List 52. i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. » po i se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. Za prinašanje na dom v Ljnb Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo Dopisi naj se pošiljajo nredništvn „Novic1 Ljubljani 27. decembra 1901. Vabilo na naročbo „Novic" » Leto se bliža svojemu koncu 7 m bliža se čas, da se bodo čitatelji zopet morali odločiti kake liste naj si naroče za bodoče leto. Ker se je zadnji čas slovensko časopisje močno pomnožilo i ni to več lahka stvar. i j? znani stari Novicam" ni treba razvijati svojega programa, ker je že dovolj znan. Njih program je slovenski program, katerega so se držali dr. Bleiweis, dr. Costa, dr. Toman in S ve te c, katerega zastopnik je sedaj ces. svetnik Murni k in kateremu so „Novice" bile zveste v najtežavnejših časih. Hodile bodo nekako srednjo pot in boja ne bodo iskale, a vender odločno branile slovensko narodno stališče proti vsakomur. Poganjale se bodo odkritosrčno za najširšo in neposredno volilno m — - o J---- --- ------x^juixuv All IIVJ^VUA vuiiv f V/1A1UV/ J)l*člVlCOj OU OC dosedaj najdoslednejše izmej vseh slovenskih listov, ker so prepričane, da bodo postavodajni zastopi tem bolje izražali pravo mnenje naroda, čim bolje bo vsem stanovom omogočeno, izražati ob litvah svoje mnenje. Smatrale bodo za svojo nalogo, zagovarjati koristi srednjih in nižjih stanov. Posebno po- ; Ta kakor so se vo zornost bodo obračale na koristi našega kmeta in- doslej popolnoma zapuščenega obrtnika dva stanova sta stebra našega naroda. Posebno kmet nima pri nobenem narodu tacega pomena kakor pri našem. Naš kmet ni samo tisti, ki druge stanove preskrbuje z živežem, temveč najboljš možje našega naroda ? odili kmetskih hišah naši najboljši pisatelji, učenjaki, politiki možje našega naroda so se rodili v kmetskih hišah, naši najboljši pisatelji, i največ iz kmetskih hiš, tako da lahko rečemo, da je kmet rešil našo narodnost so mestih je pa najvažnejši obrtni stan. To je jedini nezavisni stan, na katerega se mo zato je pa dolžnost slovenskih politikov in časopisov, da ne pozabljajo ko ramo Slovenci zanašati risti tega stanu. Slovenski obrtniki nimajo doslej svojega strokovnega lista inicijativi gosp ozirom na to in po ces svetnika M urnika, ki nadzoruje list, posvečevale bodo „Novice44 v prihodnje posebno pozornost obrtnikom in obrtniškim zadevam in pričakujejo, da se jih obrtniki tesno oklenej o. Novice 4 bodo v novem letu v jedrnatih in stvarnih člankih pojasnjevale vsa politična vprašanja. Posebno pozornost bodo obračale kakor dosedaj slovenskim in slovanskim vprašanjem. Poganjale se bodo z isto odločnostjo za narodno jednakopravnost in narodne pravice avstrijskih Slovanov. kot so se vedno v njih polstoletnem obstanku Skrbele bodo pa tudi za pouk kmeta in obrtnika Pri tem obračati novim iznajdbam ter so si pridobile več izvrstnih sotrudnikov delu bodo skrbele za primerno poučno in zabavno gradivo. mislijo posebno pozornost poučnem in zabavnem Splošno se bodo „Novice" trudile v novem letu vsestranski zadovoljiti svoje čitatelje, do katerih se obračajo s prošnjo, da jim ostanejo zvesti v novem letu in še kaj novih naročnikov pridobe. Stran 512. Letnik LIX. Dolžnost , da izrekamo koncem leta tuđi zahvalo vsem sotrudnikom