4. številka. V Trstu, v soboto 14. januvarja 1888. Tečaj XIII. „EDINOST" ishn.ja dvftkmt na teden, vsako sred) -n soboto oh 1. uri popoludne. „Edinost" stane: za vse leto.....gld. 6. — za polu luta . . . . „ 3.— za četrt leta . . . . „ 1.50 PoRttmirno štrvilke ho dobivajo ▼ pro--dajalnicah tobaka v Trite po » nov., v Gorici in v Ajiovičlni nov. Na naročje brez priložene naročnine se upravaištvo ne ozira. EDINOST Vsi dopisi se pošiljajo uredništvu v nliri $ Torrente št. 12. V«ako pismo mora biti frankormio, kor mifrunkovana k? ne sprejemajo. Kokopisi se ne vračajo. Oglasi in oznanila se rakune po T nov. vrstica v petitu : za naslove z debelimi Črkami se plačuje prostor, kolikor bi obsedlo navadni h vrnPir. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. se račune po pogodbi. Naročnino, reklamacije in inserate prejema upra7ništvo v ulici Torrente 12. Odprte reklamacije so pronte poštnino. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko, »V «.!inoiti i« rooB«. Iz deželnih zborov. Isterski deželni zbor. X. seja dne 17. doc. 1887. (Konec.) Poročevalec čita še ostale rubrike in konečno predlog šolskega odbora -Šolski proračun za leto 1888. se sprejme z dohodkom 34.638 gl. in s 144.111 gl., katere ima dodati deželna zaklada". Pri razpravi o tem predlogu prvi spregovori zast. dr. C o s t a n t i n i ter primerja v dolgem govoru isterske šolske razmere z goriškimi in predlaga konečno, naj deželni odbor prouči stvar in nnj poroča <> tem v prihodnjem zasedanji. Predlog poročevalčev kakor tudi dr. CoBtantinijev sprejme večina. Na to poroča zast. dr. C o s t a n t i n i o promeni §. 78. občinskega reda za Istro (postava 9. decembra 1869.) Po tej promeni morajo doklade preko 25% na izredne davke itd. imeti potvrdo deželnega odbora. Ako pa te doklade narastejo preko 50%i potom jih more deželni odbor potrditi samo sporazumno z deželnim namestnistvom. Nadalje poroča tudi o promeni čl. III. pokr. zakona 29. novb. 1881 glede pristojbine za rasprodavanje na drobno alkoholnih pijač in piva. Po tej promeni je treba odobrenja deželnega odbora za pristojbine preko 2 gl. 50 kr. za hktl. alkoholnih pijač I. vrste; preko 1 gl. 67 kr. za hektol. alkoh. pijač II. vrste in preko 55 kr. za vsak hektol. piva. Ako pa so pristojbino večje od 5 gl. 01 kr. za hektol. alkoh. pijač. I. vrste, 3 gl. 34 kr. za hektol. II. vrste in 1 gl. 10 kr. za hektol. piva, tedaj jih more deželni odbor odobriti samo sporazumno z namestništvom. Obe promeni sprejme zbor brez razprave. Poročevalec dr. F r a g i a c o m o predlaga na to v imenu političnega odbora te-le točko, o katerih naj zbor potrebno zaključi: 1.) Pravosodni minister nikakor ni pooblaščen izdavati naredbe glede jezika, v katerem se imajo vršiti zemljiščne vknjižbe; in 2.) da se želi, naj pravosodno rnini-sterstvo prekliče svojo naredbo, po katerej bi se morale vršiti vknjižbe tudi v ne-italijanskih jezicih. — Podpira svoj predlog posebno s tem, da so slovanski jeziki mnogoštevilni in „nedovršeni", tedaj bi trpele po tej naredbi stranke škodo. Predsednik odprč razpravo o tem predmetu in prvi spregovori zast. dr. V o- PODLISTEK. 0 človeških dolžnostih. Ital. spisal Silvij Pelllco, prel. Jos. K-e. IV. Nekoliko primerov. (Dalje.) Veliki By ron, čuden veleum, kateri se je nesrečno naučil obožavati sedaj krepost sodaj zlob lost, sedaj resnico, sedaj zopet obmano, priznal je vender žejen resnice in kreposti spoštovanjo do katoliških naukov. Hotel je, da so njegova .hčerka katoliški vzgoji; o tej svojej odloki govori v nekem listu, kjer pravi, da je to hotel tako, ker se mu ni videla resnica nikjer tako jasna, kakor v katoliškej cerkvi. Byi onov prijatelj in za njim največji pesnik angležki, Tomaž Moore, o svojih dvomih o izbiri pravo vere jo globoko pre-iskaval tudi kristijanstvo. V tem raziska-vanji je našel, da ni logično biti kristijan, a ne biti katolik. Ta raziskavanja je sam napisal in tudi neovržni zaključek, do ka-teroga je moral priti : „Da si mi zdrava, o Cerkev ena in resnična! o ti edina pot življenja; tvoji l a r i č v hrvatskem jeziku. Karakteristično je, da se je večina občinstva takoj pri prvih besedah s hrupom iz dvorane udaljila, ali predsednik ga vender nt opomina!. Govor V o 1 a r i č e v slove blizo takole : Nisam jurista, ali se čudim juristom, koji drže, da nespada u djelokrug ministra pravosudja izdati naredbe, kojimi pro-vadja obstoječe državno ustavne zakone. Članak 19. državnoga ustavnoga zakona od 21. decembra 1867., pa makar ga i nazivao naš slavni zemaljski odbor: „U famoso articolo 19", daje pravo svakoj narodnosti služiti se svojim jezikom u uredu, školi i javnom životu, te nije nego narav-ska posljedica isto ustanove, kada ministar pravosudja odredjuje, da upis u gruntovne knjige ima da sliedi na zahtjev stranke u jednom ili drugom jeziku zetn* Ije. O sličnom predmetu, naime glede češkoga jezika u sudbenih parnicah bilo je govora na dugo i široko prošloga proljeća u zastupničkih kucah i ove nazore izticala je odrešito i očito naša središnja vlada u Beču i njezini pojedini ministri. Pokrajinami, u kojih razne narodnosti zajedno živu, ne da se drugčije upravljati nego na podlogi ravnopravnosti, jer u protivnom slučaju s nemira i s nesloge moraju da se ciepaju i u vjekovitoj borbi živu. Ja znam, da se to čudno svidja gospodi, u čijih rukuh jest od više vremena udes ove naše pokrajine, dieliti taj upliv drugimi, ali pitam ja vas, je li to čovječji, je li to pošteno, kratiti drugim ono, što ih po naravi, po pravici i po zakonu ide. I ja se ufam s jednim našim ministrom, da kako kadgod sunce na jodnom probije oblake, da če i u našoj pokrajini sunce istine već jodnom napuniti i ogrijati srca sviuh, a da će se, kao što se i moraju, sporazumiti razne narodnosti. Samo neka budu u nas plemenitije dušo napunjene čuvstvom pravoga čovjekoljublja i samo da drže na pameti pravo kršćansko načelo: „Što nebi rad, da tebi tko učini i ti drugomu neučini". Naš premilostivi vladar dobro pozna-vajuć posebne odnošaje našega carstva te računajuć na raznolike narodnosti zemlje i htijuć sve združit u jednu harmoničku i kompaktnu cielinu, zajamčio je temeljnim zakonom carstva ravnopravnost svim obstoječim narodnostim, nedajuć prednost niti jednoj niti drugoj. A to je bilo mudro, pravično i potrebno, jer bez toga Austrija nemože da obstoji i nemože se razvijati, hramovi edini no poznajo zmešnjave jezikov! Moja duša naj počiva v senci tvojih svetih skrivnostij; daleČ od mene, toliko brezbožnost napadajoča njih temoto, kolikor brezverstvo raziskujoče njih tajnost. Obema navajam besede sv. Avguština: Umuj ti, jaz občudujem; pretresuj ti, jaz verujem, zrem v visokost, akoprav ne morem dospeti v globoČino." [Travels of antrish gontleinan itd. Potovanja Irca iščočega vero, napisal Tomaž Moore,] V. Odloka v veri. Navedeni primeri in brezštevilni dokazi, katere ima kristijanstvo in naša cerkev za se. naj te prisilijo izustiti enake besede; naj te prisilijo izreči odločno : „Neobčutljiv hočem biti vsem onim lepozvenečim in nezaključnim dokazom, s katerimi se napada moja vera. Vidim, da je laž, da bi se ona protivila prosveti. Vidim, da ni res, da jo ugajala samo surovini časom, sedanjim pa ne. Kakor jo prijala izobrazbi azijskej. grškoj in rim-Bkej