesti po raznih drugih oddelkih. Do tu nič hudega. Toda z vstopom teh razmeščenih delavcev m|i-sl|i vodstvo znižati delovni urnik
od 44 na 40 ur tedn-o za vse delavce, ki jih je 500. S tem bi vsi za-po-sleni delavci Izgubili mesečno po 6000 lir zaslužka. Obenem je vodstvo javilo, d-a bo začelo predčasno upokojevati razne nameščence ter vabi na prostovoljne izstope iz to-tarne-.
Ciani notranje komisije tovarne -Sotvay so se zbrati na posvetovanje ini odločno- -odbili namero vodstva za zapre-tje oddelka, kar bi tako težko prizadelo vse zaposlene delavce.
Vsi delavci se bodo eno-tno boriti za preprečitev teh nakan vodstva, ki hoče že itak težko stanje delavstva poslabšati. Odločno bodo branili življenjske pogoje vseh 500 delavcev in njihovih družin.
na organizacijskem, kot 9 j lju borbe za izboljšanimi i-o-vnih in živLjeniskifo P0” f pol-ovinarjev in ikolon0^’^! j, sebno priznanje je bil-0 j J številnim mladim	"k
rje-m, ki so spoznali y.. borbe in so (bili ves sebno aktivni. To-v. Pe,J 5*6
v svojem govoru med ^J slet ^ podčrtal, da je -nujno P°* |e' .S« razviti močno gibanje P v? -narskih žena, ki bodo ^	j
borbah stale odločno ®a , .tova, svojih moiž.	i -'e
Kongresu so
prinesle^; h ^
darnostne pozdrave	J* ocjri
sindikalne in demokratih
ganizacije.
Na -kongres-u so biMjf S&jjj,
glasno izvoljeni v Glavf^ [ji-ber zveze naslednji
r	učiMicuTiji	k •»
Marizza, Giovanni %
Giovanni Pavan, Sant«,^/ Vi
Enrico Cucit,
Aliseo Gragagnol, Albe^ ^0s.toi
è
in
'»3oan5
Z z

latti, Antonio Russi,
Sorzin, Ivan Sfiligoj, ; vi Bon, Edo Zu-ppel, Renl^w' % •8
Ì K'
dolin. V odboru je ostai , ^ Za
^ Vi
- ,l°afei‘ ^toy doči -pokrajinski- koh»
mesto prazno, nameniet>..3 6-6$ 0 stavni-ci že-na. Obenem1 ili-izvoljenih 32 delegato^^
lavske Zbornice.
^rUlg
Rok za vlago^i ,V' ""
prošenj za pok0)1!,
Opozarjamo vse pr'za,° ^ rok za vlaganje prošenj gl kojnino zapade neprelt avgusta t. 1.	a‘\
Za podrobnejše inI°Ff obrnite se na Zvezo ANPI, ki ima svoj ^ goriškem Travniku.
C
^ zi
Ntov Sov
kiv
Vn’tla
VU F
r 1
'S-
>s
1)801 METER BOLI
JREDOR PODBALKANSKE PROGE
r P«---------------------------------
,bnoj Ni več sleda o zaostali balkanski Bolgariji - Visoka ’ o»- stopnja industrializacije - Mehanizirano poljedelstvo
elW[_________________________________
fi >” j ni strio-
«De-
ladnjič smo navajali pred-!!d vtise ob ra-zgledanju gla-eSa bolgarskega mesta So-a danes naj podamo ne-! Po da o v o splošnem gosposkem stanju, ki se je v Bollii po vojni tako zelo oja-'°- Iz prejšnjih zaostalih ballili razmer si Bolgarija z am ,er'etno naglimi koraki vtira a m.r v socializem ter s tem v
Mii v b:,:Jožnost’ y0. v teku dveletnega gospo-
i, da
dela
i w h ilio 'V jy' aim-
pa-
nica.
raz-
lad«
mer-
pf
izve-
dba11
nvd
rsK» ijaKi nji» afl)° tilt"1 a P*
bod» nov» n
»ske.g-a plana- 1947-48 so 'bile Vse po vojni porušene stav-°'bnovljene. Petletka, 'ki se začela leta 1948, bo letos, ie v štirih letih, popolnoma “šena. V tej petletki so silno vfčane produkcije premoga »Ud, kovinarska, strojna in laična industrija in elektri-acìja. Zè v teku 1950 je bila limo. industrija, v primeri z -P-tti 19.3,9 povečana za 24 krat, kraja petletke letos bo »aS)'a nič manj kot za 65
at.
»tfcšina industrija Bolgarije dala v teku 1951 v primeri Medvojno [produkcijo iz leta ® že 400% produktivnosti. Zdaj čdo Tito v svojem zadati
„ govoru v Glini jamra s. da injeigove predilnice v loslaviji, v sle d pomanjkanja, Jk-baia delajo le s 50-60%, ajo predilnice Bolgarije že 6°% kapaciteto, v primerjavi »»edvojno, in to z bombažem, Sa pridelujejo doma medito st> ga pred vojno vsega pžali iz Egipta.
vojni je bilo zgrajenih
tem ko je po Trumanovem naročilu potrošil za vojsko nič manj kot 75% vsega proračuna. Zdaj pa presodi, kdo se pripravlja na vojno:	ali na-
predna Bolgarska, ki po zgledu SZ izdaja za prosveto tolikšne vsc-te, ali titofaš-istična klika, ki čedalje bolj v navzkrižju z ljudskimi množicami množi koncentracijska taborišča ter se po zgledu Forrestatove Amerike oborožuje?!
V	vsej Bolgarski je bilo v letu 1944. 5712 osnovnih šol!, a v letu 1951. jih je bilo že 6233. Srednjih šol je bilo leta 1944. le 150 a v 1951. že 243. Poleg tega je še m giogo srednjih strokovnih šol, 'kjer se usposabljajo special isti za industrij-o in elektrifikacijo, -kakor tudi v poljedelskih šolah za traktoriste, kcmibajnovce in tem podobne specialiste. Bilo je .nadalje otvorje.ni'h 54 večernih gimnazij za .kmete in delavce, ki zaradi dnevne zaposlitve ne utegnejo obiskovati dnevne-ka- pouka.
V	tietu 1944. je 'bilo vseh srednješolskih dijakov le 12.000, a je to število v zadnjem šolskem letu 1951-52 naraslo že na 31.800.
V	šolskem letu 1943.-44. je bilo danih dijakom 5.000.000 levov štipendij, medtem ko je bilo -v zadinjem šolskem letu 1951-52 v ta namein izdanih kar 1.160.000.000.
.Dosedanji uspehi v industrializaciji, elektrifikaciji in v poljedelstvu so pripomogli k
EC
s
v°zgrajena centralna mlekarna v Sofiji. Delo je po večini avtomatizirano.
'°go železniških prog. Med i,*3irn s,e zdaj gradi Podtoal-l?ska proga, na kateri je bil (Jšnje leto pri Kozici predrt Ca|jši predor na Balkanu v '*mi 5801 m.
sa država je poleg tega j^ete-na z gosto mrežo avto-
iy’ii'h linij. Znatno se je-pove-' ? morska in rečna plovba, ,Je v teku leta 19-51. oskr.bo-P že nad 30% vsega uvoza li »žvoza. Uvedene nove zračne Ljta Sofija - Stalin (Varna), k*i4 - Burgas, Sofija - Bu-ivPe!šta - -Praga- - Berlin -^»šava, Sofija - Bukarešta -J9 bile že zadnjič omenjene. , “lasti v polni meri skrbijo ludsko izobrazbo. Poleg 25 ■v j klicnih gledališč, 5 oper in sUtlfoiničnifo orkestrov, ki Ij Uh že zadnjič omenili, ima i|v^va na skrbi predvsem šol-
letu 19-51. je bilo izdanih i Prosveto 16 milijard levov, 'j'* leto 1952. je bilo. že dotikih nič manj kot 35.8 mi-L1'a- Zdaj pa primerjajte /l|i®atske izdatke za prosveto T|iy ^atki Tita, ki je dal za pro-W 1q letos reci in piši le en k P-tek vsega jogoslovansike-v| fjcžavnega proračuna, med-
mana, kaj zmore socializem, katerega se ljudstvo v državah ljudskih demokracij z ljubeznijo oklepa.
Rojstva ,so se v iletu 1951. v primerjavi z letom 1944, pomnožila za 15%, umrljivost .se je znižala za 11%; a naravni prirastek se je povečal za '59%.
Razmere v Bolgariji se iz dneva v dan boljšajo. Brezposelnost je tam, kakor tudi v ostalih državah lj-udskih demokracij .im v SiZ, za večno odpravljena. Ko smo omenili, da imamo v Trstu stalno -od 20-25 ti.scč brezposelnih, je 'bilo to bolgarskemu ljudstvu komaj razumljivo, prav 'kakor je našemu ljudstvu telžiko dopovedati o resničnem, ogromnem vzponu gospodarstva, ki ga je Bolgarija dosegla v lej povojni dobi socializma,
juko.
V zadnjem poročilu se je vtisnila neljuba pomota s tem da omenja le 100 kombajnov, medtem ko je že .nad- 1000 kombajnov, ki pomagajo naprednemu bolgarskemu 'kmetu obdelovati zadružna polja.
VII. FIIAl§tlSI;”FEgVIVAE V KARLOVIH WARSH »JA ČEŠKOSLOVAŠKEM
Srečali so se
umetniki 26 dežel
Oi 12. julija do 3. avgusta se je vršil v Karlovyh Varyh V'II mednarodni kinematografski festival, na katerem je bilo zastopanih 26 dežel. Na letošnjem filmskem festivalu v Karlovyh Varyh je prišel! do izraza -ogromen napredek vzhodne filmske proizvodnje, medtelm ko so se odločilno afirmirali realistični filmi kapitalističnih dežel. Prav na tem festivalu je prišlo do izraza, v kakšnem težkem položaju se nahajajo napredni režiserji v kapitalističnih deželah, kjer ne dobivajo nobene podpore in se morajo boriti z najrazličnejšimi težavami in predvsem proti bojkotu filmskih trustov in vlad.
Na vsak način pa je bil VII. filmski festival v Karlovyh Varyh velika in -nepozabljiva manifestacija mednarodne solidarnosti. Ob tej priliki se je zopet dokazalo, da dežele Vzhoda in Zahoda morejo in morajo sodelovati, ako hočejo zamenjat; svoje dobrine na gospodarskem, socialnem in kulturnem. polju.