in jili prosimo, naj nam ne odreko svoje pomoči v novem letu. Posebno bi nam bilo ustreženo s kratkimi poročili je pa o dogodkih po Slovenskem, kar se lahko sporoči na dopisnici Izhajale bodo , ,N o v i c e v dosedanji obliki in bode: za ljubljanske naročnike v tiskarni prejemane za obsegu celo tudi o novem letu krone leto gid 50 kr*) in za četrt leta 1 krono 50 vin. (75 leto kr.) kron gld.) 1 za Cena pol jim leta Po pošti prejemane za celo kron gid 50 kr.), za pol leta 3 krone (90 kr.). Za pošiljanje na dom v Ljubljani se plača pošilja: Blasnikoyi tiskarni v Ljubljani. gld za 50 kr.) in za četrt leta 1 krono 80 vin celo leto 80 vin. (40 kr.). Naročnino se obrambo. Naša navada ni j da se spuščali v polemiko, ker smo prepričani, da polemika še nikdar nikogar ni prepričala in da ne prinese nikdar aksolutne koristi, ne jedni ne drugi strani. Tudi če smo napadeni, ne odgovarjamo; če ima napadalec prav, popravljamo kar smo zagrešili, če pa napadalec nima prav, ostanemo pri svojem mnenju in ga pustimo pisati kolikor ga je volja. Danes pa moramo napraviti izjemo in nekoliko odgovoriti na napad, s katerim nas je počastil tisti list, ki je leto m dan zapleten v najbrezplodnejše polemike, ki ves svet zalaga z dobrimi nauki, ki neprestano oznanja dostojnost v kritiki in v polemiki, ter se „zgraža" do kosti zaradi vsake lapalije, sam pa je našemu listu očital presojanju najgrše, najnizkotnejše nagibe javnih razmer. Ta list je v tržaška „Edinost" a povod za napad jej je dal naš članek, v katerem smo njen po- vodom vseučiliške razprave v državnem zboru povedali Hrvatom svoje mnenje. Kar smo pisali v tem članku, ker vzdržujemo od prve do zadnje besede, vse od prve do zadnje besede sicer žalostno a tudi resnično. • _ Slovenski listi so se kritike o postopanju Hrvatov pri tej priliki vzdržali, kakor se sploh vzdrže kritike o hrvatskih razmerah. Mi pa smo bili mnenja » da koristno, če se Hrvatom brez ovinkov pove resnice, odkrito in naravnost, kakor se spodobi mej ljudmi, katere vodijo precej krotka jagnjeta, ali pravice, izreči svoje mnenje brez ovinkov, si ne damo vzeti, niti od tržaške „Edi- nosti :u če tudi se čuti poklicano ves svet „hofmeistrovati*. Smo-li v katerem oziru delali Hrvatom naj manjšo krivico? Ne! Glede vseučilišča niso Hrvatje postopali korektno. Hrvatski poslanci so sicer podpisali dotični predlog in zanj glasovali i ali zaradi tega, ker se zajedno za htevala reciprociteta za zagrebško vseučilišče. Preprečili da se je zahtevala univerza v Ljubljani, dr. Klaić so pa je s svojim govorom naravnost napeljaval vodo mlin naših nasprotnikov. na Vzlic shodu v Zagrebu lahko rečemo i da je hr vatska javnost odločno nasprotovala naši zahtevi. Neka ter i listi so se držali reservirano, drugi so brezobzirno nastopali proti nam in ravno tako so nastopali hrvatski akademiki. Hrvatje so očitno pokazali, da ne marajo vseučilišča za vse Jugoslovane v Ljubljani; če so rekli i da Slovencem privoščijo slovensko univerzo i bilo to jako po ceni, saj vedo, da se univerza samo za Slovence še Bog ve koliko časa ne doseže, ako se sploh kdaj doseže. In o takem postopanju bi ne smeli mi od krito povedati svojega mnenja?