in raznim državam srednjega veka, prija tudi vsem narodom, ki so se po preteku srednjega veka zopet naobrazili, in prija tudi danes veleumom, kateri se klanjajo malokomu. Od prvih razkolnikov do Voltairjevo šole in enačili, in dalje do Jan-Simonovcev denašnjega dno vsi se to nebi mogla u kritičkih položajih suzbijati napadanja iz vana. To je, gospodo, jedini put, koga svaka pametna vlada u Austriji uvažiti mora (Živio !) Zast. dr. L a g i n j a poudarja, da je na odborov predlog stavljen protipredlog, naj se preide na dnevni red. Slovani v Istri imajo po drž. temelj, zakonu pravico posluževati se svojega jezika. Ako je odredil pravosodni minister, da so imata slovenski in hrvatski jezik v Istri prav tako rabiti o vpisovanji v zemljiščne knjige, storil jo s tem samo svojo dolžnost. Zastopniki večine se pozivajo na to, da se je v Istri haj« od nekdaj vpisovalo samo v italijanščini in da ima tedaj tudi ostati za odslej pri tem. To ni res. Nekdaj se je vpisovalo v takozvane „Grundbuche" v nemškem jeziku, in ako so nove zemljiščne knjigo sestavljene samo v italijanščini, mogli bi zahtevati baš zaradi tega izjasnjenja od ministerstva. Hrvatski jezik je v Istri davno narodni, službeni in diplomatski jezik. (Hrup.) Dokazuje še daljo, da se po zakonu mora ljudstvu pustiti njegove pravice ter zaključi s pozivom na večino: „kar nečeš da drugi tebi store, ne delaj tudi ti drugim !M Predlaga, naj se preide na dnevni red. Zast. dr. Bubba govori na to za odborov predlog in pravi, da tolikokrat imenovani članek XIX. državnega ustanovnega zakona se ne bi imel spomenoti glede vpisovanja v zemljiščne knjige. Zakonu odgovarja po njegovem mnenji to, da so je doslej v Istri vse italijanski pisalo in tako ima ostati tudi v bodoče; veli, da je minister s tako naredbo pogrešil, kajti on bi moral prepustiti deželnemu zboru določitev, v katerem jeziku se imajo voditi zemljiščne knjigo. Spomina tudi državni zakon, po katerem imajo pravico urediti zemljiščne knjige de ž e 1 ni zbori. V obče misli, da bi nastala po vpisovanji v raznih jezikih velika zmešnjava. Spregovori še poročevalec dr. F ragi a com o, hoteč pobijati govornika manjšine dr. Volariča in L agi njo, toda jako slabo se mu je posrečilo. On je prepričan, da je vso zadevo zast. dr. Bubba dosta izjasnil (?) Predlog večino se sprejme. Predsednik predlaga na to tajno sejo, ker bi se imelo razpravljati o stvareh za-sobnega značaja in odpravi občinstvo iz galerije. Na to objavi, da se tiče imenovanja ravnatelja deželne kreditno banke in akoprav je zahteval zast. dr. Laginjn, hvalijo, da učo nekaj boljega, vender vidim, da to ni mogoče. Zatorej ponašajoč se, da sem neprijatelj barbarstvu in prijatelj prosveti, ponašam se tudi, da sem katoličan ter obžalujem svoje zasmehovalce in ono, ki me hočejo šteti k praznovercem in farizejem.u V tem spoznanji in v tej odloki bodi dosleden in trden. Časti vero, kolikor največ moreš se svojimi čuti in se svojim umom. Izpovedaj jo med verniki in noverniki. Izpovedaj jo no le z mrzlim zvunanjim spolnjevanjem bogoslužnih dolžnostij, temveč gledi, da oživljaš vršitev svojih navad z vzvišenimi mislimi; občuduj vzvišenost skrivnostij, vender no skušaj tolmačiti jo predrzno; nauživaj se od tu krepostij in no zabi nikoli, da sama molitev no velja nič, ako ne sklenemo ob enem častiti Boga v vseh svojih delih. Nekaterim umom žari lepota in resnica katoliške vere; oni čutijo, da ni bolj modroslovne filozofije od nje, da je ni protivnejše vsakej krivici, da je ni prijaznejše človeškim koristim — in vender nastopajo tožno pot, žive, kakor bi bilo kristijanstvo le za nizke slojeve, a ne tudi za olikanco. Taki so krivičncj&i od nevereov — in mnogo je takih. Jaz, ki sem tudi bil med'enakimi, I vem, da so pride iz tega stanja brez mnogega truda. Potrudi se tudi ti, ako keduj da bi se ta stvar imela javno razpravljati, bila je večina za tajno sejo. Zaradi kasno ure preloži predsednik tajno posvetovanje na isti dan ob 6. uri zvečer. Kranjski deželni zbor. VIII. seja dne 22. decembra. (Konec) Poslanec Taufferer v imenu upravnega odseka poroča o prošnji pedagogi-škega družtva v Krškem za prenaredbo nekterih določb deželnih šolskih zakonov ter predlaga, naj se ta prošnja odkloni Zbor brez ugovora pritrdi temu predlogu. Poslanec Detela poroča o prošnji županstva v Loškem potoku za uvrščenje. ondotne okrajne ceste mod deželne ceste, oziroma za podporoj in predlaga, naj so glede prve točko ta prošnja izroči deželnemu odboru, ki naj so pri kategoriziranji cest na njo ozira, za popravo omenjene cesto pa naj so iz dotičnega kredita prosilcem dovoli podpora 500 gld. Oba predloga obveljata brez ugovora. Predsedništvo prevzame deželnega glavarja namestnik Grassolli. Poslanec dr. Sterbenee poroča o §. 3. letnega poročila, ki zadeva deželno-kul-turne in zdravstveno zadeve in predlaga, naj so vzame na znanje. Pri zagradbi potoka Pišenca na Gorenjskem se oglasi poslanec Robič in opisuje škodo, katero Pišenca dela, in preporoča, kaj naj so zgodi, da se ukrote hudourniki in od posestnikov odvrne škoda, ki jim jo napravljajo. Glede kmetske družbo se oglasi deželni glavar grof Thurn in (nemški) preporoča večjo podporo za omenjeno družbo, ki jako koristno deluje za deželo. Država jej daje 1200 gld. podpore, kar pa no zadoŠčuje. Družba ima velik vrt, na katerem goji sadna drevesca, ima podkovsko in živinozdruvniško šolo. Govori dalje o konjereji in meni, da bi bilo za njeno po-vzdigo jako koristno, ko bi se tudi pri nas osnovalo konjsko dirko; posestniki bi se bolj brigali za svojo konjo, dalj časa jih redili doma, ali dirk bi so smeli udeleževati samo žrebci in kobile, ki se izrejajo doma. Na Koroškem imajo posebno dru-žtvo za tako dirke, ki ga pri nas še ni. Slovenski nadalje vaj o omenja govornik važnosti živinorejo, za katere povzdigo država dajo 300 do 400 glil. podpore, za nakup bikov daje država 2000 gld. na leto, kar pa tudi ne zadoščuje. Prav bi bilo, ko padeš. Zasmeh družili naj no upliva na te, ko jo treba izpovedati Čestit čut. Najčesti-tejši čut je pač ljubiti Boga. V slučaji, da zapustiš krive nauke ali nehajetvo in preziranje, ter se preobrneš na pravo vero, ne dajaj brezbožnožem po-hujšljivega prizora smešnega licemerstva in zdusnosti; ponižaj se pred Bogom in ljudmi, vrhu tega pa ne zabi svojega človeškega ponosa in ne odpovedaj se zdra-vej pameti. Prevzeten in črteč razum jo sam uže protiven evangeliju. VI. O človekoljubji in ljubezni. Samo pravoveren človek more očutiti čisto človekoljubje, čisto ljubezen. Čarobna je beseda „ljubezen", pa tudi človekoljubje, da-si so jo zlorabili mnogi sofisti. Ona je sveta. Apostol jo je rabil, da označi ljubav do človeštva, da, upotrebil jo je za ono ljubav, ki ima izvor v Bogu samem. V listu Titu III. čitamo: „Ko so je prikazala dobrota in človekoljubje. Rešitelja našega Boga . . . .tt Vsemogočni ljubi ljudi in hoče da jih vsak ljubi. Nemoromo biti dobri — kakor smo užo opazili — no zadovoljni, ne ceniti se, ako ga no sledimo v tej milosrč-nej ljubezni, da želimo kreposti in srečo Hvojemu bližnjemu, da mu koristimo, kjer moremo. (Dalje prih.) bi dežela dajala podporo za živinske razstave in za nakupovanje bikov, ker bi bilo potem morda mogoče tudi bolj revnim živinorejcem preskrbeti