Scena iz sovjetskega filma «NepozaDn, is Ta:» (reži čaureli), Sf je na vu. minskem’ lesti- VIL filmski festival v Kar-vaiu v Karlovyh Varyh prejel «Kristalni globus», najvišjo nagrado. Na sliki: Ladja Rdeče lovyh Varyh je tudi dokazal mornarice odbija napad združe nega angleško-francoskega ladjevja, ki skuša prodreti do Kronstadta, da pomore belogardistom, ki napadajo Petrograd.
popolen zaton vseh filmskih fe. stivalov, ki se vršijo v kapi-
KAMNOLOMI V NABREŽINI BI LAHKO ZAPOSLILI VELIK O LJUDI
Gveicccz im lez?iizčsi€z obdobja
nabcežinslte feamncsešfee ira dar st vije
Kratek zgodovinski pregled razvoja kamnolomov - Velik razmah za časa gradnje železnic - Najlepše palače na Dunaju in v Budimpešti so zgrajene iz nabrežinskega kamna - Pred prvo svetovno vojno je od kamnoseške industrije živelo nad 13.000 ljudi - S podporo vlade bi se tudi danes razvila ta plodonosna dejavnost
Nabrežinski kamnolomi imajo , bombardiranja in od topniških iz- ki je bila brezplačna (celo naše-
že najmanj 2.000 let zgodovine strelkov.
za seboj, že za časa, ko so nad Po končam vojni so se razme-temi kraji vladali Rimljani, so ì re dokaj spremenile, kar je v ve-izrabljali nabrežinski kamen. Uni piki meri vplivalo ludi na obno-so baje začeli smotrno ruvati ka~ ! vo nabrežinskih kamnolomov.
neprestani rasti narodnih dohodkov, ki so, po indeksu za leto 1939 - 100, bili sledeči: v letu 1944 - 94%, v 1948 104.4%,
1949 106%, v 1950 121.7% in v letu 1951 že 165%.
Neprestano raste proizvodnja potrebščin za vsakdanjo rabo, kar izdatno vpliva na padec cen. ki so bile ipo1 vojni že ponovno znižane. Zadnje znižanje cen je bilo -v, letu 1951. in sicer v .glavnem: maščobe za 15-20% mlečni proizvodi r.a 16%, riž za 30%, med za 10%, kruh za 8% itd. Treba je omeniti še, da se prav vse dobi v prosti prodaji-.
V teku leta 1950. je biio zgrajenih 160.253 kvadratnih
metrov stanovanjske površine 1	7 T ‘
, ,	. .. volj je, ako pomislim, koliko ve-
i.n v letu 1951 se nadaljnih J
menje, katero so nato večinoma odvažali po morju tudi v zelo oddaljena mesta. Prav gotovo je bil tudi starodavni Uglej večinoma pozidan iz nabrežinskega kamna. Rimljani so v j ave pripeljali na stotine sužnjev. Tu so delali kot živina v najkrutejših razmerah. Velikanske kamne so lomili na najprimitivnejši način. Tedaj niso poznali vseh mogočih strojev, temveč so luščili kamne s lem, da so zabijal i v razpoke debele in suhe hrastove zagojzde, jih nato polivali tako da so se razširile in seveda kamen razklale.
Malo bolje je bilo v srednjem veku. Tedaj je bilo v nabrežinski okolici okrog 100 jav, katerih lastniki so bili večinoma Nemci, Italjani, Švicarji in celo Madžari. Ubrt je bila sicer malo šibkejša kot za časa rimskega gospostva, kljub temu da so se gradile ceste in da so nastajala nova mesteca, novi gradovi in utrdbe.
Sele v preteklem stoletju se je kamnaska industrija silno poživila. Poseben razmah je doživela ob priliki gradnje železnice Trst-Dunaj in nato Trst-Tržič, itd. Posebno dosti kamenja so porabili za gradnjo proge Trst-Dunaj. Do-
Razptd Avstrije,'zlasti pa prehod Primorja pod Italijo, sta pomenila velikansko in nepopravljivo izgubo za Nabrežino. Italija je itak bogata na kamnolomih, zato ni potrebovala «nabrežinca», i vsa predvojna tržišča pa je od , babib ob zimskih večerjih. Zgle-Nabreiine ločila nepredirna drža- dalo je, da je v Ameriki samo vna meja. Zaradi tega je obnova zla:o, da ni 10 milijonov stalnih
mu uredništvu so jo pošiljali), je bila tiskana na .najfinejšem papirju in je bila v barvah. En sam njen izvod je zaradi razkošnosti najbrže stal ameriško ljudstvo več dolarjev, t. j. do tisoč in več lir. V tej reviji je bilo ameriško življenje prikazano kot bajka, ki smo jo bili vajeni slišati od naših pridnih
150.000 'kv. metrov.
Za Splošno zavarovanje delavcev, kmetov in uslužbencev je bilo potrešeto-ih v I. 1951. 70 milijard levov, t. j. za skrbstvo otrok in mater, za splošno zdravstvo za brezplačno, zdravniško pomoč in zdravljenje v bolnicah, ki je za vse državljane popolnoma brezplačno. — Zgledujejo naj se db tem gospodje zagovorniki kapitalizma od župana Bartoli-ja pa- do Tru-
le poiast napredovala. Povrh vsega pa se je med tem časom že docela uveljavil nov gradbeni material, zlasti cement, ki je na katastrofalen način izpodrinil kamen tudi pri gradnji velikih objektov in palač. Klesano kamenje od tedaj dalje prihaja v poštev predvsem za okrasitev, za podzidke, portale in oklepe pri oknih in pa za spomenike. Seveda se ga za use to potrebuje le malo. Z ato se kamnolomi in k lesarska obrt nikakor ne moreta dvigniti na svojo prvotno višino. To je za Nabrežino usodno. Z ustavitvijo odnosno ohrome-losijo •kamnarske industrije n obrt, se je ustavil tudi celoten razvoj Nabrežine.
Kljub velikemu preobratu v kradnji in kljub vsem kr'zam, pa bi se dalo tudi to industrijo znatno dvigniti. Seveda bi morale merodajne oblasti ustvariti za ta primerne okoliščine in pogoje.
in delnih brezposelnih, da ne ubijajo črncev da ni gangsterjev
da ne obsojajo na 20 let zapora komunista samo zato, ker bere Marlesova in Engelsova dela, da ne izdelujejo atomskih in vodi-kovihkovih bom za pomoritev človeštva, da ne pridelujejo smrtonosnih bacilov, ki jih potem mečejo na Korejo in Kitajsko, da .ni Morganov, Fordov, Rockefellerjev, teh pijavk v svetovnem merilu.
Ne, vsega tega neslavno propadla revija «Amerika», ki je noben sovjetski človek ni hotel brati, ker je sama. po sebi vzbujala srd in gnus, ni objavljala. Mor-
da če bi objavljala kako malo problematiko navadnega Ameri-kanca, bi Imela nekaj več sreče. Z”njo pa je ameriško zunanje ministrstvo izgubilo od 1945 le težke milijone, ki jih je potem pograbilo nevednemu Amerikancu z novimi, težkimi davki. Na vsak način pa ni vredno, da bi zgubljali preveč besed za ta ameriški propagandni nestvor. S tem, da so jo morali ukiniti, je že vse povedano. Za njo pa ne bo nihče potočil niti. mačje solze. Morda le titovci bodo žalostni. Njih pa je malo.
talističnih deželah in na katerih ni mesta za filme ljudsko-demokratičnih in socialističnih dežel niti. ne za napredne realistične filme, ki danes predstavljajo popolno obnovo fliske umetnosti.
Locamo, Cannes, Benetke se lahko skrijejo pred festivalom v Karlovyh Varyh ker se tam dviguje spomenik le ameriškim in amerikani-ziranim filmom, medtem ko- ne more prihajati do izraza problematika vsake dežele in ise noben film, ki bi lahko delal' konkurenco ameriški produkciji, ne more uveljaviti.
Zato je VIL filmski festival v Ksrlcvyh varyh najmogočnejša filmska manifestacija tega leta i.n predstavlja tisto mostišče v kulturi med Vzhodom in Zahodcm, ki ga Amerikanci in državniki zahodnega sveta ovirajo na vse mogoče načine.
Prav zato so režiserji, proizvajalci, fotografi, igralci, novinarji ki so se udeležili tega festivala podpisali od njegovem zaključku poziv na .sodelovanje, na bratsko ipomoč, na poostritev borbe za mir.
Na tem festivalu so se predvajali filmi vzhodnih in zahodnih dežel.
Ta teden bomo morali zaradi omejenega prostora omeniti le filme, ki so bili nagrajeni. V prihodnjih tednih pa bomo skušali v kratkem podati vsebino najboljših in naj lepših filmov.
Kristalni globus, t. j. najvi-šjo nagrado je prejel sovjetski film «Nepoza-bn-i 1919!» od Caurellija. Nagrado miru sta ex-aequo prejela sovjetsko-nemšiki dokument ar -o mladinskem berlinskem festivalu
NASVETI
BRALCEM
V K. TRST: — Ze večkrat sem slišal, aa izhajajo v tujim časopisi, ki jih izdajajo jugoslovanski politični emigranti. Razen «Nove borbe» nisem imel prilike Citati nobenega izmed njih. Prosim, kako se imenujejo drugi listi, kje izhajajo in kje bi jih lahko kupil? —
ODGOVOR: — Poleg «Nove borbe», ki izhaja v Pragi, izdajajo jugoslovanski politični emigranti
v	ljudskih demokracijah še naslednje časopise: «Za socialistično Jugoslavijo», ki izhaja v Moskvi, «Pod zastavo internaciona-lizma», -ki izhaja v Bukarešti, «Napried», ki izhaja v Sofiji, «Pobieda», ki izhaja v Varšavi in «Za slobodu», izhaja v Tirani. Vsi ti listi so pisani v srbohrvaščini v obeh črkopisih. Poleg ten izhaja v Budimpešti slovenski list «Za ljudsko zmago».
Ce si želite nabaviti katerega koli izmed navedenih listov, obrnite se na našo kolportažo, ki posluje v drugem nadstropju Doma pristaniških delavcev v Trstu.