* Ta bi bila lepa! Tako daleč menda še nismo, da morali vse utakniti. Ali smo v dotičnem članku storili Hrvatom drugače kako krivico? „Edinost" se ni potrudila kako krivico dokazala. Opsovala nas Bosna. ) da nam bila pa mirna Toda če pregledamo točko za točko tisti članek, vidimo, da nam „Edinost" ni mogla nobene dokazati, ker nobene storili nismo. krivice Ali je morda ideja jedinstva mej Hrvati in Slovenci dobri nameni, da se njimi pogovorimo odkritosrčno, na Hrvatskem, kaj več kakor akademična? Ali mar ne kakor brat z bratom. Zdelo se nam je to potrebno, ker napreduje germanizacija in madjarizacija v Slavoniji? so Hrvatje ravno tako navezani na Slovence, kakor Slo- ne napreduje potem lagal dr. Vrbanic. Ali mar ne venci na Hrvatje. Skupni kakor lastni interes obeh na- pridobiva madjaronstvo na Hrvatskem vedno več tal ? To rodov zahteva da hodimo roka v roki kot ravnovredni kažejo volitve v sabor in dejstvo, da tisti Zagreb j ki je zavezniki, a mej zavezniki, ki se drug druzega jednako za madjaronskim banom Pijačevičem v boju pridobil na potrebujejo, mora vladati odkritost. Mi » Edinosti" ne rodnega župana i ima danes madjaronskega župana. Ali branimo, če hoče kakor doslej tako tudi v naprej vsako mar Hrvatje store svojo dolžnost glede Istre? Hrvatje nerodnost in brezsmiselnost, ki jo stori kak Hrvat, obču- nimajo nič narodnega davka, in bi torej prav dovati, če vidi povsod sokole in leve, kjer so v resnici vsako leto najmanj 50.000 gld. žrtvovali za Istro lahko a Letnik LIX. Stran 513 koliko store ? V poličnem oziru nič, v gmotnem pa skoro nič. Kar se je izvojevalo za Istro, to se je doseglo s pc- ogorčenost. 27. novembra v št. 271. članek, ki je v nas obudil občno tem članku se je naravnost imperti močjo Slovencev, dr. Šusteršič pa se javno hvali > da je n en t no pisalo o naši vseučiliški akciji in se vsa gospodarska organizacija v Istri odvisna cd njegove zahtevanje zasmehovalo. Ta članek je bil vzrok naše da milosti, ne od Hrvatov. In to verjetno, saj se celo smo svoje pero ostreje nabrusili m da smo Hrvatom mora Zagreb obračati v Ljubljano v gospodarskih rečeh, brez ovinkov povedali svoje mnenje, ter jim enkrat po o čemer bi kreditna banka ljubljanska vedela silno za- stavili pred oči, da smo Slovenci tisti, ki smo nimivih reči povedati. dejansko kaj storili za hrvatsko-slovensko Naj preiskujemo naš članek kolikor hočemo, nikjer jedinstvo, ne Hrvatje. A glej čudo! Ravno tista ne najdemo najmanjše stvari i ki si mogla smatrati „Edinost" » ki nas ljuto napadala in krvavo žalila, ker kot krivica. „Edinost" se je menda najbolj razjezila, ker smo Hrvatom povedali nekaj četudi bridkih resnic in to smo rekli da je državnopravna ločitev Slovencev od v očigled njihovega postopanja glede našega vseučilišča 5 Hrvatov skoro nepremagljiva ovira kulturnemu jedinstvn tista „Edinost" ni našla niti besedice, da bi bila r ra * 'J*, - • - J.I - K in da danes v Zagrebu tudi še ni pogojev za to jedinstvo, zavrnila svojega reškega zaveznika. Za Hrvate Vi orali spisati celo razpravo o pojmu » kulturno se je potegnila, Slovence pa je mirno pustila zasmehovati ! jedinstvo" in o ovirah, ki jih vsaka državno-pravna ločitev Ne bili se spustili v polemiko i če bi » Edinost" dela kulturnemu jedinstvu dveh narodov, ako hoteli ne bila imela predrzno čelo nam podtikati, da smo hoteli to stvar vsestransko [pojasniti. Morda bo kak laški osmo- z našim člankom delati razdor, da smo pisali iz sovraštva šolec v Trstu tako prijazen in bo gospodom okrog » Edi proti Hrvatom. „Edinost" nas s tem dolžila zaničljivih i nosti 1 pojasnil, da mej avstrijskimi Lahi in mej Italijani naravnost izdajalskih lastnostij, podtikala nam podle na- v kraljestvu sicer vlada idealno kulturno jedinstvo, da je gibe. To je najhujše, kar se more komu očitati, to je pa pa to kulturno jedinstvo v praksi še jako nepopolno in tudi najnizkotnejše, najinfamnejše, kar zamore kdo storiti, sicer prav zaradi državnopravne ločitve. Mi gospodom Naš list pač še nikdar ni dal vzrokov, dvomiti o čistosti okrog „Edinosti" lahko garantiramo, da je vsak boljši njegovih nagibov in se od gospodov v Trstu nima prav osmošolec v stanu, jim to prav jasno razložiti in bodo ničesar učiti. Odklanjamo zatorej z ogorčenjem omenjeno potem lahko umeli, kako silne ovire stavlja državnopravna obdolžitev „Edinosti" kot vseskoz hudobno insult o. ločitev kulturnemu jedinstvu Hrvatov in. Slovencev. Kar se tiče pogojev za kulturno jedinstvo, katere prihodnje pa prosimo „Edinost" naj svoje nauke/ s katerimi zalaga ves svet, ohrani za-se. Kakor pogrešamo v Zagrebu, se pa „Edinost" lahko pri kakem kaže naš slučaj, je sama najbolj potrebna tacih naukov, hrvatskem dijaku informira. Ta ji bo lahko vse pojasnil, _ najbolje še to, kako je z najvišjim gojiščem narodne kulture, z zagrebškim vseučiliščem. „Edinost" bo morda strmela, ko bo izvedela, da je na filozofski fakulteti za- Politični pregled. Notranji položaj Parlament je šel na počitnice. grebškega vsoučilišča nekaj jako dobrih močij, na prav- Javno mnenje se bavi še vedno največ z grožnjo, da pride do svojo državnega prevrata. Ministrski predsednik je namreč prvo izjavo še dvakrat ponovil, jedenkrát v poslanski, drugikrat v gospodski zbornici. Nemške stranke so vsled tega zelo potrte, saj vedo, da grozi samo njim škoda, ako se res zgodi na dopustu, ker so poslanci, in strmela bo morda tudi, državni prevrat. Kar se tiče tega državnega prevrata, se lahko ko izve, da že zdaj prvi dve leti lahko vsak Slovenec in niški pa silno malo; strmela bo morda tudi, ko izve, da ta pravniška fakulteta ni drugega, kakor zavod za vzgo-jevanje uradnikov, da je mnogo profesorjev, ki so vedno reče Vsakdo uvideva, da skoro ne more izostati, boje se ga vsak cislitvanski Hrvat studira v Zagrebu in za ti dve Pa samo Nemci leti reciprociteta v Cislitvanski priznana, da pa gredo vender tako dalmatinski Hrvatje kakor Slovenci rajši v Gradec, na Dunaj in v Prago, ker zagrebško univerzo Državni zbor Poslanska zbornica je v zadnjih sejah rešila celo vrsto zakonov s čudovito naglico. Zakon o kmetijskih zadrugah je bil odobren Pri razpravi o tem za- to dcbro i* emislila, bo konu je poslanec Žičkar predlagal, naj se v mešanih deželah ta organizacija loči po narodnosti, tako da bo imela vsaka morda spoznala, da res še niso narodnost svojo posebno organizacijo. Kako velikega pomena smatrajo za znanstveno manjvredno. Ako bo „Edinost vse dani pogoji kulturnemu jedinstvu. Kajti kar velja o vse bi bila taka uredba za zunajkranjske Slovence, je pač vsakemu učilišču, pogojih. velja več ali manj tudi o drugih kulturnih jasno. A glej Poljaki in Čehi so glasovali