dobrih bikov. Tudi sadjarstvo bi po obilnejšej deželnei podpori bolj napredovalo, dalje bi bilo mogoče nakupovati stroje, boljša semena i. t. d. Štajerska dežela dovoljuje kmetski družbi 10.000 gld. na leto podpore, Koroška 6.500 gld., na Kranjskem znaša deželna podpora le 1.050 gld. Kmetstvo hira vzlasti na Dolenjskem, kjer je veliko nezgod, kjer ni železnic in ne morejo stvarij spečati v denar. Ali vse te nezgode zadevajo tudi velike posestnike v enakej meri. Njemu je skrb za kmetski stan zmerom pri srci. (Dobro!) Zato preporoča, naj se deželni zbor blagovoljno ozira na prošnjo kmetske družbe in jo ugodno reši. (Dobro ! Dobro!) Poslanec Lavrenčič preporoča pri tej priliki, naj se pri snovanji živinskih razstav ozirajo na Vipavsko dolino, ki se zaradi oddaljonosti ne more udeleževati živinskih razstav v drugih krajih. Tudi poslanec Kavčič govori o živinoreji, omenja jako nizkih cen živine, ki čedalje bolj padajo, in preporoča vladi, naj kolikor mogoče skrbi, da te ceneno bodo tako hitro padale. Pri vravnavanji Save pri Gorenji Savi govori poslanec Detela in izreka začudenje, kako morejo faktorji, ki so v prvej vrsti prizadeti, odrekati podporo; tako se brani vodstvo državnih železnic vsakaterega doneska, dežela je uže dala 5000 gld., ali denarja ni več in vravnavo bo treba ustaviti, kar bo gotovo uže sedaj dovršenemu delu na škodo. Ali gotovo bi bilo tudi na veliko sramoto, ako bi se moralo to delo ustaviti, predplačil dežela ne bo več dajala, ker se jej predplačila za Kopačniško cesto se sedaj niso vrnola, zato predlaga: „Slavna vlada se naprosi, naj da potrebno podporo, da se delo pri Gorenji Savi dovrši*. Ta predlog obvelja, razni oddelki §. 3. letnega poročila glede deželne kulture se vzamejo na znanje, vitezu Gutmanns-thalu pa se izreka zahvala, ker je za neki šolski vrt podaril potrebno zemljišče. Poslanec RobiČ poroča konečno o glavnej bilanci mestnega posojila Ljubljanskega za 1. 1886. Baron Apfaltrern se sklicuje na svoj govor v prejšnjem zboru, v katerem je omenjal govorice, da je mesto nekako svoto posodilo Celjski posojilnici. Takrat pa se jo njemu od nasprotnikov ugovarjalo, da o tem nič ne vedć. Bilanca v letnem poročilu pa kaže, da je imel prav. Poslanec dr. Bleivveis so oglasi, da opazke barona Apfaltrerna menda nanj merijo, ker mu je on takrat odgovarjal, da o tej stvari nič ne ve; in to je bila istina; on ni ud finančnega odseka v mest' nem odboru, torej tudi ne more vedeti kje in kako mesto svoje denarje naklada Poslanec Luckmann graja bilanco; da si mestna občina od posojila izposojuje denar, ne da bi menda plačevala obresti, da je preveč premoženja naloženega v državnih papirjih, katerih cena vsled nevarnih Časov od dne do dne pada, in da bo morda veliko prekletstvo nasledek čina, od katerega so pričakovali obilnega blagoslova. Poslanec Grasselli ugovarja, da si mestna občina v izvenrednih slučajih res izposojuje denar, da pa od tega denarja posojilu plačuje obresti, kakor drugim upnikom. Kar so je pa izdalo za vojašnice, ni se izposodilo, ampak le investiralo, v računu se posebe zabeležuje in se vsakega pol leta izračunijo dotične obresti. Obligacije je mesto za posojilo res nakupilo, ker je treba denar prej ko mogoče naložiti, da se zavaruje zguba obresti in se pridobi za amortiziranje potrebni denar. Obligacije so imele tedaj res visok kurz, ali ni treba takoj obupovati, ako so cene obligacij se-daj padle. In če uže res pride do kake nesreče, ne bode prizadeto samo mesto Ljubljansko, temveč veliko huje še mnogi drugi večji denarni zavodi, ki so tudi prisiljeni premoženje nalagati v državnih papirjih. Konečno oporeka predgovorniku, ki je upravništvu mestnega posojila odrekel vso zmožnost, in se toplo potegne za omenjene upravnike. Poslanec Luckmann se enkrat povprašu je, od kod prihaja taka razlika glede obresti v primeri s prejšnjim letom, na kar poslanec Grasselli odgovarja, da mesto plačuje obresti za vsako posojilo, da pa na pamet ne more povedati, od kod prihaja dotična razlika. Po konečni besedi poročevalca Ro-biča vzame zbor bilanco na znanje, ob enem pa naroča deželnemu odboru v letnem poročilu objaviti tudi inventar. Baron Sve-gelj jo bil predlagal, naj so glasovanje odloži. Dr. Poklukar ga pa zavrne, da to no gre; predlagatelj naj bi bil svoj predlog stavil, preden je bila splošna razprava končana. Tak predlog sedaj nema pomena in bi bil le opravičen, ko bi moril na povrnitev splošne razprave. Ob i/i2. uri po-poludne deželni glavar sklene sejo. Politični pregled. Notranje dežele. Državni zbor se zopet začne 25. t. m. V zadnjih sejah češkega deželnega zbora je govorilo več mladočeskih govornikov o tem, da ima deželni zbor premalo veljave, akoprav ni češka krona nič manj vredna od krone sv. Štefana in Zvonimirove. V prvej vrsti morala bi biti skrb čeških deželnih poslancev, pridobiti deželnemu zboru ono veljavo, katero jo imel nekdaj, kar bi se dalo le doseči, ako si izvojuje podpolno deželno samoupravo. Da češki deželni zbor dela v to avrho, priča nam predlog dr. Mattuša, Kvičale in dru-gov. Imenovani predlagajo, naj deželni zbor pozove c. kr. vlado, da čim prej predloži državnemu zboru v ustavno izve-denje osnovo zakona, kateri bi obsegal samo osnovna pravila o pouku na ljudskih šolah, iz katerega bi bilo izločeno vse, kar spada v deželno zakonodajstvo; nadalje naj c. kr. vlada predloži državnemu zboru v izvedenje osnovo zakona, obsegajočega osnovna pravila ob organizaciji gimnazij. V ogerskem državnem zboruje pre-čital minister deželne obrambe baron Fe-jervary osnovo postave, po kateri se imajo sklicati rezervisti in domobranci k izrednej sedemdnevnej orožnej vaji. Osnova postave glasi, da se imajo pozvati rezervisti in domobranci onih čet, ki so oskrbljene z novo puško repetirko. V prihod-njej seji se prične proračunska debata. O tej priliki namerava Ignacij Helfy interpe-lirati o vnanjem položaji, o dunajskih konferencah, o bolgarskem vprašanji, o trojnej zvezi in o tem, kaj se je storilo v vojaškem pogledu z obzirom na zadnje dogodke. Predsednik ogerskej gospodskoj zbornici ne bode še imenovan. Madjari se nadejo, da pride grof Andrassy na ono mesto, a težko, da se jim izpolne te želje. Vnanje dežele. Nestrpljivo čakajo diplomati ruskega novega leta. Menijo, da bode car pri vspre-jemu diplomatičnega kora izjavil svoje mnenje in zahteve Rusije v bolgarskem vprašanji. Diplomati so nadejo in boje tega trenotka, kajti preverjeni so, da se Rusija no more odreči pravic, katere ima na Bolgarijo, naj v tem obziru reče, kar hoče; prepričani so, da bode v protivji z avstrijskimi zahtevami. Politični položaj se do danes ni prav nič izboljšal; dunajski in poljski listi trde, da Rusija šo vedno množi svoje četo ob avstrijskej meji. Vsi Čutijo, da se bolgarsko vprašanje inora kmalu rešiti, vpraša se samo kako. Bode li to mogoče ob zelenej mizi, ali z mečem v roki. Nemški listi zagotovljajo, da bode vojni minister zahteval 100 milijonov mark za nemško vojsko. Vsa oficijozna glasila slikajo nam politični položaj s črnimi, neprijetnimi bojami. Tega pa smo uže vajeni od to strani; nemški oficijozi vidijo povsod strahove in slikajo si vedno hudiča na steno, kadar hočejo, da jim državni zbor dovoli zahteve vojnega ministra. — Odlikovanje nemškega