KMET IZ BAZOVICE: — Nameravam zalediniti vse njive, ker se njih obdelovanje sploh ne izplača. Suša nam navadno vse pobere. Ce sejemo koruzo, je ne pridelamo niti toliko, kolikor smo vsejali. Ostaja nam le koruzmea za krmljenje živine. Odločil sem se, da spomladi preorjem še enkrat njive in jih nato posejem s travo. Nekateri napredni kmetovalci mi svetujejo, naj bi vse-jal raje špansko deteljo (lucerno). Kaj bi vi svetovali? —
ODGOVOR: — Res je to, kar
vi	pravite. Na našem Krasu sc skoroda ne izplača obdelovati polja, saj se pridela tako malo. Tudi mi vam svetujemo, da za-ledinite vaše njive, odnosno posejete s špansko deteljo. Ta ima na krašikih tleh to-le prednost, da začne zelo zgodaj spomladi poganjati in jo zato že v aprilu lahko pokosite. Ce suša že zgodaj ne pritisne jo utegnete ju-
«Prijateljstvo too zmagalo» od . nija še enkrat kositi, kar vam
i'ko
va «Izpod vešal» v Ho* enih zborov pomnožila število
/ y'
j; ’ L Nedeljo 17. t. m. zvečer bo •ufi tq “‘S'kì cider gostoval v Ro-Ij-iL Dred gostilno pri Zajcu, trč, ^ 'bo uprizoril na prostem )(tlj V 10 'uspelo F-učikovo dramo ; iii^tih dejanjih «Tztpod ve-S*(’ 16| ' Igra prikazuje Fučikovo tkanje za osvoboditev Cello kot ga je sam opisal -ter te'"!,"ta 2a Roeolce tudi iz tehn-ične-■De tif brskega podajanja, 'ki je <0; bjeteno s senčnimi slika-j in petjem nekaj povsem toj^bivega. Sodeluje tudi sve-i;* la vrbski kvartet. Začetek o-b
é DČ°-
io "Vesna» v Križu
■° 'j ^ ®rirediilo v -nedeljo 17. t. tfj 2 začetkom ob 15. uri na :i li ,^tr,ru jjKjyg zidajočega se d' Vs*aga doma 'koncert društ-
^ go-dibe ki bo pred začet-Uigrala tudi nekaj korač-bo vasi. Po 'koncertu bo
tij ' Cisti dobiček, je name-CiL, zidavi Ljudskega doma.
anie Ljudskega odra v
t^vijan.
^ ru'go nedeljo na Jernejevo «	"h. bo Ljudski oder gosto-
1 V Barkovljah pri Rumeni
m - -iOfj. la prostem, kjer bo upri-
flftj VuóiiitQYo dramo v 'petih
«Izpod vešal.»
^ Prosvetnim društvom.
^ Poziva vsa prosvetna ;Va, ki tega še niso storila, H0*e zdaJ Pred jesensko se-Pričnejo z razdeljevanjem ‘Wc. da bodo do časa ob-
svojega članstva. Društva, ki še niso poravnala članskih pristojbin za SHPZ, naj to store čimpreje.
Knjižničarji naj pregledajo knjižnice in, če primanjkuje knjig, naj se za nabavo novih obrnejo na SHPZ Trst, Ponte-rosso 6, 11.
PD Sv. Ivan - Podlonjer v Barkovljah.
Prejšnjo nedeljo je PD Sv. I-van - Podlonjer ob sodelovanju borkavljanske godbe pripravilo v Barkovljah skromno a tembolj prisrčno kulturno prireditev. Pozdravila sta tov. Venček in Košuta in mali Aljoša je lepo povedal pozdravno «Slovenska m ladina govori». Pevski zbor pod vodstvom, tov. D. Pertota je zapel nekaj lepih pesmi med njimi: «Delavsko», «Zastava Lenina», «pozdravljena domovina» in druge. Tov. Franza je v smislu praznika miru očrtal naše težnje po svobodnem tržaškem ozemlju m za mir. Mladi igralci so kar dostojno zaigrali veselo enodejanko «Idealna tašča». Bil je prijeten večer, ki je privabil mnogo domačinov.
* * *
Gliav-ni odbor SHPZ je predsedniku .SiSiZ in OG1L Di Vit-toriu poslala pozdravno brzojavko, v kateri .mu ob 60. rojstnem dnevu častita in 'vošči še dolga leta življenja v 'boju za pravice delovnega ljudstva.
tikih mostov ima ta proga, koliko nasipov in koliko predorov. Ko pa je bila železnica dograjena, so ‘bila nabrežinskemu kamnu na široko odprta vrata na velika tržišča po severni in vzhodni Evropi. V Pragi, na Dunaju, Budimpešti, Gradcu in drugod so gradili najlčpše palače, gledališča in cerkve iz nabrežinskega kamna. Poleg tega pa so v tistt dobi izvozili precej kamenja tudi v Egipt, zlasti v Aleksandrija, pa celo v Ameriko. Cvetoča doba nabrežinskih kamnolomov je trajala vse tja do izbruha prve svetovne vojne.
Nedvomno je bila najbolj cvetoča doba v začetku sedanjega stoletja. Leta 1912. je bilo v kamnolomih in pri kamno seški obrti zaposlenih do 3.500 delavcev. Tistega leta so v 45. kamnolomih izvršili za 6 milijonov kron dela. Umenjeni■ kamnolomi so bili tedaj tako-le opremljeni: imeti so 55 dvignalinikov, 210 vinčev, 4000 m žice za reznanje kamna in 7 km železniškega tira z dvema lokomotivama. Ker je bila kamnoseška industrija tako zelo razvita je jasno, da so poleg delavcev dosti zaslužili tudi obrtniki, trgovci, gostilničarji, in dfugi7 Po vsej pravici se lahko trdi; da je tedaj od kamnoseške industrije živelo nad 15.000 ljudi. Seveda niso >bili to le Na-breiinci in okoličani, temveč tudi Oddaljenejši Kaševci, celo Komenskega, Furlani, Dalmatinci in Črnogorci.
Med vojno je vsako obratovanje v kamnolomih popolnoma prenehalo. Vanje so se nastanili vo jaki vseh mogočih narodnosti. Ti so seveda, kot povsod, tudi tu postali neomejeni gospodarji, Mnogo opreme so avstrijske vojaške oblasti ukazale odpeljati na bližnje bojišče, mnogo pa je bilo uničene že na kraju samem. Klesarske delavnice, pisarne in drugi prostori so oni spremenjeni v kasarne in v konjske hleve. Mnogo zgradb Je bilo tudi resno poškodovanih od
ili
15. julija je ameriško zunanje ministrstvo javilo, da je prenehala izhajati njegova uradna revija «Amerika», ki je bila tiskana v ruščini in je bila namenjena sovjetskim ljudem. Ta revija,

Pogled na Nabrežino, ki je bila slavna zaradi svoje visoko cenjene kamnoseške industrijei katera sedaj hira po krivdi oblasti in monopolov.
Pirjeva in Ivensa in nemški film «Obsojena vas». Nagrado dela je prejel madžarski film «Ognjeni krst» od Bana, nagrado socialnega napredka pa romuski film «Mitrea Cocor» in indijski film «Baibla». Nagrado svobode 'kitajski film «Ljudski borci» in korejski «Ponovno -na fronti». Nagrado za najboljšo reportage pa 3 korejski dc/kumentarij. Nagrado borbe za mir in svobodo sta prejela kitajski «Uprite se Ameriki, pomagajte Koreji» in vietnamski «Vietnam v borbi». Za najboljšo scenografijo in komentar so nagrado odnesli režiserji Notranje Mongolije, medtem ko je bil za najboljšo fotografijo nagrajen kitajski film Rdeča zastava na zeleni skali». Za najboljšo biografijo st aibiia nagrajena poljski «Chopin»' in madžarski «Semmelwt iss». Češki lutkovni filmi so tudi tokrat odnesli najvršjo nagrado, medtem ko sta bila nagrajena tudi francoska režiserja Autant-Lara in Fresney. Za najboljšo režijo pa je bil nagrajen Italijan Lizzani za film «Achtung, ban diti». Nagrajen je bil tudi indonezijski film «Sepavec».
Ob zaključku festivala so italijanski predstavniki darovali izvo-d filma «Achtun, banditi!» 'korejski delegaciji v znak solidarnosti z junaškim k, rejskim narodom
Čitajte
in širite
«DELO»
prav gotovo ne uspe na njivi, ki je posejana s travo. V tretjič pa boste kosili enkrat 'kasneje, v jeseni. Vedite tudi, da je španska deteilja zelo dobra krma za živino. Lahko jo posušite kot seno, lahko pa jo hranite v silosu.
P. I. PROSEK: — že predčasom sem Citai, da so povišane družinske doklade delavcem trgovske stroke, kateri tudi jaz pripadam, toda do danes še nisem prejel nikakega poviška. Kdaj stopi v veljavo zakon o žpovišanju, ali sploh ne bo stopil v veljavo? —
ODGOVOR: — 24. julija t. J. je bil sklenjen sporazum, po katerem bodo istočasno kot delavcem industrijske stroke povišane družinske doklade tudi delavcem trgovske stroke, rokodelcem in delavcem, ki so zaposleni pri prometu. Za vsakega otroka znaša družinska doklada 153 lir na dan, za žen-o 100 lir za starše 55 lir. Delavci, ki prejemajo tedensko ali štirinajstdnevno plačo dobijo poviške doklad od 16. junija, oni ki dobivajo mesečno plačo, pa do 1. julija t. 1.
Za rokodelski sektor še vedno velja razlika v dokladah: uradnik bo deležen take doklade kot delavec industrijske stroke, delavec pa bo prejemal za otroka 120 lir, za ženo 85 lir in za starše 55 lir.
Z. P. IZ TRSTA — Učenje jezikov me privlačuje. Sedaj se nameravam lotiti ruskega jezika, ker so mi rekli, da za Slovenca ni težak. Ne vem pa, kje naj bi iztaknil dobro rusko slovnico, ki mi je neobhodno potrebna. Ali mi lahko pomagate?
ODGOVOR — Ne vemo, koliko ste stari. Zato vam ne moremo svetovati, ali je dobra vaša namera, da se kar sam lotite ruskega jezika. Na vsak način je boljše, da si najdete kako pomoč. Prav. dobrih ruskih slovnic v slovenščini ni. Po našem mnenju je najboljša tista, ki jo je spisal Preobraženskij in ki so jo 1945 izdali v Ljubljani. Ne vemo, če se še da dobiti.
8.
Korakala sta nekoliko časa molče drug poleg drugega, le Klandrovo bistro oko je časih skrivaj zablisnilo po Tomažu; videti je bilo, da mož nekaj namerava, pa ne ve, kako b: pričel.
«Na Štajersko ipojdeš?» vprašal je prvi zopet Omahne.
«Takoj, še danes!»
Prispela sta počasi do Tomaževe 'koče.
«Pa dobro opravi!» godrnjal je le-ta in hotel kreniti s ceste v majhen breg proti svoji podrtim. A Klander je imel dovolj mešetarske .nravi, da se ni dal lahko odpraviti. Vrhu posebnih namenov, 'ki jih je danes gojil, bil je tudi zapet silno lačen; v takem slučaju pa .ni poznal one skrajne sramežljivosti- ali, recimo, onega tihega, skritega ponosa, 'kateri znači navadnega, najutaožmejšega kmeta, ki ne bo zlepo prosil jesti, -dokler imenuje le ped zemlje svojo last; prosi stoprav popotni berač! Izjeme so silno redke.