proti temu predlogu in ga tudi res pokopali. Razun zakona o kmetijskih zadrugah zbornica tudi dokončala razpravo o premembi Najbolj je menda „Edinost" razdražil ostri ton na- obrtnega reda ter rešila zakon o diurnistih in pravnih prak izjaviti, da je šega članka? Tudi v tem oziru moramo bil ton opravičen, izjaviti pa moramo tudi nost prav zadnji list, ki nam sme radi tega kaj oči janu- da Eii- tikantih. Prihodnja seja poslanske zbornice bo šele 20 varja. Minoli petek je imela tudi gospodska zbornica sejo, v kateri je odobrila proračunski provizorij. Pri tej priliki se je na „Edinost" je v tesni zvezi z „Novim listom" v tako tesni zvezi, da se je šel urednik tega lista precej veliko govorilo, a nič tacega, kar zornosti vredno. bilo posebne po Reki. v raso tesni zvezi, aa se ie set ureám* ieKa iisia Slobodno katoliško vseučilišče v Solnogradu. posvetovat v Trst, kako pisati glede minolih kranjskih pred nekaj dnevi so vsi avstrijski škofje tudi slovenski deželnozborskih volitev. Ta „Novi List" priobčil dne obelodanili skupen pastirski list, s katerim naznanjajo » da se Stran 514. Letnik L1X 9 v Solnogradu ustanovi svobodno katoliško vseučilišče ter po- življajo nabiranju dobrovoljnih prispevkov v ta namen. r Nova spravna pogajanja se baje začno takoj po novem letu. Vlada hoče predlagati, naj Nemci privolijo, da se v čeških okrajih uvede češki notranji uradni jezik, nasprotno pa naj privolijo Čehi, da se razdeli češka na okraje po narodnosti. Čehi pravijo, da v tako koncesijo ne privolijo in da zahtevajo, naj se brez koncesije uvede češki notranji Zbornični tajnik dr. Mu mik je potem poročal o reviziji zborničnega volilnega reda. V svoji seji dne 19. septembra je zbornica sklenila spremembo nekaterih določil volilnega reda ter jih c. kr. trgovinskemu ministrstvu predložila v odobrenje. Ministrstvo je glede pasivne volilne pravico v § 5. volilnega reda sprejelo določilo, da morajo osebe. ki imajo v eni sekciji aktivno volilno pravico vo- li rad ni iezik. ljene biti v vsaki kategoriji te sekcije. Glede razielitve Bolgarska je te dni bila v veliki krizi. Sobranje ni trgovske sekcije v kategorije smatra trgovsko ministrstvo, hotelo privoliti drakoničnim pogojem, pod katerimi pariška banka dovoliti 125 milij ie frankov posojila hotela zlasti da želja veletrgovstva po samostojnem zastopstvu opra ker je banka hotela dobiti tobačni monopol kot garancijo To vičena in se naj torej za to kategorijo, v kateri volijo nasprotovanje je dalo povod da je banka sploh odstopila od odgovora ^^ v tem je prišlo ministrstvo v tak polož da je trgovci, ki plačajo vsaj 350 kron davka, določita dva zastopnika. Za rudniško kategorijo obrtne sekcije pa se moralo demisijonirati. Kriza je trajala več dni, in konec bil, da je ministrstvo ostalo na krmilu, pariška banka je nekoliko odjenjala od svojih pogojev, sobranje pa se je cenzus znižal od 30 kron na kron Zbornica je tem udalo, saj ve, da bi bil državni bankerot tudi zogiben, če se ne dobi tega posojila spremembam pritrdila in bode v tem smislu premenjeni volilni red vnovič predložila ministrstvu v odobrenje. Ustanova za eksportno akademijo podelila se je Italija po dolzih dogovorih prišla do sporazumljenja slušatelju Ludoviku Boštjančiču (referent Filip S u p a n č i