veleposlanika v Peterburgu g. Sch\veinitza pozdravljali so vsi listi, posebno ruski, kakor znamenje miru. Iludo nevoljo je vzbudilo na Nemškem, da Belgija na skrivnem nabira v Nemčiji vojake za svoje indijske kolonije. V tem podjetji jo podpirajo nemški agenti, ki obetajo mladeničem zlate gradove, dokler jo pregovore ostaviti svojo domovino in stopiti v belgijsko službo. Znano je, da ima Belgija v svojih indijskih kolonijah satno plačene vojake. Radikalni klub srbski je poslal kralju adreso, v katerej se mu zahvaljuje, da jo izvolil iz njegovo srede izbrati si ministerstvo ter podati radikulnej stranki oblast v roko. Narodno-radikalna stranka bode z dejanji dokazala zvestobo in uda-nost kralju in ljubezen do domovine. Liberalci hočejo podpirati ministerstvo, ker z radikalci vender laglje izhajajo nego z naprednjaki. Dnevi bolgarskemu knezu, kot takemu so šteti. Vso države so ga popustile in ne bode mu mogoče vzdržati se na prestolu, na kateri se je vspel proti volji naroda in večine evropskih vlad. Knez so dobrika ministrom; pisal je te dni svojemu predsedniku prav presrčno pismo, a tudi to mu bode malo pomagalo. Pojavljajo se v Bolgariji ustaje. Nedavno je izkrcal kapitan Nelidov v Burgasu nekoliko mož ter poskušal zanetiti upor. Ta poskus se mu sicer ni posrečil, a priča nam jasno, da sovražniki Koburgovi ne spe. Italijani so praznovali 9. januvarija obletnico smrti prvega italijanskega kralja Viktorja Emanuvela prav slovesno. Kralj z vso svojo obiteljo se je udeležil črne maše v Panteonu. Bila so tu zastopana nebrojna družtva, občine in mesta; vse je prihitelo na grob kralja, pod katerega vlado se je italijanski poprej tako razcepljeni narod zjedinil v eno državo. To priliko uporabili so Italijani pa tudi v proti-demonstracijo papeževej slavnosti. Znano je, da papež tirja, da se mu izroči Rim, česar pa italijanska vlada nikakor neče. — Vest, da abisinski vladar Nfgus zapoveduje 30.000 pešcem in 25.000 konjikom, poparila je nekoliko Italijane. Francoska zbornica je zopet začela svoje delovanje. V svojem govoru je izrazil zborniški predsednik nadejo, da so bodo letos stranke usredotočile, da bode mogoče uspešnejše delovati nego leta 1887, ko ni bilo mej republikanskimi strankami nikacega sporazumljenja. Predsednik Car-not je padel pri radikalcih v nemilost, ker še vedno obiskuje bolnice, ubožnice in druge humanitarne zavode ter ob takih prilikah deli rede in odlikovanja tudi ženskim, česar poprejšnji predsednik ni storil nikdar. Angleška vlada jako strogo postopa na Irskem; dala je zapreti uže ednajst irskih poslancev, ki so bunili ljudstvo proti vladi. Ko so zaprli B lun t a, vršili so se veliki neredi, a policija je kmalu razgnala množico. — Anglija in Rusija se v srednjej Aziji vedno bolj bližati. Angleži so poseli velik del Afganistana, kjer so začeli zidati strategične železnice. Diplomacija ene in druge državo poskušala bode sedaj pridobiti si mogočen upliv v Perziji, Kdor si to pridobi, utrdi si neomejeno gospodarstvo v srednjej Aziji. DOPISI. Škedenj, 3. januvarja 1888. [Izv. dop.] — Draga Edinost! Z voščilom, ki si ga svojim čitateljem objavila, strinjam se popolnoma in v duhu podpiram izvrševanje načel narodnostnih, po katerih edino moremo dospeti do nam tako vzvišenega cilja. Zraven moram v imenu pravomislečih svojih sosedov želeti v ožjem krogu našim bližnjim domorodcem okoličanom vsestranskega napredka, domorodcem, s katerimi so moramo skupno bojevati za obstoj na lastnej zemlji. Pri tolikem pritisku se je dosedaj ohranilo dokaj narodnega čuta med nami, a dasiravno je naša vas razvpita za najne-značajnejšo v tem zmislu, vender je še rodoljubov vnetih za našo stvar, kateri se zavedajo svoje narodnosti in v potrebi in sili pokažejo, da vedo ceniti svojih pradedov najplemenitejšo zapuščino, ki je jezik in narodnost. Smelo trdim, da najmenj ljudij se je primeroma v vasi Skednji polaščilo, akoprav je med nami veliko tujcev, ki so uže leta in leta tukaj in le zaradi sovraštva do slovenstva se niso naučili prav nič našega jezika, med tem ko vsi domačini laščino umejo. A tudi v verskem oziru sme se ponašati naša vas. Ako bi ne hotel kdo temu verovati, naj se potrudi, ogledat si našo cerkev, ki je brez dvojbe najlepša v okolici uže po stavbi; notranja oprava pa bogata, lepa in vkusna. Posebno lepa je, odkar je novi tlak, ki jo delo prav veličastno. Vse to se je napravilo le iz naborov med vaščani in farani od Sv. Marije M. spodnje, ki niso nič manj zato vneti ko domačini. Tu imamo tudi izvrstne cerkvene pevce, ki so uže dolgo na dobrem glasu. Pevci, le složno naprej! Učite se tudi narodnih pesnij, da oživljate in vzbujate mrzle čute svojih sosedov in krvnih bratov. Žrtvujte kolikor morete, ker le petje je tista čudovita skrivnost, katera upliva na mrzla srca. Iz Avbera dne 6. januvarja 1888. *) Draga mi „Edinost"! prosim Te, daj mi nekoliko prostora v svojih predalih, da spregovorim malo o naših razmerah, katere nam pretijo nas ugonobiti. Jok in gorje vpije našo ljudstvo dan na dan v revi in bedi, katera nam preti zaradi slabo letine in dru/.ih razmer. Letos nam je suša tako uničila pridelke, da smo pridelali komaj peti del od lani in naši *) Pr«jcli smo tu vrstice od preprostuRii Um>'tH in jih rudi tu objavljamo z malimi pro-muimini. Urea. ubogi kmetje nimajo, da bi preživeli sebe in svojo družino. Zaslužka ni nobenega; ako je kak mali, še tisti gotovo za Slovenca ni; oddajo ga rajšo laškim postopačem, kakor v Bosni. Skrbite naj popred za domače in potem za ptuje, ako hočete, da se obvaruje kmetski stan. Ako mu ne prihitite na pomoč, bode padel in ne bode mu mogoče več ustati od hudih udarcev, katere dobiva. Iz Gorice. (Male novosti). C. k. finančni svetovalec v pokoji I. Schaffen-hauer, brat po Goriškem dobro znanega nekdanjega g. gimnaz. vodje F. Schaffen-hauerja je 7. t. m. umrl. Pogreb je bil ▼ nedeljo 8. t. m. precej slovesen, ker ae vso še spomina dobrega gospoda brata., ki živi med nami in tudi nam Slovencem skazuje pravičnost in naklonjenost. Vest, da zapusti gospod dr. Kos goriško mesto ter se preseli v Koper na možko učiteljišče, nas je močno iznenadila. Prikupil se nam je v občem omenjeni gospod, ki je tudi po svojih, po „Slov. Matici" priobčenih znanstvenih spisih znan. Na mesto njega dobimo sem nam na dobrem glasu stoječega prof. Spinčiča, poslanca Isterskega zbora in bivšega okrajn. šolskega nadzornika. Prvemu gospodu naše voščilo in mnogo sreče, zadovoljnosti in vatrajnosti; novodošlemu pa: Bog vas sprimi! Kako se je o tej priliki vedel naS goriški „Corriere", več je nego studno. On piše o mirnem g. dr. Kosu: „aneh' egli slavomane per la pelle" in „e proprio il caso di dire, che se Messene piange, Sparta non riđe". Daljnih izrazov nečemo navesti, pač pa se nam vidi, da je tako bluskanje več nego zaničevanja vredno. Ali se nobeden ne oglasi v zaščičenje? Židinje se sicer po navadi ne jočejo po kristijanu ali vsaj pri miru naj ga pustć. Na mesto pč. g. Goljevščka, ki je nastopil faro v Batujah,y prišel je na Pla-cuto za kaplana g. drd. Žigon, ki je tudi prevzel poverjeništvo družbe sv. Mohora. Slov. čitalnica goriška je imela Silvestrov večer lepo zabavo in napravi tekom pusta štiri plesne veselice. Delalsko druž-tvo pa osnuje veliki ples