Kiander. pa je bil mešetar in — potepuh. Ozrl se je sicer naglo po cesti gor in dol, da 11 ni nikogar blizu, 'k-i Ibi ga utegnil slišati, in potem je stopil za Omahnetom.
«Ali imaš kaj gorkega?» vprašal je nekoliko korakov pred kočo.
«Kdo mi ib o skuha-l, če si ne sam?»
«Pa skuhaj!»
Tomaž je molče segel pod tnalo pri vežnih durih, izvlekel velik železen čavelj, vtaknil ga v široko luknjo v vratih in privzdignil zapah, s katerim so bila zaprta od znotraj.
«Tatov se ne bojiš,» omenil je Kiander.
«Kaj mi bodo ukradli?»
I, križavce, ki jih služiš -pri Topolščak-u.»
Sedel je na 'klop, ki je oklepala veliko, razpokano peč, Tomaž pa je odprl majhno c maro v veži ter prinesel skledo, napolnjeno s kuhanim s-očivjem, in dve leseni žlici. Prvo je del sredi mize, postavljene v kot nasproti peči, žlici pa je položil poleg na desno in levo. Nato je prinesel še cel hletb črnega kruha, kakor ga je dobival vsako soboto -pri Topol-ščaku, sedel na mizo in odmolil glasno oceniš. Med molitvijo- je porinil tudi Kiander, zapazivši dve žlici na mizi, svoje veliko telo v -ozki prostor med mizo in ‘klop ob steni.
V skledi so Ibile kuhane mlade nati, a mrzle, z jesihom ckis; ne in na debelo s poprom posute.
Jed je š-la Klandru v slast; zadnji je odloži! žlico i-n se Judi proti staremu zakonu kmetske etikete, pustiti namreč vedno nekoliko na dnu sklede, ni -pregrešil. A hudomušnost ga nivzlic Tomaževi gostoljubnosti ni pustila.
«Pri tebi je menda vsak svetek — petek, prijatelj! -V delavnikih se ti pri Miklavžu dobro godi, ko delaš gori, v nedeljo pa doma lenuš-Lš, črn kruh ješ in vodo piješ,»
«No, vedi, ti capa neumna, večkrat imam vina v kozarcu ali pa kaj žganega nego ti!»
«Ne bodi, ne bodi — 'Tomaž! Ne jezi se! Saj kadar imaš kaj več vina v kozarcu, tedaj pa domov grede cunje in papirje pobiraš ob cesti, he, he — kam ipa si dejal tisto pisanje, ki ie je .še na stare dni učilo brati?»
«Ne vem, kam sem ga vrgel,», odgovoril je eni navidezno malomarno, a na t hem si je mislil: «Kaj, ko .bi mu vendar pokazal zavitek? 'Scize, tistega ne pokažem, kar je notri, preden sam ne vem, 'kaj je! Pa samo zavitek —- morda vendar ni to — kar mislim.»
Kiander je videl, da Tomaž nekaj ugiblje, in kakor prekanjen diplomat ga ni hotel oplašiti z n-ovim vprašanjem.
Izvlekel je majhno pipo iz žepa ih je dejal: «Skoda!»
«Zakaj?»
«I, časih tiči kaj v takih pisanjih — kar je mnogio vredno, mnogo; pa jih vržemo stran-.»
«Ce ga- nisem pomašil kam: med smeti?» zamrmra Tomaž polglasno in licemersko zamišljen.
Kiander zajame vodo iz škafa in pivši vtakne vso glavo iv- velik koree,
Oni pa vtem stòpi iz sobe in zapre duri za seboj.
«Aha!» sikne Kiander za njim in se plazi k vratom poslušat, 'kje išče Tomaž papir. Slišal je, da -oni vrata v hram zapira za seboj, nakar lejia naglo svoja na pol odpre. Lahko je čul, kako je zaškripal pokrov Tomaževe skrinje, katerega je bil ta glasno in z ropotom privzdignil.
«Da le vem, kam devaš svojo skrivnost,» žeonil je Kiander in z zadovoljnim licem zaprl zopet vrata 'ter sedel na staro mesto.
Omahnè pa ni foil tako neumen, kakor si je domišljal mešetar-.
Prišedši v hram, je res z glasnim h ruši em odprl skrinjo, zaeno pa se nasmehnil zvito in pestipcmiolil nazaj -proti vratom.
«Saj vem-, da poslušaš; le vleci na uho!» mrmral je in iz -globokega žepa, všitega. v telclvn-ik pra-v pod pazduho, potegnil v zamazan robec zavita pisma. Svojo skrivnost je nosil vedno s seboj. Odvzel je -samo širok p =•;=>, očividno prejšnji zavitek, drugo ipa pravil zopet v žep; potem je glasno zaprl pokrov skrinji in se vrnil h K-landru. Spotoma je list še dvakrat trdo stisnil v pesti in tako zgubano in na -pol raztrgano kepo podal tovarišu.
«Tole je menda!»
«He, he — veliko ai videti,» menil je oni in pazno razgrinja,1 in gladil list ter obračal ga -na vse stra-ni.
«Aha, tu je nekaj pisanega!».
Rekši, je tiho citai besedo «testament», ki je -bila z i velikimi, raztegnjenimi in ne posebno razločnimi črtkami pisana na sredi zavitka. Tudi njemu se je zalblisnilo v glavi, pa izdaii se ni hotel, zlasti ker ga je Tomaž gledal tako pazno in .neprenehoma.
«In notri mi Ibilo ničesar?»
<oNič, prav nič!»
«Ej, torej je kak čevljar ali krojač, popotni seveda, vrgel to stran. Prijatelj, kar je tu
pisano, ,attestato’, ,testimonianza’, to je laški in se pravi p-o naše .izpričevalo’. Ce te kdo nabije ali vsaj udari, da se ti pokaže črna lisa ob koži ali pa malo krvi, potem gre s k padarju po .tes-iat’; glej, takšni .testati’, ali če ne takšni, pa drugi — morda kakšen potni list — kaj enakega je 'bilo tu notri. Ali ni bilo?»
«Ne, pravim, nič, prav nič ni bilo», dé oni, pa tako nemirno, negotovo, da bi bil tudi drug nego Kiander spoznal, da Tomaž laže.
Nemiren, izne-naden pa je bil, ker so se mu pri Klandrovih besedah, katerim povsem vendar ni hotel, ni mogel prav verjeti, jele podirati razne nakane, ki jih je gojil vse zadnje dni.
«To ni za -nič!» rekel je mešetar hladnokrvno, stisnil papir v kepo i-n ga vtaknil v žep. «Kos klobase bom zavil vanj, če jo dobim pri Topolščaku».
«Ne, daj sem! Jaz tudi lahko kaj vanj zavijem», vzkriknil je jezno Omahnè.
«Ce pa ne dam?»
«Daj sem, pravim!»
«Ne dam!»
Kresal je vtem gobo ter jo tlačil v pipo.
Tomaž pa je v svoji jezi zagrabil težak stolec in ga zavihtel nad Klandrom.
«Se enkrat - ti- prs/ram, daj sem!» kričal je na ves glas. Kiander je -bil sicer močnejši od Omahneta, toda sedel je -na klopi pr; peči in nobenega orodja niti orožja ni bilo blizu.
Z zlobnim nasmehom je segel v žep, izvlekel kepo in jio vrgel v kot za mizo.
«Si li zblaznel ali kaj? Menda -si ukral tisti papir in 'kar je bilo v njem, ali si pa koga oropal? -No — čakaj — mrcina! —»
Rekši, je zaloputnil duri, odšel in grozil še s ceste s pestjo; tako je plačal Tomažu gostoljubnost in zajtrk.
V
«Pražnjega prta ne žabi, Urša, in srebrne žlice, c-ne težke, položi na mizo; vina pa natoči v 'tisto laškio majoliko!»
Talko je ukazoval Topolščak sestri, ki je pripravljala v eni gorenjih sob obširne domače hiše mizo k -slovesnemu obedu.
(Nadaljevanje priho(dnjič
PA TAM.
POD KATERO JUGOSLOVANSKO REPUBLIKO SPADA TRST? — Ameriška novinarka slovenskega porekla Vida Ponikvarjeva, ki je spremljala po Jugoslaviji skupino Tamburice, je v intervjuju dopisniku ((Primorskega dnevnika» med drugim tudi to-le zasmodila:
«...Naš ansambel je nastopal po raznih velikih in manjših mestih vseh šestih jugoslovanskih republik kakor: v Karlovcu, Sisku, Poiegi itd., itd., v Kopru, Ljubljani, v Novem mestu, Trstu; posebej smo nastopili pred mašalom Titom... na praznik ameriške neodvisnosti...».
Torej, po njenem pisanju spada Trst v eno izmed republik Titove države\ Ker mi ne vemo, v katero prav za prav spada, bi nam bila morala malo točneje objasniti. Pa tudi vrli dopisnik «Primorskega dnevnika» bi bil moral to na lažji način raztolmačiti.
Bodisi dopisnik ((Primorskega», kakor tudi Ponikvarjeva sta pozabila na nekaj in sicer vsaj nekoliko opisati vtise, ki so jih ameriški tamburisti odnesli iz «socialistične» Jugoslavije, Toda slišali smo da jim «socializacija» ni bila bogvekaj po volji, kajti nehote so le videli, kako velika beda vlada vsepovsod, kljub temu, da so jim to z veliko vnemo prikrivali udbovski spremljevalci.
ROMEO IN JULIJA PRENEr HALA BREZ SLAVE — Velikanski plakati, s katerimi so bile okrašene.vse oglasne deske po mestu (če bi jugoslovanski otroci imeli toliko papirja za pisanje!) so vabili na prireditev Romea in Julije. Na prvi videz je izgledalo to nekaj veličastnega. Skoraj bi si človek mislil, da so pripravili res nekaj umetniškega. Toda kmalu za tem so pričeli krožiti glasovi o veliki... polomijadi. Titovski kulturniki so potrosili težke milijone lir za razkošno opremo odra in za kostume. Toda to je bilo vse. Igralci so dosegli nekako povprečno višino. Zato nikakor niso mogli podati dramske umetnosti v taki luči, kot bi jo treba. Posledica tega je ta, da so se vrste gledalcev vedno bolj redčile in da je bilo repriz prehitro konec. Torej letos nič posebnih avtobusov, nič ponavljanj na «splošno željo» stotin gledalcev, nič hvalisanja po časopisju. Mar so se le zavedli svoje polomijade...?
TITOVCI IN ZASTAVE — Titovski priganjači silijo svoje pristaše naj izobesijo slovenske zastave v znak protesta proti italijanskim funkcionarjem v Trstu. Čudno pa je le, da jih silijo. le po oddaljenejši okolici, medtem ko so popolnoma pozabili na slovenska predmestja. Je morda to znak umazane kupčije med Titom in De Gasparijem? Torej so zastave viden znak barantanja za razdelitev cone A. Pravijo pa da se tega silno boje titovci. Boje se namreč, da bi se omenjeni načrt uresničil; kajti znano je. la bi v tem primeru prav oni prvi med prvimi bežali v kraje, kamor ne bi segla Titova 'Oka.
