DR. MAJDA USTAR - LATKOVIČ OPOZARJA
Bronhitis bolezen našega mesta
LJublJana Ima dokaj ponesrečeno lego, ker ležizaprta v kotllnl, kamor vetrovl le redkokdaj seže/o, da bl fo pošteno prevetrili. Tako se onesnažen zrak zadržuje prl tleh In ga IJudJe tudl vdlhavamo. če bi hotell očlatltl naš zrak, potem bl morali vso Industrljo, kl nam ga oneariažuje, preaelitl ozlroma Jl namestlti člatllne naprave, kl bl predelale vao nesnago.
»Naš zrak je vse slabši in čedalje več Ijudi nam oboleva za bronhitisom in astmo,« je povedala dr. Majda Ustar-Lat-kovič, specialistka za pnev-mologijo v Ljubljani, »pravza-prav bi lahko že rekli, da je bronhitis naša nacionalna bo-lezen.«
- Ali je samo slab zrak kri-vec za te tegobe?
»Delno so krive dedne last-nosti, v veliko večji meri pa je to onesnaženi zrak, potem ka-jeiye in ponekod poklicna iz-postavljenost. Prvega krivca ne moremo preganjati, pač pa se lahko spravimo na druge-ga, če očistimo naš zrak.«
Pljučni dispanzeiji v Slove-nyi imajo na svojih spiskih kar 25 tisoč bolnikov s kronič-nim bronhitisom, z astmo in z nabuhlostjo pljuč, tako ime-novani emfizem. V Ljubljani znaša ta številka nekaj čez 4600, kar je petina vseh bolni-kov v republiki. Glede na to, da pa v Ljubljani živi manj kot petina prebivalcev, je to dokaj zgovoren podatek. Vsa-ko leto pa jih na novo odkrije-jo 450, kar je posebej zaskrb-Jjnjoče.
»Pri teh številkah pa niso všteti otroci in mladina do 19. leta, ker ti hodijo k pediatrom in v šolske dispanzeije. Pa še nekaj: pri specialistih so zapi-sani le težji bolniki, kar pome-ni, da je bolezen še mnogo bolj razširjena. Manj hudi pri-meri se namreč zdravijo pri splošnih zdravnikih,« je opo-zorila dr. Majda Ustar-Latko-vič, ki že dolga leta spremlja bolnike s to boleznijo.
Najhujša oblika bolezni je stanje, ko človek lahko le tako živi, da je priključen na apa-rat, ki proizvaja čisti kisik. To so težki invalidi s tako imeno-vano kardio-respiracijsko in-sufienco, ko zaradi kronične-
ga obolenja dihal popusti des-no srce. Tej bolezni rečejo po domače tudi kronično pljuč-no srce. Takšnih je v Ljublja-ni že 300. Od teh je dvajset srečnežev, ki so se nekako do-kopali do hišnih aparatov za dihanje in lahko živijo doma. Večina pa jih mora vse preo-stalo življenje prebiti v bolniš-nici.
»Žal zanje ni pravega poslu-ha,« je pripomnila zdravnica, »saj težko pridejo do apara-tov. Brez ryih pa ne morejo živeti.«
Onesnaženi zrak hudo priti-ska na bolnike, pri zdravih pa zmanjšuje obrambno sposob-nost pljuč in povečuje dovzet-nost za bolezen. Lansko zimo so pnevmologi skupaj s Hi-drometeorološkim zavodom opravili pilotsko študjjo, ki je pokazala, da inverzija zraka in smog v Ljubljani vplivata na yzplamtevarye bolezni; slabši je zrak, več je bolezenskih znakov in v hujši obliki se po-javljajo. Podobno študijo so pripravili tudi pediatri v obči-ni Center med otroci. Tudi ta je dokazala, da dim, žveplov dioksid, nizka temperatura in vlaga vplivajo na razplamte-vai\je bolezni na dihalih.
Najhujše pa je to, da kronič-nih bolezni dihal ni mogoče povsem pozdraviti. Imamo zdravila za lajšanje tegob, te pa brše najbolje odpravili, če bi v Ljubljani očistili zrak. V predellh, kjer ni industrije in je zrak čistejši, je tudi bole-zenskih znakov manj. Leta 1979 je dr. Fortič opravil razi-skavo o kroničnem brohniti-su za Bežigradom v Ljubljani in na pojjedelskem predelu Grosupljega. Izkazalo se je, da je v mestu deset odstotkov več bolnikov s kroničnim bronhitisom kot na podeželju.
A. A.