in „beBedo", pri katerej se bode v prvikrat predstavljala neka daljša opereta nžj spremstvom orkestra ; tako se pripovoda. v Tudi v Podgori, Št. Ferjanu, Solkanu, Šempasu ae pripravljajo na domače veselice. Izpod Peče, na Koroškem, 4. jan. [Izv. dop.] — (Zoper turško vero in za pravi napredek.) — Turki imajo tako vero, da je vse. kar koli človeka zadene, od vekomaj uže tako namenjeno, naj bode sreča ali nesreča, revščina ali bogatstvo, bolezen ali smrt. Svojej usodi, pravijo, nobeden ne more ubežati, naj ae trudi, kolikor hoče. Zato ne skrbe Turki za nobeno stvar in so udani lenobi. To je pa kriva vera, kajti Bog nam je zato dal pamet in svobodno voljo, da si sami pomagamo, ako smo pridni in skrbni, in on lehko nesreče od nas odvrača, ako ga tega prosimo. Tudi med Slovenci je mnogo tiste nesrečne turške vere, in ona je mnogo kriva, da napredujemo tako počasi. Će koga nesreča zadene, pravijo „bilo je uže tako namenjeno", in ostanejo brez-akerbni. „Nam bornim ljudem je sojeno terpeti in slabo živeti" pravijo in se ne potrudijo, da bi izboljšali svoj stan. Ne verujejo, da bi si s trudom in skrbjo mogli kaj pomagati, zato no marajo za napredek. Navadno misle in govore: „Moj oče je tudi žganje pil; zakaj bi ga pa jaz ne? Moj oče ni bral časnikov; Čemu bi jih pa jaz bral? Moj oče ni znal nič brati; tudi meni ni treba tega". Te pa niso pametne besede; pogubno in sleparsko jo, za kar se poganjajo nemški in laški „napredjaki" (fortžritlarji in pro-gresisti); pravega in zdravega napredka pa vender no smemo zametati. Skrbeti nam je, da so ljudstvo bolj in bolj opili in olika in si pomaga do boljšega kruha. V naprednih deželah namreč tudi kmetovalci dobro izhajajo in žive ob drevesu bolje nego marsikdo ob peresu. Tudi med nami so sicer ljudje, ki hvalijo šole in omiko, pa ti so zvečine vneti le za nemško šolo. Ne gre jim v glavo, da bi se človek mogel naobraziti in izučiti tudi v slovenskem jeziku. Dobro bi bilo zatorej, da ae kje v podjunskej dolini napravi dobra, čisto slovenska štirirazredna ljudska šola. Kdor bi se v tej učilnici izšolal, bil bi lepo razbistren in vnet za slovenake knjigo in časnike ter bi kmalo tudi druge prepričal, kako dobra je šola v materinem jeziku. Za sedanje šole pa bo nikakor ne moremo poganjati, ker nam nič no koriste. V teh se otroci uče zvečine samo nemški brati in pisati; ko stopijo pa iz Šolo, jim čitanje ne diši, ker nemščine vender še ne razumejo dovolj, slovenskoga branja se pa nikoli niso učili. Zato mečejo knjige v kot in jih ne pogledajo nikoli več. Namesto da bi ob nedeljah in praznikih kaj lepega brali in se bolj naobraževali, pomešajo se med druge žganjarje, kmalu pozabijo še črke in niso nič boljši, kakor oni, ki niso nikoli videli šole od znotraj. Zelo dobro bi tudi bilo, ko bi se osnovalo v podjunskej dolini nekoliko čitalnic ali bralnih družtev, da bi mladi ljudje ob nedeljah ujeli tudi kaj za pamet in srce, na samo smrdljivega žganja za želodec! Domače vesti. Mons. dr. I. Glavina, vladika tržaški, vrnol se je v četrtek 12. t. m. iz Rima. Pevsko družtvo „Hajdrih" na Prošeku ima jutri v nedeljo ob 6. zvečer besedo s plesom. Tudi iz Trsta pojde mnogo gospode k veselici. Mnogo Šokolcev odide ob 2. popoludne iz kavarne Commercio. Družbi sv. Cirila in Metoda je podaril gosp. Fran Dollenc v Trstu p e t goldinarjev in gg. V. in Ž. sta poklonila eden gold. Hvale vredno dejanje! Delalsko podporno družtvo v Trstu dela uže zdaj velike priprave za svoj ples, ki bode v gledališči „Fenice* 4. fe-bruvarja. Kaj več o tem v kratkem. Iz Marezig blizu Kopra smo včeraj prejeli 4 gld. 98 novč. za „družbo sv. Cirila in Metoda". Šestnajst kmetov je darovalo in zložilo 5 gld. 05 novč. (po od-bitej poštarini: 4. gl. 98) o priliki veselice tamošnjih pevcev. G. Josip Krmac (Biča-nac) sam je poklonil 2 gold. v to blago svrho. Neopisno nas veseli, da se je tudi preprost narod začel vzbujati in navduševati za „družbo sv. Cirila in Metoda". Kjer se ljudstvo briga za šolsko družtvo, tam so izvestno tudi plodna tla za „podružnico sv. Cirila in Metoda". Bog daj, da se v Marezigah kmalu ustanovi! Dr. Gregor Krek, profesor na vseučilišči v Gradci, bil je dne 27. p. m. v slavnostnej seji v Petrogradu proglašen akademikom. Učenemu rojaku iskreno čestitamo! 0 Gundulićevej slavnosti, katero je osnovalo akademično družtvo „Zvonimir" na Dunaji, brzojavili so iz Trsta razven našoga uredništva tudi uredništvo „Naše Sloge", in odbori „Slovanske Čitalnice", „Sokok" ter „delalskega podpornega druž-tva". Čitamo, da se je slavnost izvrstno vršila, a žal, da so tretji dan razdružili komers. Akad. literarno družtvo „Slavia" v Gradci izbralo si je v odbor pričujoče gospode: cand. phil. Fr. Gestrin (Slovenec) predsednik, cand. jur. Edvard Horny (Ceh) podpredsednik, stud. phil. Joso Krnić (Hrvat) poslovodja, stud. med. EmilKostić (Srb) tajnik, stud. techn. Ireueusz Svgio-lynski (Poljak) knjižničar, stud. jur. Makso Guraplowicz (Poljak) blagajnik, stud. techn. Kalčo Ivalčev (Bolgar), stud. med. Josip Kindl (Hrvat) in stud. med. Kosta Radoj-čič (Srb) odborniki. Družtvo se obrača do rodoljubov, da podpirajo „Slavijo" in s tem bodro slovanske akademike k plodnemu delovanju. t Mijo Krešić. Narod hrvatski obžaluje smrt čestivrednega moža, ki je vso Bvoje moči posvetil narodnemu duševnemu razvoju. Dn6 7. t. m. je umrl v Zagrebu Mijo Krešić, urednik „Obrtnikov". Pokojni se jo rodil v Karlovci leta 1818. Deloval jo mnogo na narodnem polji, n. pr. jo veliko pripomogel k ustanovitvi družtva „Kolo", bil je blagajnik „Matice ilirske", člen „Gosp. družtva" i. dr. Leta 1860. je ustanovil lepoznanske novine: „Našo gore list", kateremu je bil pet let urednik ; izdajal je več let na svojo troške almanah „Lada" in „Hrvatski koledar"; nokoliko let jo dajal na svetlo list „Zabavnik"; napisal jo knjigo „Mladi trgovec" in v poslednjih letih je mnogo delal za „Obrtnika". Z našimi brati obžalujemo tudi mi izgubo delavnega domoljuba. t Ivan Lavrič c. kr. preglednik računskega namestništvenega oddelka v Trstu, umrl je v četrtek 12. t. m. ob 11 >/• zjutraj po dolgem trpljenji. Rodil se je v Dorencah pri Smledniku na Gorenjskem. Vnet rodoljub in izvrsten telovadec je bil; poučeval je 4 leta brezplačno telovadbo v „Tržaškem Sokolu". Ker so jo za to družtvo neizmerno žrtvoval, nabrali so hvaležni Sokolci precejšnjo svoto za lep venec s krasnim trakom: „Tržaški Sokol svojemu učitelju" ; prebitek hočejo podariti družbi ev. Cirila in Metoda. Pogreb je denes v soboto ob 11. uri zjutraj. Hranimo mu hvaležen spomin! t Lambert Ferčnik konzist. svetnik in župnik-dokan v Žabnicah na Koroškem je umrl 24. p. m. v 61. letu. Pokojnega poznajo Slovenci kot plodnega pisatelja in iskrenega rodoljuba. Sodeloval je pri „Besedniku", „SI. Prijatelji" in mnogo je pisal tudi za družbo „Sv. Mohora". Koroški Slovenci so v njem izgubili vrlega moža, kateri se je mnogo trudil za omiko svojih rojakov. Bodi mu zemlja lahka! Capovilla v Skednji. Josip Godina je za leto 1888v potrjen za kapo vile ali obč. načelnika v Skednji. 