V JUGOSLAVIJI DOBITE VSE V PROTI PRODAJI, TUDI DEKLETA... — Siromašen kmetič Ali Hasan Huseni doma iz Donje Klinje je prodal svojo 15 letno hčerko nekemu bogatemu starcu in sicer za 15.000 din, 5 ovac in 500 kg pšenice.
Titova vlada je izrabila tu še eno priliko, da je terjala starca, naj plača znatno trošarino na ((luksuzni artikelj», ki ga je kupil. Tako torej pojmujejo titovci ((Socializem». Deklica je za starca ((luksuzen artikelj». Res velik napredek!...
Ob priliki Sagre sv. Jerneja, bo v Barkovljah, v nedeljo 24 t. m. velika ljudska veselica. Zato ne bo ta dan prireditve Ljudskega odra kot je najavljeno na 3. strani.
Tov. Viola bo 4 mesece v zaporu po krivdi litovskih provokatorjev
Titofašist je najprej izzival v ljudskem domu pri Sv. Barbari, nato pa denunciral tov. Violo - Prizivno sodišče je potrdilo obsodbo porotnega sodišča - Vsi demokrati solidarni s prizadetim tovarišem
V ponedeljek popoldne je policija aretirala tovariša Petra Violo iz Sv. Barbare in ga odpeljala v tržaške zapore. Tov. Viola je bil namreč pred nekaj meseci obsojen na štiri mesece zapora zaradi incidenta ki ga je v prosvetnem domu pri Sv. Barbari povzročil neki Veljak ki je znan kot titovski aktivist, ki je prav gotovo prišel v tamkajšnji prosvetni dom s točno določenim namenom. Drugače si zadeve ni mogoče tolmačiti; kajti titovci nimajo v naših krožkih in na naših sedežih nič kaj iskati.
Titovska zakleta klika se namreč dobro zaveda vloge, ki jo ima naš tovariš pri Sv. Barbari in v vseh miljskih hribih. Zato si že od nekdaj prizadeva, da bi marljivega in požrtvovalnega tovariša ohromela pri delu ali pa, če bi ji bilo mogoče, se ga celo znebila. To ji je s pomočjo tržaškega sodišča uspelo za 4 mesece. Toda nikakor pa ji ne bo uspe-
lo drugače; kajti gotovi smo, da bo tov. Viola prišel iz zapora prav takšen, kakor je danes in da bo s prav tako vnemo nastopal proti izdajalski kliki, ki se v svojem onemoglem besu poslužuje najprej provokacij, nato pa denunciant-stva.
Vaščani iz Sv. Barbare ter vsi Miljčani, ki poznajo tov. Violo in cenijo njegovo požrtvovalnost ga tem potom pozdravljajo ter mu pošiljajo izraze svoje solidarnosti. Tov. Voli naj gre tudi naš topli, tovariški pozdrav!
Več smrti kot rojstev v Trstu
Te dni je tržaška občina objavila zdravstveno poročilo za mesec julij. Iz njega povzema mo naslednje podatke:
V mesecu juliju se je v Trstu rodilo 190 živih in 8
Oidi Področnega -kmetijskega nadzorništva smo prejeli:
ZiVU je odobrila za tekoče polletje potrebne prispevke za pobude, ki se tičejo- izboljšanja in povečanja krajevne poljedelske proizvodnje; v' ta namen bodo dani:
1.	Prispevki, ki lahko dosežejo največ 38% za gospodarska izboljšanja (gradnje, razširitve in preureditve poslopij) in za zemeljske spremembe (globoko oranje za zasaditev trt in sadinelga drevja ter za ustvaritev novih setvenih površin).
Kmetovalci, ki mislijo izvesti omenjena, dela in se poslu-žiti zakonitega prispevka, morajo vložiti prošnjo na Področno kmetijsko nadzorništvo — oddelek za zemljiška izboljšanja — 'Trst - ul. Ghega št. 6, I. tel. '51-56. Rok za vlaganje prošenj zapade:
a)	25. avgusta t. 1. za zidanje raznih kmečkih stavb, naprav za namakanje itd.;
b)	31. oktobra t. 1. za oranje in zasaditev trt in sadnega drevja.
Kmetijsko nadzorništvo bo za vsak primer obvestilo za-interesiranca o možnosti prispevka, nakar bo šele lahko predložil prošnjo z zadevnimi predpisanimi dokumenti.
2.	Prispevek za nakup trtnih sadik in sadik sadnega drevja v naj višjem iznosu 80%. Nakup bo skupno izvedlo Kmetijsko nadzorništvo, ki bo skrbelo, da bodo sadike prvovrstne in bodo nudile vsa potrebna jamstva za dober uspeh nasadov.
Rek naročiitev za jesensko 'sajenja poteče 15. oktolbr-a t. 1. in za spomladanska pa 15. decembra t. -L. Za omenjene na-ročitve mora prosilec položiti na račun 2 liri za vsako trto in IS lir za visako sadno drevo.
3.	Prispevek za nakup vrtnic in čebulic tulipanov v najvišjem iznosu 40% izdatkov, Rok za naročitčv, najmanj 100 vrtnic in 300 tulipanov poteče 31. avgusta t. L. Ob naročitvi mora prosilec dati na račun lir 40 za vsako vrtnico- in lir 10 za vs-ako. čebulico.
Naloge naše mladine v mesecu širjenja tiska
Se danes se mnogi tovariši ne
zavedajo velikega pomena, ki ga ima demokratičen tisk v borbi za mir, da delo in za demokratične svoboščine.
V času, kot je današnji, ki je prepoln vseh mogočih nevarnosti za človeštvo, ko se vedno bolj
slabšajo življenjske razmere, ko živi delavstvo v neprestani krizi in prav tako tudi učeča se mladina, vodita buržujski in titovski tisk najhizkotnejšo kampanjo proti mladini, potvarjata dejstva, se ne zavzemata za vprašanja mladine, žalita brezposelno mladino, ki terja zaposlitev in podžigata medsebojno mržnjo. To delata z namenom, da bi mladino odvrnila od glavnega cilja in da bi jo tem lažje pripravila do podreditve netilcem vojne.
Proti temu zahrbtnemu in za mladega človeka večkrat nevidnemu sovražniku, se danes junaško bori demokratični tisk in to kljub vsemu odporu, ki ga nudi združena reakcija (procesi, globe, omejitve). Demokratičen tisk neprestano razkrinkuje tiste, ki so krivi neznosnih razmer v katerih se nahaja tržaška mladina skupno z velikim delom človeštva. Istočasno pa isti tisk podpira borbo mladih delavcev, brezposelnih, dijakov športnikov ter njih pravične zahteve.
Temu prijateljskemu in vzgojnemu tisku mora biti naša mladina hvaležna. Svojo hvaležnost do njega pa bo najbolj odkrito manifestirala s tem, da ga bo podpirala v vsestranskih ozirih.
Komunistična partija je pred par team organizirata «Mesec tiska» Sicer ni to nobena novost
za nas, temveč je Mesec tiska
postal že prava tradicija. Tudi mladina ne sme ostati ob strani, temveč mora v tem mesecu dati svoj doprinos k uspehu.
Nujno je, da se čimprej sestanejo mladinske organizacije, zlasti sekcijski komiteji ter da izdelajo podrobne delovne načrte, kateri morajo vsebovati naslednje točke: pripraviti vse potrebno za dvig mladinskega tiska ustanoviti je teba skupine raz-našalcev listov, posebno ob priliki raznih prireditev in manifestacij, ki se bodo vršile v teku «Meseca tiska»’ in na katerih ne sme manjkati mladinski tisk. Poleg tega morajo poskrbeti, da bo organizirano delovala tudi mladina pri razprodaji listov «Delo», «Unità» in «Lavoratore».
Centralna agit-prop komisija bo napovedala posebne dneve za razprodajo listov. Poglavitni cilj v tem pa je ta,4 da razprodaja listov zajame čim širši obseg in da se tako z našim tiskom seznani čimveč mladine, ki ni še v naših vrstah.
Skrbeti bo treba tudi za to, da se nabere čim več prispevkov za vzdrževanje našega tiska. Zato bo mladina, sporazumno, s Partijo, pobirala prostovoljne prispevke, za kar se bo posluževala tozadevnih blokov.
To je nekaj navodil, ki jih mora vzeti na znanje sleherna mladinska organizacija bodisi u mestu ali na podeželju.
Sirjenje in podpiranje demokratičnega tiska je dolžnost slehernega mladega komunista ali komunistke!
L. RONCELJ
4.	Prispevek za nabavo kmetijskih strojev v najivršjem iznosu 30%. Prošnje je treba vlažiti do 30. septembra t. 1. (dana bo prednost onim- strojem, katere bo- posebna komisija smatrala bolj primerne za naše področje).
5.	Prispevek za nakup prvovrstnih krav in bikov v najvišjem' iznos-u 35% za krave in telice ter 50% za bikce. Prošnje je treba vložiti do vključno 31. avgusta t. 1.
6.	'Prispevek za, nakupi racionalnih panjev in sladkorja (za zimsko pitanje čebel) v najvišjem iznosu 30%. Prošnje je treba enaka vlažiti do 30. septembra- t. L.
Prošnje in prispeikvi pod členom 2, in vseh naslednjih morajo, biti naslovljene na Področno kmetijsko nadzorništvo — Ulica- Ghega št. 6, I. tel. 86-78.
Vse omenjene pobude in izvedba potrebnih id'e'1 spadajo pod veljavne zakonske določbe in pravilnike, s katerimi -se kmetovalci lahko seznanijo v uradu Kmetijskega nadzorni, štva.
mrtvih otrok. V istem času pa je umrlo skupno 199 oseb.
Zdravniki so v istem času zabeležili 12 primerov davice 33 primerov škarlatmke, 13 obolenj za tifusom, eno obolenje za paratifusom, 13 pojavov ošpic, 17 pojavov noric (varicela), 14 primerov oslovskega kašlja, 2 primera v-netja osrednjega ušesa (parotite), 2 primiera malteške mrzlice in 1 primer griže.
Zanimivo poglavje omenje-' nega poročila pa predstavlja statistika o uporabi vode v mesecu juliju. Poročilo pravi, da je znašala povprečna dnevna potrošnja vode v Trstu 111.027 kub. metrov, kar predstavlja okrog 20.000 kub. metrov -nad povprečno potrošnjo v drugih letnih časih. Od omenjene količine vode je nabavil nabrežinski vodovod 14.793 kub. m., štiva-nski 93.013 kub. m., žaveljski pa 3.2,21 kub. m.