0 celjskej volitvi se piše „Slov. Narodu" z dne 11. jan.: O volitvi v občini okolice celjske smo Slovenci v III. razredu po hudej borbi sijajno zmagali. "Volitev je trajala od 9. ure predpoludne do 10. ure zvečer. Celjani so privlekli na volišče iz Celja vso, kar leze in gre, v besede najstrožjem pomenu, t. j. kdor ni mogel hoditi, sta ga pa po dva na pol vlekla na pol nesla v volilno sobano. V sosednej gostilni imeli so baje lepo število tolstih pečenih puranov, razven primerne množine pijače. Celjani silijo najprej na purane, potem, ko so so okrepčali, mahali so na volišče. Pa nič ni izdalo. Naši kmetje so stali kakor skala; tudi taki volilci, ki stanujejo po par ur hoda od Celja, prišli so, da pričajo se svojim glasom za narodno reč. Tako so prišli iz Levca skoro v polnem številu, iz Trnovelj, iz Teharja, in celo iz Galicije in St. Martina. Tudi iz domače občine celjske prišli so skoraj v popolnem številu posebno iz Lokrovca, Ostrožnega, Dobrove, Medloge in Babnega. Slava jim! Naši kandidati dobili so po 186 glasov, nasprotniki pa 1B4 glasov. Danes je volil II. razred; v tem smo pa za 5 glasov ostali v manjšini; naši so dobili po 45 glasov, nasprotni pa po 49 glasov, Nemškutarji so privlekli zopet vse, kar lezo in gre, ter svoje število še Čisto proti postavi pomnožili za 4 glasove. Za sliko sv. Cirila in Metoda v «e-nožeškej cerkvi so darovali gg. J van Gulin 1. gl. Andrejy Čokelj 1. gl. Jakob Perhavc 1. gl. Fran Ćehovin 1. gl. Fran Čokelj 2. gl. Mazlo Jurij 50 n. Josip Bole 50 n. Fran Delak 50 n, Josip Sollar 50 n. Ivan Kolar 50 n. Jernej Delak 30 n. Ivan Zelen 30 n. Ivan Švigelj 30 n. Statistika umrlih. Od l.do 7. t. m. je umrlo v Trstu 105 oseb in sicer 52 mož-kega in 53 ženskega spola. Po starosti jih jc bilo 19 do 1., 12 do 5., 6 do 20., 5 do 30., 9 do 40., 25 do 60., 23 do 80 leta in 6 preko 80 let. Lansko leto jo umrlo v istej dobi 9 oseb več. Zgradbe v novem tržaškem pristanišči se bodo skoraj začele. Tvrdka Cecconi je dovršila uže vse priprave, da se moro zidanje takoj pričeti, kakor hitro mraz nekoliko odjenja. Težko je bilo obaviti potrebnega kamenja in ostalega, a zdaj je vse gotovo. Statistika slušateljev na avstrijskih vseučiliščih. Po izkazu akademičnih obla-stev obisku jo avstrijska vseučilišča: Na Dunaji slušateljev 4000 rednih in 2006 izrednih, v Gradci 1082 rednih in 223 izrednih; v Inomostu 753 rednih in 110 izrednih; na nemškem vseučilišči v Pragi 1369 rednih in 156 izrednih; na češkem pa 2091 rednih in 187 izrednih; v ICrako-vem 1127 rednih in 107 izrednih; v Lvovu 1029 rednih in 86 izrednih in konečno v Černovieah 212 rednih in 47 izrednih. Vkupno je zatorej v Avstriji 13.585 ve-likošolcev na vseučiliščih in sicer: 1426 bogoslovcev, 5090 pravnikov, 5474 medi-cincev in 1595 modroslovcev.—Tehnične velike šole pa se vedno slabejo obiskujo. Občinski svet tržaški je imel dnć 12. t. m. tajno sejo. Vršila so se nekatera imenovanja, rešile se razne prošnjo in dovolile podpore. Osepnice v Ljubljani.* Javlja se nam, da je zbolelo v zadnjih dveh mesecih v Ljubljani 92 oseb na osepnicah. Magistrat namerava pripraviti posebno bolnico za tako bolnike ter staviti koze vsem učencem. Ako bolezen no odmekne, zapro se šole. Zmrznol jo gosp. Franjo Kuglor, učitelj na Smuki, v okraji Žužemberškem, na potu proti domu. Kakor se sodi, zašel je s pravega pota in oslabel. Sneg se je vdrl dno 9. t. m. med Celjem in Laškim na železnično progo ravno nekoliko pred prihodom poštnega vlaka iz Celja. Vlak se je vrnol v Celje in ondu prepeljal se na desni tir, zaradi česar je imel celo uro zamude. Policijsko. Stražniki so prijeli v ulici Cavana 39letnega težaka Andreja Pe-triČa, ker jo bil tako radoveden, da jo Begal mimogredočim gospem v žepe, baje so da se samo prepriča, ako imajo kaj „cvenka" pri sebi. — Vratar Franjo Vezerer iz Podgrada so je veselil v nekej gostilni in zapil 1 gl. 92 kr. Ker pa ni imel denarja pri sebi, vrgel ga je krčmar na ulico in ga tako pretepel, da so siromaka morali odnesti \ bolnico. — "Koči-ja/.u Lovrencu Žiberni iz Vrdele so ukradli nepoznani uzmoviči vrečo duhana raz voz, kateri je bil pustil v ulici Stadion. Pretep. V četrtek zvečer so se stepli v ulici Riborgo nekateri mornarji ruskega parnika „Line" z dvema angležkima mornarjema, ki sta bila težko ranjena. Ko se je bližala straža, pobegnoli so zločinci. Poskušen samouboj. Dninar Ivan Pavlič iz Štijaka je skočil včeraj v morje. Mornarji so nesvestnega izvlekli iz vode; ko se je nesrečnež zavedel, odpravili so ga v bolnico. Nezgoda. Nekateri tržaški poglavci so spustili po strmej ulici starega mesta voz, ki je podrl mimogredoČo 501etno Natalijo Prontelič. Zasluženoj kazni ti postopači menda ne uteko. Nastopki pijančevanja. Mornar Josip Amadeo se jo vračal dobro natrkan domov. Hodil je ob obrežji in gotovo je zaupal preveč krepkim svojim nogam, ki so se mu pa izneverile, kajti* pijanec se je zvrnol v morje, kjer bi bil gotovo vtonol, da ne bi ga bili nekateri navzoČni tovariši spravili na suho. V vodi so je izvestno takoj streznol. Književnost. „Ljubljanskega Zvona" VIII, leta je prišel na svetlo 1. vezek s to-le vsebino: 1. Gorazd: „Stara pravda". Venec balad. 2. Josip Stare; Vanda. Povest. 3. K. Pire: Iz Bremna v New-York. 4. Fr. Gestrin: V snegu. Pesem, 5. Ivan Vrhove«: In domače zgodovine. ' I. 6. A. Fe-konja: Vila Slovinska. 7. Evgen Lah : Ljubljana v ljudopisnem oziru. 8. A. Planinec: Na počitnicah. 9. Dr. Kari vitez Ulci\veis-Trsteniški: Kaj imenujemo bolezen uma? 10. Književna poročila: V. Oblak: V. Brandl a) Život Pavla Jo«. Ša-farika. V Brne 1887, 8°, 141. b) Život Karla Jaromira Erbena. V Brno 1887,8», 97. 11. V. Oblak: Čakavski drobec i 1. 1554. 12. Listek: Bibliografija slovenska. — „Slovan". — „Slovanski svet". — Dvanajst večerov. — Hrvatska književnost. — „Matica Hrvatska". — Triglav. — Učenke v petih delih sveta. — Drobtinice. „Ljubljanski Zvon" bode v prvej vrsti gojil leposlovje, priobčeval znanstvene in ukovite razprave iz različnih oddelkov človeškega znanja, zbiral narodno blago, skrbel za točen pregled sočasnega slovenskega slovstva in imenitnejših proizvodov drugih slovanskih literatur, vzlasti hrvatske ter naposled poročal o napredovanji domačih književnih in umetnostnih zavodov. „Ljublj. Zvon" izhaja v Ljubljani po 4 pole obsožen v velikej osmerki po eden pot na mesec v vezkih ter stoji vso leto 4 gld. 60 nove., polu leta 2 gld. 30 nove., četrt leta 1 gld. 15 novč. „Slovanski Svet" je bil zaplenjen. Uredništvo je vložilo prošnjo za drugo izdajo I. številke. „Popotnik", list /a šolo in dom je začel letos svoj IX. tečaj. 