Funkcionarji higienskega u-rada so izvršili -skupno 641 pregledov zgradb in stanovanj Med drugim so odredili, da v 60 stanovanjih . ni dovoljeno bivanje ter ugotovili, da 46 poslopij razpada in so zato ne-uporablji-va, da je 161 pokvarjenih streh, 42 vlažnih prostorov, večje število neprimerno zgrajenih gnojnišč in 138 nepravilno napeljanih greznic.
Poleg tega so funkcionarji higienskega urada izvršili pregled v 28 trgovinah, 25 javnih obratih in v 4 tovarnah.
Na zelenjadmih trgih, v mesnicah in trgovinah jestvin je higienska komisija prepovedala prodajo naslednjih jestvin, ker so bile neužitne:
5.80 kg mesa; 3 kg salame; 43 kg školjk; 106.50 kg raznovrstnih rib; 1:350 'kg konser-viranega mesa in rib; 14.05 kg marmelade in sirupo-v; 61 kg okisanega sočivja in k on s. sadja, 2 kg suhih goib; 1,288 kg kumare in lubenic, 30.890 kg raznovrstnega svežega sadja, 6 kg suhega sadja in 55.360 kg sveže zelenjave.
Kemični laboratorij je izvr-terih je bilo 496 kemičnih analiz ih 3Ì5 mikroskopskih anali. Pri analizi m-leka je higienska komisija ugotovila, da je 38% vzorcev mfleka posnetih ali pa zalitih z vodo. Pri pregledu kruha se je ugotovilo, da je 16 odst. slabo pečenega.
Občinski zdravniki so izvršili skupno 9.638 pregledov. Od teh je bilo 227 pregledov na
domu, vsi ostali pa v ambulantah. 157 bolnikov je bilo poslanih v bolnice. V ambulanti za upokojence je bilo skupno 2.370 pregledov.
Predzakonska posvetovalnica je opravila 49 pregledov.
Zivinozdravniki so pregledali 6.624 glav uvožene zaklane živine. Poleg teh je follo v mestni klavnici ubitih in pregledanih 1.072 glav ži-viine, v zasebnih klavnicah v okolici je bilo ubitih 139 glav živine, 20 pa v zasebnih hišah, odnosno klavnicah.
Psi so 'Ugriznili 85 oseb, od teh so jih 59 cepili proti pasji steklini.
Urnik brivnic za Veliki šmaren
Strokovni odbor brivcev Ln frizerjev sporoča, da bodo frizerski saloni za ženske zaprti 15., 16. in 17. avgusta. Brivnice in mešani isaloni 'bodo odprti le v soboto 16. avgusta ito bodo ohranili normalen -urnik.
Ljudska veselica pri Sv. Barbari
V nedeljo je bila pri Sv. Barbari ljudska veselica, na kateri se je zaključil «antifašistični nabor», ki' ga je razglasila Zveza 'komunistične mf.adine, in proslavila 2,. obletnica zgraditve Ljudskega doma.
Ogromna množica ljudi, ki je napolnila do poslednjega kotička veliko glavno in stransko dvorišče Ljudskega doma ter «gozdiček» pod istim, in se je morala zadovoljiti, da napolni nekatere pašnike in privatne gostilne, je prisostvovala tej veličastni veselici, ki se je bodo ljudje dolgo časa spominjali.
Ob tej priliki so prinesli pozdrav miljslki župan Giordano Pacco, v imenu občine, K. Siškovič v imenu Izvršnega komiteja KP in L. Ro-nčelj v imenu Izvršnega komiteja Z,KM. Vsi trije govorniki so proslavili zmago mladine, 'ki je s pozitivnimi rezultati zaključila svoj nabor, ter pozvali navzoče v boj za mir in ustanovitev. STO.
Po govorih sta -nastopila pevski zbor in izvrstna godba iz Božičev in Camper. V ponedeljek ipa so vaščani in Miljča-ni nadaljevali veselico.
GOSTOVANJE TRŽAČANOV V CELOVCU
PRISRČEN SPREJEM
pri koroških b ra H h
Obiski tržaških Slovencev pri koroških bratih prihajajo čedalje boli v navado, Ze nekaj let sem prirejajo naša prosvetna društva z zbori in igalskimi skupinami izlete v Celovec. Te izlete narekuje našemu ljudstvu notranja potreba za zbližanje z brati Korošci, ki so v nadomestilo obenem za obiske pri matičnem narodu v Sloveniji, ki jih titofašistične oblasti preprečujejo. Enaka usoda tare koroške Slovence, zato čutijo ob vsakoletnem snidenju tudi enako radost.
Tudi letos je bil spreiem tržaških Slovencev v nedeljo 10. t. m. ob priliki praznika tiska i Celovcu nad vse prisrčen. Ob vhodu na veselični prostor se je blestel napis: «Prisrčno pozdravljamo tržaške Slovence», in vse tri dni, od sobote do ponedeljka, so bili Tržačani, kjer so se prikazali, navdušeno pozdravljeni. Ze v soboto, ko so obiskali slovensko vas Sv. Jakob in ko Je proseško-kontovelski oktet sredi vasi pod 900 let staro lipo zapel «Oj Triglav moj dom», je zavladalo med domačini toliko
Z DRUGE RAZPRAVE PROTI SKUPINI DORIA ET COMP.
Obtožence bo sodilo višje zavezniško sodišče
Dr. Doria še vedno na začasni svobodi, ostali trije obtoženci pa so v zaporu - Zapisnik o policijskih preiskavah še vedno tajen
V torek je bila pred zavezniškim sodiščem za določanje narokov druga razprava proti znani tržaški skupini, ki je zapletena v afero z orožjem z dr. Doriorn na čelu. Tudi tokrat je bila sodna dvorana nabito polna. Obtoženci, ki -soi v zaporu, so prišli tokrat na razpravo uklenjeni in ne prosti kot pretekli teden. Razpravi je predsedoval major Reakes, navzoča pa sta bila tudi polk. Ri'chard'son in policijski inšpektor Stefani, ki vodita dejansko celotno' zadevo.
Razprava je bila zelo kratka. Polkovnik Hopkins, ki je zastopal javnega tožilca, je izjavil, da so poizvedovanja potici je zaključena in da ima sodni zibor na razpolago obširno poročilo c- vsej zadevi. Nato je major Reakes vprašal zago-
VESTI
I Z
CONE
Uveljavitev jugoslovanskih zakonov bo še poslabšala obstoječe razmere
Udba je aretirala dozdevne krivce požiga hleva in senika "Kmečke zadruge 22. december,, - Koprski sodnik je kaznoval kmete, ki "niso hoteli,, zatirati koloradskega hrošča
Uvedba jugoslovanskih zakonov v coni B bo nedvomno .poslabšala tamkajšnje že itak o-bup-no stanje. Vendar pa doslej še ni znano, kateri zakoni bodo uvedeni. O tem namreč še ni poročal noben titovski časopis. V-si se sklicujejo le na uradno poročilo, odnosno odredbo VOTA1.
Povsem jasno je, da ima titovska oblast določen namen pri tem, da uvaja jugoslovansko pravo na področju STO, ki nikakor ni sestavni del jugoslovanske republike. Je to ponoven in neizpodbiten dokaz, da si je Tito praktično že priključil omenjeno področje. Vse to ima poleg drugega še ta namen. da čim bolj pospeši pobeg italijanskega prebivalstva iz obmorskih mestec.
Povrh v sega tega pa prihaja v ospredje še drugo vprašanje. V Jugoslaviji je namreč življenjska raven ljudstva mnogo slabša od ravni -v coni B, ki pa je, kot je že vsem. dobro znano, zel'.o zelo slaba'. Bati se je torej, da se bo z uvedbo jugoslovanskih zakonov ta raven povsem izenačila z ravnjo, ki vlada- v Jugoslaviji. Zato je povsem upravičen strah, s katerim spremlja te dogodke delovno ljudstvo cone B.
Seveda titovske oblasti zatrjujejo, da uvedba jugoslovanskih zakonov v coni B teži za tem, da «izboljša»’ tamkajšnje socialne razmere ter da to nikakor ne more kompromitirati narodnostne enakopravnosti mešanega prebivalstva.
Policijsko - udbovski teror se medtem nadaljnje in celo stopnjuje. Prav tako se stopnjujejo izgoni iz stanovanj in odpusti z dela. Torej očividno zelo napreduje titovska fašistična «socializacija» dežele... Iz zadnjih poročil, 'ki so dospela iz cone B sm,o izvedeli, da je Udba aretirala skupino. ljudi, ki naj bi bili krivi požiga hleva in senika «Kmečke zadruge 22. december» pri Novem gradu. Doslej so bili aretirani neki Jakob Pu-zber, Emilij in Viktor Sain, Peter Radislavič, Giovanni Du-ssi, Roman Milič in Santo' Verbič.
Sodne -oblasti so izjavile, da so vsi obtoženci «priznali» krivdo. (Pri. Udlbi vsakdo prizna, da je kriv!...)
«Primorski dnevnik» z dne 13. avgusta pa poroča, da je sodnik za prekrške pri okraj, odboru v Kopru kaznoval več kmetov iz 'koprske okolice in iz Dekanov zato, ker «niso hoteli pobijati koloradskega hrošča».
Težka cestna nesreča pri Bonltih
V nedeljo se je v bližini Ronk pripetila težka nesreča, ki je zahtevala dve človeški žrtvi, dočim so bili ostali štirje ponesrečenci le lažje ranjeni Iz Trsta je proti Furlaniji vozil motorno kolo s prikolico 32 letni Mario Radivo, bivajoč -v Trstu, v ul. Solitario 6. V prikolici je sedeča njegova 19 letna žena Diana in njena sestra Ana por. Se-gulin stara 22 let. Za vozačem je sedel 31 letni, Silvano Stradi o t iz ul. del Pozzo 7. V bližini Rotok jim, je prišlo naproti drugo motorno kolo, ki ga je
vozil 19 letni Sergio Rism,ondo iz ul. Giulia 16, na zadnjem sedežu pa je sedel 62 letni Franc Mine a -bivajoč v -ulici Campo San Giacomo 11.
Ni točno znano, zakaj je motor, 'ci ga je vozil Riamando, naenkrat krenit na levo in z vso silo trčil ob motorno kolo, ki mu je prihajalo naproti. Pri trčenju sta izgubila življenje Ana Segulin in Franc Minča. Vse ponesrečene so naglo prepeljali v tržiško bolnico, 'kjer so, jih obvezali dočim so Diano Radivo pridržali, v bolnici, kjer se bo zdravila približno 40 dni.