1. številka ima nastopno vsebino: Vabilo na naročbo. — Novo leto! — Kako naj slovenska mladina obhaja 401etni spomin vladarstva Njih Veličanstva Franca Jožefa I. — Marka Fabija Kvintiljana govorniški pouk. — Železo. — Književna poročila. — Dopisi. — Razne stvari. — Listnica. — Inserati. Namen listu je buditi narodno šolstvo, pospeševati narodno in stanovsko zavest med slovenskim učiteljstvom, gojiti mejsebojno bratsko vzajemnost in podpirati učiteljstvo, katero teži po združenji vseh slovenskih tovarišev v osredno učiteljsko družtvo, ki ima biti sredotočje slov. duševnega gibanja. „Popotnik" izhaja v Mariboru dvakrat na mesec ter stane za vso leto 3 gld., za pol leta 1 gl. HO kr. pristavi svoj podpis, potem se račun priobči v uradni „Wr. Ztg." in pa v okrožnici rečenoga urada. Iz izvestja za mesec december porabimo te-le podatke: Vložilo se je 440.501 krat v skupnem znesku 55,908,864 gld.; od tega pride na Štajersko 21.010 vlog z 2,065.868 gld., Koroško 5565 vlog za 527.059 gld.. Kranjsko 5353 vlog in 521.182 gld., na Primorskem 6860 vlog s 793.985 gl. Vrnolo se je pa 140.499 krat za 61,115.611 gld.; od tega na Štajerskem 3890krat za 1,137.108 gld, Koroškem 967krat za 144.007 gld., Kranjskem 768krat za 129.153 gold., Primorskem 2497krat za 935.896 gld. Od 12. januvarja 1883, ko je hranilnica začela poslovati, do konca minolega meseca se je skupno vložilo po Avstriji 14,465.012krat za 1.463,003.394 gold. 81 kr., a vrnolo 4,374.040-krat v skupnem znesku 1.423,234.479 gld. 71 kr., v hranilnici jo torej preostalo čistih 39,768.912 gold. 10 kr. Med povračili zapopaden je tudi znesek 7,112.700 gld.. za kar je urad vložnikom na zahtevanjo kupil in odposlal državnih papirjev. Rentnih knjižic je v prometu 9062, ki so vredne 6,750.000 gold. Vložnih knjižic je med ljudstvom 597.708, a knjig-čekovnic 12.981. Število varčevalcev je meseca decembra narastlo za 3924. Prošnja. Nemški „šulferajn" usiljuje mnogim šolskim knjižnicam po našem okraji knjige, ki so nam brez vse koristi, ker so pisane v jeziku, ki jc nam in našim otrokom nerazumljiv. Zato je sklenol občni zbor naše podružnice ustanoviti za naš okraj podružnično knjižnico, iz katere bi se knjige v prvej vrsti izposojevale čestitim gospodom katehetom in narodnim učiteljem, da jih izposojujo slovenskoj mladini, naj se iz njih uči lepemu slovenskemu jeziku in navzame ljubezni do vere in domovino. Ker nam pa naša sredstva ne dozvo-ljavajo, mnogo v ta namen storiti, obrača se podpisano načcluištvo do velečestitega slovenskega občinstva z najprisrenejso prošnjo, da nam blagovoli podariti primernih knjig. Podarjene knjige naj so blagovolijo pošiljati sedanjemu knjižničarju, č. g. Val. Krautu, župniku na Brnci (Fiirnitz bei Villach). Šent Lenart pri sedmih Studencih, januvarja meseca 1888. Načelništvo podružnice sv. Cirila in Metoda „za Beljak i n ok o li co". Matija Wutti, 1. r. Janez Wuherer, 1. r. načelnik. tajnik. Gospodarske is trpmsks stvari Slovensko čebelarsko družtvo. Došel je „Slov. Narodu" z Gorenjskega dopis, ki slika propad čebelarskega družtva. Od oktobra meseca ne izhaja več družtveni list. Družtveni drevesnici kažeti prežalostno lice. Nežna se, kako se obračajo podpore. Družtvo je podobno hira-jočemu panju. In kakor ta hitro okreva, če se stara matica nadomesti z mlado in Čvrsto, tako bode družtvo oživelo, če do-bode novo predsedništvo. Nove volitve bi bile morale biti uže pred 2 letoma. Promet v c. kr. poštni hranilnici meseca decembra. Kar se vsakega meseca po posameznih poštah nabere in izda denarja, o tem jo voditelj hranilnice postavno obvezan dajati mesečni račun ministru za trgovino. Ko ta pod predloženi mu izkaz Poslano. *) Cenjeno uredništvo prosi se, naj blagovoli natisnoti pričujoče vrstico: O. dopisnik iz Gorico je bil v svojem popisu „božičnico" dvoraz. slovenske dekliške šole v Gorici, „Edinost" od 7. januvarja št. 2 v pomoti. G. Pahor je sicer vrl pevovodja, a pri imenenovani „božićnici* ni poučeval niti vodil petja. Kdor se jo trudil, temu pač ta pomota ne ugaja — uže zaradi tega ne, da bi kdo ne pri-pisaval učiteljicam slovenske dekliške šolo nezmožnosti v petji. Toliko v popravek! S temi vrsticami pa nečem najmanj žaliti g. dopisnika; le; „vsacemu kar gre!" V Gorici 12. januvarja 1888. Vodstvo slov. dekliške šol« *) Za stvari pod tem nnslnvom je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu postava V«l«Vti. Tržno poročilo. Kava. Tendenca slabu, ker se najodUčnejSe tvrdke v Braziliji jnko dobre žetve nadejo {6.50—7.50 milijonov vreč.) V naših skladiščih je povprečno 51000 mut. stotov. — Cene bo: Ko iti Sautos iako lini po 109-113 gl.; fini 107—109 gl., srednji 103— 105 gl , navadni no 9ti—H8 gld. — Java 105— 107 gl. - Mantila 10S 112 gl. - Laguavra 1 IG-IVO gl. Ceylon 133-13,s nI Mirodije Slaba kupčija, vender pa se drži dobro sladka skoria ali fimet na v evni po 33 gl., prav tako Piment po 31 gl. — 1'opra pa s« tnalo prodaje. Sitigupore j« po t. 98, Ba-tavia po f. 7 88, Penaog po f. 7. ,fcj. — Nageljni žebljički po t 1.3-1 — 1 34 Petrolije. A kopra v sin prispela dva ruska parniki« s povprečno 33.00" met stotov petroleja, vender s« cen« drže, ker i • bil>> vs • u že na pi>tu pro ano Cena je. v sodih f 9, v zabojih f 10.75-11. Olje. Cene rastejo, ker s« po nov-m trgovinskem ugovoru z llabjo bolje prodaj*. Cene (brez soda) so: Lecce, dobro f. 42—43, Valonsko f 40-41, Dalmatinsko f 43—4i, Mont* San Angelo f. 101-63, Aix jako ti .o f 71-73 Sladkor. Nekaj mirneji - Prve vrste een-trifogal (v vrečah) f 34 75—35, transito pa f. 33.75—31. (2 po »to odbitka). Juino vočje. Malo kupčije, edino Sultanin • se dobro prodajajo. — Limonov tn pomeranč j" blizu TU.UtO zato.j-v 11 »kUdiMi in vkljub jako nizkej ceni ('2-4 gl ) s« jih malo prodate. debelo se prodaj*. »amo japonski Poslano, (po f. 16.25] ostalo t»« na drobno I « , .. i . , , , Fižol. Danes iako *1abe JnS.to.ia gotovo' Kolnike na kostobolu, rheuma-se poboljšajo, kakor Mtro nride ve* narcčeb tizmu in na živcih opoznrujemo posebno Prodaje »•: Koks po f. 187n, m.ieži naTHiini na oglas „Kwizda-ja Fluid proti koštaju 9 »O, temno rodeti f. 8 75, bohinec f 10.50. bolu" na 4. strani denainjeu- lista. (29) i dolgi f. 10.7.1, okrogli f. 10, mandolini J h v ' t 10. * Marija Lavrič rojena Gautroža soproga, bratje Josip, Mihael, Matija, in Lovrenc, ter sestre Mana, Micika, Meta, Neža in Frančiška v imenu vseh ostalih sorodnikov oznanjajo prijateljem in znancem pretužno vest, ila je gospod. IVAN LAVRIČ c. k. preglednik namestništvenega računskega oddelka v Trstu dne 16. januvarja ob W/2 zjutraj po dolgem trpljenji v 44. letu svoje dobo mirno v Gospodu zaspal previden s6 sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb v soboto 14. t. m. ob 11. uri dopolnilne izpred hišo v ulici Acquedotto št. 43. Ozdravljenje plućnih bolezni Tuberkuloie, (sušice, jetlko), naduhe, zaprte sape), Kroničnega bromhijalnega katara itd. po plinovi EXHALACIJI (po rektalnej injekciji). Naj neverjetne) i, skoraj nedosegljivi Idejal zdravnikov je z ovim postopanjem popolnoma dosežen! Ob osupljivih, nepogrešivih vspehlh govore najjasnejše sledeča Sisroa slavnih profesorjev, koja navedemo v kratkem, toda kolikor mogoče z lastnimi esedatni, In kuja so bila tudi potrjena no zdravniških listih tii- in inozemstva: Prof dr. Borgcon. Po tridnevne) plinovej ehalacijl po r ktalnej injekciji, izdatno pojemanje kašlja in izvržka, potem nopolno prenehanje, — mrzlica, pot in hripavost je posve izginola, — Truplo se rcli vsaki teden za — 1 K. Ravno tako brzo os-dravljenje tudi pri starej, celd pri miliarnej tuberkolozi. — Bolnik se ozdravi ter more tudi najteŽjiu posel zopet opravljati. —" Prof. Dr Ciirnil. Pri na.iuhi se more pol ure po plinovej exhalacijl laglj« sonsti, — Ako se exhalaciia dalje rabi, s* naduha ne povrne več. Zoper šsulcl in naduhi je plinova exhalai*ija okuženo, izvrstno sreditvo" Prof. Ur. Dujardin Beaumetz : «C-do pri afonlčnem erlu. poškodovanemu po tuber-kolo/i, so se v 2—3 rednih zacelile otekline dasiravno je bila uže polovica pljutf razdejan h • Or M. Langhlln voija bolnice v Filadelfiji je vporabil pliiinvo exhalacjo pri .SO bolnikih, koji ho bili i.