Nesreča z orožjem
*** V soboto večer so pripeljali v bolnico 10 letnega Klavdija Sivca iz Praprota št. 10, ki se je poškodoval z naboji za puško, ki jih je našel na pašniku, kjer je pasel živino. Zdravniki so ugotovili, da ima nekaj poškodb na glavi ter lažji možganski pretres. Kaj ne bo še konec nezgod, ki se dogajajo po krivdi vojaških sil,, ki ne pazijo na strelivo?
vornika PoMluccija, ki brani dr. Borio, ali ima kaj pripomniti. Odvetnik mu odvrne, da nima 'kaj pripomniti, ker da ni na tekočem,. Nato je Reakes izjavil, da se bo proces nadaljeval pred rednim višjim zavezniškim sodiščem in da zato ne more priti vsebina policijskega poročila v javnost vse dotlej, dokler se ne prične omenjeni proces.
Za tem je o drv. Tamaro prosil, naj bi, obtožencu Baroniju dali začasno svobodo, toda prešnjo' je polk. Hopkins odločno odbil, kar ponovno potrjuje, da je, zadeva zelo resna. Nato je predsedujoči major Reakes sporočil, da bodo tri obtoženci in sicer Domini, Baroni in Wurmbrandt v zaporu, medtem ko ‘bo Doria še nadalje na začasni svobodi in sicer do razprave pred višjim sodiščem, katere datum pa še ni določen. S tem je follo torej torkove razprave konec.
S K. K. «KRALJIČ»
\:i križarjenje
pO BUOI* j IG
Kulturni krožek «Kraljič» priredi jutri, v soboto 16. avgusta «Križarjenje po morju». Odhodi parnika iz miljskega pristanišča oib 20,20, iz. Trsta
izpred Velikega trga pa db 20,40.
Na krovu ladje bo igrala godba; posloval ib o tudi bar Cena vožnji samo- 100 lir. Listki so v predprodaji na sedežu- krožka v Domu pristaniških delavcev, prvo nadstropje in v vseh ostalih krožkih
Urnik trgovin za Veliki šmaren
Danes, 15. avgusta bodo zaprte ves dan vse trgovine, izvzemši mlekarne in 'Cvetličarne, ki bodo odprite do poldne, odnosno do 13. ure. V soboto 16. bodo ves dan zaprte vse trgovine razen jestvin in cvetličarn, ki bodo odprte ves dan. V nedeljo 17. do veljal običajen nedeljski urnik. Fotografski ateljeji bodo zaprti vse tri dni.
navdušenje, da je eden od njih s prisrčnimi besedami pozdravil goste. Za Tržačane je odgovoril tov. Blazina ter poudaril zgodovinsko važnost, ko si naše ljudstvo mimo titofašističnih valptov slovenskega naroda podaja roke s koroškimi brati.
Praznik tiska se je začel že v nedeljo zjutraj, ko se je kljub grozečemu slabemu vremenu začela pomikati povorka ob določenem času proti prostoru za zborovanje v šentpeterskem okraju Celovca. V povorki je korakalo mnogo krajevnih narodnih noš, med njimi tudi naši fantje in dekleta v istrskih in tržaških narodnih nošah, ki so vzbujale posebno pozornost. Na zborovanju, kamor so se zgrnile velike množice, so govorili sekretar CK K P Avstrije Friedl Fuernberg, zn deželni komite tov. Kacianka, ki je pozdravil tržaške goste in tov. Haderlap. Tov. Blazina je prinesel pozdrave in se zahvalil za prisrčen sprejem.
Popoldne se je razvil zabavni slovensko-nemški spored, na katerem sta bili naša baletna in igralska skupina prav uspešni. Posebno navdušenje pa je žel proseško-kontovelski oktet z ruskimi pesmimi in «Le vkup uboga gmajna». Po lepem kulturnem sporedu se je razvila prosta in plesna zabava, ki je trajala pozno v noč.
Tretji dan izleta, v ponedeljek so Tržačani obiskali še Velikovec ter počastili ob spomeniku 80 padlih v osvobodilni borbi. Obiskali so še Gospo sveto, kjer je razkazoval in razlagal tov. Haderlap. Izlet je zelo lepo potekel ter bo ostal vsem v neizbrisnem spominu.
Kakšen trn v peti so titofaši-stom obiski tržaških Slovencev pri Korošcih, priča pred vsem dejstvo, da njihovi plačani propagandisti širijo vsakokrat in tudi letos vesti med Korošci češ, da iz Trsta ne prihajajo Slovenci, marveč da so to le Italijani, ki le pravijo da so Slovenci.
Skoraj enakih metod in laži so se posluževali buržuji tedaj, ko je prihajal na predavanja Ivan Cankar v Trst v Delavski dom. Pravili so, da Cankar ni Slovencev, ker ne gre predavat v Narodni dom. Toda kaj kmalu so utihnili ti buržujčki ob spoznanju svojih zablod in prav tako bodo utihnili tudi sedanji titofa-šistični pritlikavci, ko jih bo zgodovinski razvoj kaj kmalu potisnil v njihovo neizbežno slepo ulico.
j.
Pred časom je izgledalo, da prehrano za časa službe, doklad.
bodo za Veliki šmaren stavkali avtobusni nameščenci. Ker je zadeva bila zelo resna, so podjetniki klonili in privolili k nekaterim ugodnostim, ki so jih zahtevali interesenti. Tako bodo povišane potne doklade, doklade za
me
filili
m *
Vsako leto je na Repentabru za Veliki šmaren velika reč. Ta dan prihiti tja na tisoče izletnikov. Včasih so tja prihajali tudi romarji celo iz najoddaljenejših kraških vasi. Nekoč je veljalo pravilo, da se mora na Repentabru vsak romar ali izletnik najesti nanoškega sira in napiti kraškega terana. To pravilo še danes deloma drži.
Vsem izletnikom želi «DELO» obilo veselja in zadovoljstva!
Tito-Rankovičeva fašistična klika, klika kratkovidnih agentov Wall Streeta je prepustila vsa naravna bogastva ameriškim imperialistom.
Bogate bakrene rude v Boru, kakor tudi svinčene rude v Mežici so bile popolnoma prepuščene ameriški družbi «Anaconda Copper Mining», ki je finansirana od trustov Morgana. Petrolejske čistilnice v Bosanskem Brodu in na Reki vodijo kreature ameriških trustov «Foster Weler Corporation». Družba «Continental Supply Corporation» je dobila pravico, da črpa petrolej v Dravski dolini. Vse omenjene družbe kontrolira Rockefeller.
Največje kovinarske tovarne v državi, tovarne v Zenici in v Sisku so predane ameriškim tru-stom ■«Betlehem Steel Company». Tovarne za montiranja avtomobilov v Tezinu in v Rakovici so dejansko filialke ameriške družbe «General Motors». Skratka: vsa važnejša industrija Jugoslavije je pod kontrolo monopolistov iz ZDA.
V teku zadnjih štirih let je Titova fašistična klika, na ukaz svojih ameriških gospodarjev, izvozila nad 5 milijonov ton pšenice in koruze iz sestradane Ju-
ELEKTRIČNA STOLICA
ameriški “dar„ Jugoslaviji
goslavije v kapitalistične države na Zapadu.
To odkrito in nesramno ropanje jugoslovanskega bogastva spremlja ameriški in jugoslovanski fašistični tisk z nesramno de-magoško propagando o «pomoči», ki jo «dobiva» Jugoslavija od «presvetlih» in «nezainteresiranih» ameriških dobrotnikov.
Ne da bi govorili o zalaganju, ki so popolnoma vojaškega značaja, nam naslednji dogodek, ki se je pripetil pred nedavnim v nekem okraju Beograda, daje pravo idejo a pomenu omenjene «pomoči».
Po ulicah okraja Jatagan-Male sta drvela dva jeepa. Na prvem so se peljali funkcionarji ameri-riškega veleposlaništva v Jugoslaviji s svojimi krasno oblečenimi damami; na drugem jeepu pa kinematografski operator. Od časa do časa so vrgli Američani med beograjske pešce zavojčke limonov v prahu in cigarete najslabše vrste. Medtem je operator
iz Hollywooda, ki je sedel v drugem avtu, urno posnemal na filmski trak ta-le dogodek. Tako je dobil senzacionalne posnetke za nov dokumentaren film: «Ameriška pomoč Jugoslaviji».
Na ta način se hočejo ameriški kolonialisti in tatovi prikazati kot dobrotniki jugoslovanskega ljudstva.
Pred nedavnim je prispel iz Amerike, kjer je preživel svoje počitnice, ameriški gauleiter v Jugoslaviji, George Allen, veleposlanik ZDA pri Titovi fašistični vladi. S seboj je prinesel v dar titovski tolpi tone «literarnih» publikacij najslabše vrste. Te publikacije poveličujejo način ameriškega življenja. Od prve da zadnje vrste je ta literatura prežeta z rasističnim in kozmopolitskim duhom. Vse to blago je bilo svečano izročeno beograjskemu vseučilišču in drugim učnim zavodom Jugoslavije. Klika titovskih vohunov in morilcev je z velikim hruščem pozdravila tudi to
«pomoč» svojih gospodarjev onstran oceana.
Prodani titovski tisk je z navdušenjem naznanil, da imajo Američani namen pokloniti Jugosla. viji nekaj... električnih stolic. Umazan titovski fašistični list «Ilusirovani Vijesnik» je pisal: «Nihče ne more dvomiti o človečanskem značaju, ki ga iam usmrtitev na električni stolici. Svojim bralcem je celo predlagal, naj izrečejo svoje mnenje o tem, ali smatrajo za bolj človečansko usmrtitev na eleknični stolici ali usmrtitev z obešenjem, ali pa usmrtitev z obglavljenjem.
Plesnive cigarete, limone v prahu, ljudožrska «literatura» in električna stolica predstavljajo «pomoč», ki jo ameriški kolonialisti nudijo Jugoslaviji v zameno za njeno velikansko bogastvo, «pomoč», ki je povzpela do zvezd titovsko zmes. Ta «pomoč» stane mnogo jugoslovanske delavce,- zato ker služi kriminalnim načrtom, ki težijo za tem, da neusmiljeno opustošijo državo in na zverinski način zadušijo borbo za narodno osvoboditev jugoslovanskega ljudstva.
(Iz lista «Za trajen mir, za ljudsko demokracijo»),
JAN MAREK
za nadurno delo itd. Sporazum bo stopil v veljavo 1. septembra, 10. septembra pa se bodo priče’a pogajanja za sklenitev nove delovne pogodbe.
*** Podjetje Sonzogno, ki upra vlja Rimski kamnolom v Nabrei-žini, se ne drži pravil o zaščiti delavcev pred nezgodami pri delu. Ponoči je namreč zaposlen le en delavec pri dveh žagah in pri vseh motorjih. Pripomniti je treba, da niti ta delavec ni specializiran za to delo, zaradi česar je neravinost za morebitno nezgodo tem večja. Podjetje Sonzogno je tudi znano po neredino-sti izplačevanja mezd delavcem.