ž ■ v najzadnjem stanju tuberkuloze in vsi so popolnoma ozdraveli Vsaki dan pa se množe zr»vtnskn ooroč la o sretnlin ozdntvlj nju, ter j^ razun navadenih s prič' val š- mnogo drnzih od slavnih profesorjev T jdi v c. k. jav e| bolnici na Dunaja 9" vporahljuje stroj za plinovo exhalacijo. — Imamo mnoeo spričeval odzravelib. C. kr. iz j za pliuovo exnalacljo (Rnctal-Jiijector) se dooiva z vsemi pripravami za pripravljenje pliva in z popisom za vporavo za zdravnike, ter ga more rabiti tudi vsak bolnik sam pri Dr. KARLU ALTMANN, Wien YII., Mariahilferstasse N. 80/A ter stane gl. 8.30 z omotom proti gotovem novcu ali provzetju. — Ozdravljenj - ni niti težavno, niti ovira vsakdanji posel. —40 | Ljubljanski Zvon. | « Gld. 4.60. £> | Gld. 2.30. - Gld. 1.15. g 9999999999^1: Dobiva so v vsih knjižarnah 13. naklad i ravno izašla medic, svetovalca Dr. MOLLER-JA najnovejše del) o slabosti, oslabelih živcih, o aa- itopk»Ti mladostnih pregreskov itd. Pošilja se tajno za 60 nv. v pošt. markah KAKOL KREIKENBAUM 23 Braunschweig. 52 49 PRI JULIJU GRIMMU dežnikar, Burriera Vecchia 18 jo zelo bogata zaloga dežnikov za gospe in gospode za jako nizke cene. — Dežniki iz bombaža od 80 novč. naprej. Dežniki iz volne in satina od f 1.40. naprej. Dežniki židani od f. 2.50. naprej. Sprejemajo se vsakovrstni popravki za jako nizke cene. 85—104 Mnrijaceljske že'odečne kapljice. izvrstno delujočo zdravilo pri vseli boloznili na želodcu Neproconljive dn brote je poselmo vpliv nji liov pri noteSnosti, slabosti želodca, ako z grla smrdi, napenjanju, kislem pehanju, koliki, ielodeč- neni kataru, gorečiče frznvci) pri preobilnoj produkciji Blin, rumenlci blu-vanju in gnjusu glavobolu, ako boli iz želodca) krč v želodcu, zabnsanji, preobilnosti jedi in pijaŽ v želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali himorojdam. Cen« steklenici je z nakazom vred samo 35 nov Glavni zalog ima lekar-ničar „k angel ju varhu" 53 - 5H Dr. Brady Krommler, Morava V Trstu jih pa dobite pri lekarniČarju I Soravallu blizo starega sv. Antona TRŽAŠKA HRANILNICA Sprojemlje denarne vloge v bankovcih od nd uO sold do vaact-ga znrska vsak dan v tednu razun nraznlkov, in to o.1 9—12 ure opohidne. Ob nedeljah pa od 10 -11. ure zjutraj. Obresti na knjižice..........3% Plačuje vnuk dan od 9—12 ureopoludne. Zneske nd o(J gld. precej, od 50—100 ie treba 1 dan odpovedntl, 100—1000 3 dni in čez 1000 pa 5 dni poprej. Eskomptttje menjice domicilirane na tržaškem trgu po........41/« Posojnje na državne papirje avstro-ogrske d" 1000 gl I. po........5°/n višje zneske v tekočem računu po . 4'/a0/o Daje denar proti vknjiženju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru. TRST, 1. oktobra 18H6. 1-24 Sar komu ne ugaja sprejme se brez prigovora franko nazaj TRGOVSKA TVRDKA Bernhard Tkho Brno (BrUnn) Krautmarkt št. 18/63 v lastnej hiši pošilja proti povzetju : 10—10—4 tfzoroi in ceniki zastoj in franko. Ostanek Brnskega sukna sama volna T. 10 m. dolx za kompletno obleko f 5 Ostanek lila^a za vrhna sukdjo sama volna 2.1U m. dolga za celo vrhno sukri|0 f. M.KO Deset metrov Temo v'eloure sama volna Gl) ctrn široko v vseh modernih barvah f -1 Deset met. kariranega blaqa za OBLEKE 60 ctm šiiok ga za Cflo obl-ko i. t nO Kos ltuiaburšk(kK" OKSFORDA ki se da oprati, dobri* baže 29 komolcev popolnoma f 4 KO Kos zefira najbolje in najbolj modernega blaga za moŠk e košulje in nbl 20 komolcev f ».KO Ostanek PALMERST0N, 2 10 m»-t d d«, za popolno zimsko *ukno f. t»o Ostanek MANDARINA s:i m a volna, 2 10 m dolg za e^lo zimsko sukno f. o Deset metrov sukna za gospe sama volna v vStih mode-nih barvah dvojna Širokn«t f H Kos domačega PLATNA */4 20 komolc. f 1 KO ,V4 30 komolc t'. K KO En kos M! SOLINE bu širok, :-JU komolcev popolnima, holji ko oluino f, o koJ Ostanek štajersk. valjanega soRna 2 25 m. za celo lovsko suknjo f K Deset met. Kalmuka frteŽ po modi se da oprnti 60 ■•1,m f. 9.90 Deset met. Valarijna flanele ki se da oprati na p- bai f i r»o Jopica za gospe iz ovčje volne (Jerspy), v vseh b r- vtih ki su l^po ]>odaje f * Kanevas */t širok, :-iu kom )lc. lila f 1 HO, platnen H(J koniob; , lila rudefi f O Zimski OGRTAČ »/, ■ KO Dvojato ruta od VELURJA: ®/4 dok'u S'im i volua 1 t » KO j Androna Gusion št. 2 v Trstu priporoča veliko 2alogo sadja vsake vrst« najboljših plemen na drobno in debelo. — Prevza me vsako pošiljatev na deželo, ka« tera se izvrši točno in solidno. Idi 100 IIIV II/ A 2,1 *Po,ne iTi j| \ I l\ /A ^ ' t ki 1 i kuŽetijn 1 oslabeni* iin>?kH slul'nsti, ptducij žpečo vodo, močenje postelje, puSČanje krvi, zabirje v d*, m 7u vse bol« zni mehurja, oroba In iivivv. Tudi pismeno po najnovejšem ziiaiisivenem posto, anju z neškodljivimi aredstvi. 4.j_92_i04 C. Stroettel, apooljalal zdravnik Llndaa a« Bidtiiii Zimske suknje valjanega sukna gorke i debelo pod' loŽene f. 5.- II. vrsti fr. 6.50 Nuj boljša, tmjuenejAa naj'.rpiiHjšaj zimska suknja iz dobreh wjkna vsaki barvrt in ve-ikostl. Zn m "o zadostuje široknst Sez prsi Stefanija-jopice tC.',"£ T. 1.80 barvah, /a gospode in po«pe, eleg. i tople Gotove obleke za gospode f ^Ta hla(*e, suknja in prsluk, iz dobreg v*VV brnskeg In rihenb. sukna za jesen i zimo, toplo podložene, vsake boje i velikosti Emi oldeka stane f. G.50, II vrsti f.^i.C^O, [II. uajfineje f. lO&O — Za mero za doNtnje širokost, f'ez < rsi Dežni plašči iz kavcuka:ukfnf.6.45 iz nepredrljivega, vulkaniz ivaiiepa sheeting-kavžuka v e eg. dolgoj pal^tot-obliki ter s. more na spodnjej strani nositi tudi kot površna suknja Za mero zadostuj* visokost, Pftfcrivaia 7,1 p°"teb0 ' miZH Xl f i UM HdiM finetTRTinsa. z tlmniml •• fineearipsa, z tkanimi cvetlicami in t č tiknmi iz uliSa ra 4 oglih Odeja za potnike f. 1.75 trajne in v -hke z barvanim robom komad I l,t5, i »ko line f 'J ?."» • leganlin.% toplu, trpežnn.f 1 '/i velike, v fin h, orijnt." I«-burvah ikane z krasnim c.iie1i>ille-ixi|)kami. neverjetno po ceni kuoljeno. Vsaki komad sumo f '1. — Edina poSlljatev ' ro'i poštnem povzetju ali pa pr"ti potovnju dennrju w. (ailiNt" vom FEKETE'n Faliriks-Lager fertiger Rleider |„Zur ungar. Krone14, Wien, V., Wehr gas8e 13/34. 7-7 KWIZDA-JA fluid proti kostobolu izku&eno izvrstno sredstvo proti iir v v VOŠČENE SVECE 8—5 izdeluje Seemann v Ljubljani »Isti e tudi jako dober za okrepčan e po velikem trudu, dolgej nho i itd. in tudi v visokej starosti proti oslabenju. KWIZDA-JA (G)7"6 fluid proti kostobolu dobiva se pravi v TrHtu v lekarnah gg.: CI. Zanell i, P. Prendin , O. II. Foraho^ olii, ■'.«!. pi, I oltoiibiirK* Jon. pl. Ijeltenhurff« A. Ikrnxma-rer, Al. llavuMinl, I. Merrn-vallo. — Na vedko in eksport i>ri b-k»r-nlčarjima C'. /nnottl«P. I'i^ndiiii, zatim v kkarntih v Postojni, Sežani, na Reki, v Pulju, Dubrovniku, Rovinju, Spljetu in Zadru. Glavno skladišče : Kreisapotheko des Franz Joh. Kwizda, k. k. OHterr u. ko ig rumfiniseher Hoflieferant in K<>i>neul)ui'f;. Cena 1 steklenice 1 gld. a. v. Opomnja s Ako se kupuje ta preparat, prosini'i p. n. oliffinstvo, da ztihteva vedno KUIKDA-JA fluid proti kostobolu ter pazi, du j»* na vsukej steklenici in na vsakemu kartonu gori odtisu ena znamka Lastnik pol. dru/.tvo „Edinost1'. Izdajatelj in odgovorni urednik Lovro Žvab. Tiskarna Dolenc v Trstu.