Za teden dni '
Petek, 15. - Veliki šmaren Sobota, 16. - Rok Nedelja, 17 - Hijacint Ponedeljek, 18. - Helena Torek, 19 - D o,nat Sreda, 20 - F Hib e rt (mlaj) Četrtek, 21 - Ivana Petek, 22. - Hipolit
ZGODOVINSKI DNEVI
»BN(
15. 1831 se je rodil Ipavec °l stav, slovenski zborovski datelj.
18. 1942 je razglasila fašist# vlada odredbo o zaplet] i,movine «ribelo,m».
20.	1944 je pričela Sovjetska mada veliko ofenzivo v Bč’j rabiji, ki je bila usodna naciste in njegove sate! kajti privedla je do vel' zmage naprednih sil in strt' nacifašizma na balkanskih tl'
21.	1780 se je rodil slovenski
zi kosi o v ec Jernej Kopitar, pisal je prvo razpravo o venskem jeziku.	,
22.	1944 so nacisti usmrtili J#] ka Miljskih hribov, tov. Fr,‘ četa Kolariča.
lil
j|l
F
j:
TRST II.
od<!‘
l'Uà ■
*** 30-letni delavec Anton V er k iz ul. Broletto 18 je v ponedeljek padel s četrtega v drugo nadstropje nove zgradbe na Elizejskih poljanah, kjer je bil zaposlen. Pri padcu je zadobi! težke poškodbe.
*** Isti dan je 38 letnemu Maksimiljanu Mervarju iz ul. Soncini, ki dela pri ustanovi SELAD, težak kamen zmečkal mezinec leve roke. Prizadeti je namreč nato-varjal kamenje na kamjon.
*** V torek okrog poldne so pripeljali v bolnico 23 letno gospodinjo Silvano Bardi, ki je bila lažje zastrupljena s 'plinom. Bolnica je pozneje izjavila, da ji je med kuhanjem nenadoma postalo slabo in da je pri 'padcu na tla z glavo staknila gumijasto plinsko cev, zaradi česar j-e plin začel uhajati po kuhinji in bi jo bil kmalu zadušil.
*** V soboto se je v kopališču «Topolino» kopala 36 letna Lucija Zelko. Predino je stopila v morje, si je snela zapestno uro ter jo shranila v obiačilnico. Tedia čim se je oddaljila, ji jo je nekdo izmaknil.
t** 30 letni Armando Lucchesi je v soboto zvečer za kratek čas zadremal na ,neki klopic i v parku Hortis. Poleg njega je sedel njegov prijatelj, neki avstrijski državljan, kateri je izrabil ugodno priliko in spečemu tovarišu iztaknil denarnico, v kateri je bilo 7.000 lir, ,en prstan z briljantom, potni list in drugi dokumenti. Zares dooer prijatelj, kaj?
*** V petek je tržaško sodišče o d,sodilo na 6 mesecev zapora Marija Massarija, ki je lani ranil z nožem bivšo zaročenko Fedoro Gezzo.
*** 55 letna gospodinja M1. De Grassi se je hotela usmrtiti s pii-nom na svojem domu. Načrt se Ji je ponesrečil. Pravočasno so jo rešili ter odpeljali v bolnišnico. Ker je bolnca kazala znake umske zmedenosti, so jo spravili v ločeno sobo. Toda tam se je ža prvi dan obesila.
t** V dineh od 6. do 12. avgusta se je v tržaški občini rodilo 43 živih in 1 mirt e v otroik, umrlo je 42 oseb, poročilo pa se je 27 parov.
Val. dol. 306,1
PETEK: 9.30 Gerswin: Korit, za klavir in orkester - 13. GIOÌ: ba ipo željah - 17. Radijski »
- Kurt Goetz: «Pokojna teta», J sela enodejanka - 20.30 Trž#; kulturni razgledi - 20.45 C ti™ novi valčki in mazurke.
SOBOTA: 13. Šramel kvif1 in 'pevski duet - 19. Pogovf',, ženo - 21. Večerni koncert -Operetna glasba, nato pie5
g J	g
NEDELJA: 9. Kmetijska ja - 9.45 Domači motivi na moniki - 11,15 Dalmatinske • , srni - 11.30 Oddaja za najmlai5 i) 12.15 Od melodije do melodij6r 13. Glasba po željah - 19. filmskega sveta - 18.10 Koru , ruskih balalajk - 21.30 Izbrana; ia rilca - 21.40 Richard Stra«5, «Elektra».
PONEDELJEK: 18.15 .... sopranistke Vide Jagodič -Mamica pripoveduje - 21. K»; ževnost in umetnost - 22. Čaji ski: Koncert za violino v d d-.
TOREK: 13. Glasba po želj3! 19. Kraji in ljudje - 21. Drafii’j zirana povest 21.30 Rici# Strauss «iSalomé».
SREDA:	18.15: Brahms: K1;
cert za violino in orkester -Zdravniški vedež - 19.30 Slo? ski plesi - 20.30 Sprehodi morju.
ČETRTEK: 13. Domači mol
19.	Slovenščina za Slovence Radijski oder - Manners: srček moj» veseloigra, nato Černe medolije.
PETEK: 13. Glasba po želj3,,
20.	Slovenske pesmi - 20.30 Ski kulturni razgledi - 22 operetna glasba.
^Otov 1 Voj
Sosia«
ii
uni >no-dne' iot1 Pgc Hjo je m,:
-Vre j de;
h' iresr
c,!g, Gr
Kond tč.
t Poi
>iaš r de * do =al c •Fili
iK«'vaici
'Zdr ,. Ja t UTu-
». v 1 Vfo 'tjlvse:
ped11>;
bris CN'1 ^
SPORED RADIJSKIH OU^ RADIJSKE POSTAJE JU<? SLOVANSKIH POLITI EMIGRANTOV Srbo-hrvatski spored C as 5,20-5;40., valo vne žime 43,56 in 47,76 m.;	.
7,35, 40:3 im 43,5(6 m.; W 12:45, 40,3 in 43,56 m.; 1< 17,10, 43,56 in 47,76 m.; 19,50, 43,56 im 47,76 m.; A 21,20, ‘43,56 in 47,76 m.; W 24,00. 43,56 im 47,76 m.
RADIO MOSKVA Slovenski spored C as 17,30-17:59, valovne do1, ne 25 in 31 m.; 21,30-21,58, 300, 362 im 297 m.: 22,30-31. 41, 300, 32,1, 362 im 397 23,30-23,59, 31, 41, 240, 300, 362 im 397 m.; 01,00-01,29, 41, 300, @211, 382 in 397 m.
N »
Ilei
.tiMa
SUju
«ffvaž:
n
°dse
m
de c
It;
»tepi
N
a i
JN
1 ten
j?
7,1! ' tieže
•J S
H
]
go: l»da ■juVsel-
“dice 6 in
Na
'^ni
A llUSl fttie °kv >e2 "o,
I5j S

iC Ul
k
J
ar
k;
Zveza društev za tel6' vzgojo (ZDTV), odsek za g omet organizira tečaj za
vežbatije novih razsoidoL (arbitrov)1. Zato vabi vsa teresirana športna društva, ? poskrbe za to, da bi se vilo čimveč 'kandidatov j omenjeni tečaj.. Vsako drUf; naj ibi poslalo vsaj enega lt‘'
56
L
•L
H
didata. Prvi tozadevni sest3]]:
bo na sedežu ZDTV v ul
Tei*,
nova 25, dne 26. avgusta L ob T9.30. Priporočamo toč®^, Tržaški_ _ kolesar j i, ki so^J^
njeni v UISP se' bodo ude‘j nedeljske kolesarske dirke, f, „
festivala
m K«, I, «Uh h3*
ob priliki
Gradiški.	. , a'-
Sestanek voditelj'.v dništc.|.j?l'i, balincanje, ki bi se moral LJ ta teden, je prenesen na P°" ljek, 16. t. m. ob 19,30.
■°/tw
>iz,
^1
Za demokratih 1°
solidarnost Si °J
Za Demokratično solidarni ; pn spe vali naslednji:	„,-i $! ^°/<
i-yjvc v dii ucuicu’uj i.	• i «i
Zini Renata je nabrala 'PL 1' tj nih .podpornih članih 1.6"X (tv 26 Celica Verucchi-Zankolič lica Col 500, celica JamrU» (ij.]%
'celica Tomè 500, celica.
Klara 500, celica Ceccario' tt
celica Lutman 1.000 sekcij», ... ., kovlje 1 .170 kulturni kroždUf, L voda 2.000, Bar Sportivo ‘f 1	1
Bar Dorati 100, Bar Cel estri# »'fo Bar Toio 100, gostilna Gi?r ,ji J6ije 200, gostilna Ritrovo	' ‘ *
G. z raznimi podporutu"
500, Stule Marija s podpori« v hc člani 600 lir. Vsem najlepS» ; Q. j
3M. R. 3.500, Kobau Al°ž/ 5kja podpornih članov 650, P.D. ‘/I ‘ i žič 4.000, zadruga Enotnih $i\ Adnf katov 5.000, P.D.	'
kovlje 3.000, EnotM^SifljJjj t C«
1.000,
1.000, P.d! Kraljič 1.000,
Carla Valenti 1.500, celici «flr in Castagna 1.500, Kobau Lj,', <e od podpornih članov 650, V. J ' l®
od
2.000,	P.D. Zvezda,	% "«
1.000,	celica občinskih nàiJJriL u i(0 cev 2.000, Martini Mario, Z® j, Ok,. blokom 750, celice pristay' ;i 6 '
žsž*
kov, v počastitev spomina tov. Vidalija 650.
Obvestilo
Uprava našega lista Us’ -V skupno z upravo listov 11 Afo in «Lavoratore» preselil*'u' \x sedanjih prostorov v L ju®’ f.'Jof domu v ulici Montecchi s ', I*.
Dom pristaniških delavc6'^:, nadstropje. Tam se nah*Ja /
naša skupna kolportaž*- l V časna telefonska števi**1 a hOT 55'%h>
Centralna
števil^7,k> le k:
sija sporoča, da je t>ilf
prave in kolportaže je .;J%
kadrovska "j«,,’
»- X »Liki
Štolfa izbrisana iz vrst ^ r
vrst
Partije. Zato nima Parti) nobene veze z njo.
Odgovorni uredndj „\) V&o RUDOLF BLAŽIČ (B>" :	«
Založništvo «DELA» ^ Tiska tip. Adriatica, Risih0 Dovoljenje AIS
2 t ki
S ;
Ne
S°
v
So
fhl
>
t