č) î s Francijo, katero porazumljenje utegne postati največjega po- ustanove za onemogle obrtnike (referent F. Pauer) pa mena za vso Evropo. Italija se je namreč porazumela s Francijo glede pridobitve Tripolita Ta velika turška država leži najbližje in je zanjo silnega pomena. Francija je pri- naslednjim prosilcem : Ivan Hudeček, Ivan Puh » Miha Italiji volila, da se Italija te države polasti. Seveda bo posledica ta, Tomč, Fran Thomas, Miha Šneler, Matija Meglič, Ivan Ćerne, Ivan Riedl, Miha Pajsar, Ferdo Furlan, Anton da Italija ne obnovi več proti Franciji naperjene trozveze, Slovak, Fran Kamin, Ivan Dekleva, Fran Ravnikar, Urban Bure zadela te dni ampak da sklene alijanco s Francijo. Vojna v južni Afriki. precejšna nesreča. Dva izmej majboljših njihovih voditeljev Kruitzinger in Maritz sta bila v boju ranjena in ujeta. Burom to ni vzelo poguma, kakor priča nova izjava Kriigerjeva, da Buri nečejo nič slišati o miru, ako Angleži burskima republikama ne priznajo popolne neodvisnosti. Grom, Ivan Rozman, Ivan Jazbec in Fran Kos. Cesarice Elizabete ustanove za onemogle uboge vdove krajskih obrtnikov pa so se podelile naslednjim prosilkam : Marija Cvetrečnik, Neža Kodeija, Marija IKobetič, Neža Slovša cenzorje pri ljubljanski filijalki in Helena Zeiler. Za avstro-ogrske banke je zbornica nasvetovala naslednje gg. : Obrtnija. Ivan Janesch, Fran Kollmann Petričić in Ferdo Souvan. i Josip Luckmann Vas o Konceptni pristav dr. W i n d i s c h e r je poročal obširno o tolmačenju zakona z dne 26. decembra 1893. drž. zak. štev. 193 ter se je na temelju gramatične in Trgovska in obrtna zbornica za Kranjsko, historične interpretacije izrekel za to, da se v čas v za- Minoli petek je imela trgovska in obrtna zbornica konu zahtevamo štiriletne porabe ne ušteva tudi učna svojo zadnjo sejo pred razpustom. Še tekom tega meseca doba. Temu nasvetu je pritrdila tudi zbornica ter soglasno se namreč razpuste vse trgovske in obrtne zbornice v naši državni polovici. Nove volitve na podlagi revidiranega volilnega reda se bodo vršile v prvi tretjini prihodnjega leta, na Kranjskem najbrž že sredi meseca februvarja, na sklenila, da se v tem smislu želni vladi. pošlje prošnja c. kr. de- Trgovskemu društvu „Merkur" v Ljubljani dovolila ie zbornica po predlogu poročevalca kar trgovce in obrtnike posebno opozarjamo. Predsedoval je zbornični seji v petek zbornični predsednik Kušar, ki je med drugim prečital dopis južne železnice glede odprave mešanega vlaka na progi Ljub- y 1 r ~wt T triy - .AS11 „ ljana-Maribor. Vsled predloga zborničnega svetnika Hrena, vložila je bila namreč trgovska in obrtniška zbornica prošnjo, leto 1902 400 kron podpore. Pri tej Lenarčiča za priliki zbornični svetnik Baumgartner željo, naj darski Vestnik", kateri izdaja društvo „Merkur izrazil je „Gospo- * izhajal v slovenskem in nemškem jeziku. zborničnem proračunu za 1902 poročal zbor nični svetnik Lenarčič. Redna potrebščina znaša naj se mešani vlak vsaj na omenjeni progi 43.541 kron, predpisana zaloga 25 %, blagajniška zaloga pridržal, ker bi bil pri dohodu vlakov v Ljubljano sicer pa 10.875 kron, skupna potrebščina torej 54.416 kron. prevelik presledek. Vodstvo južne železnice je sedaj na- Blagajnični preostanek za tekoče leto je proračunjen na znanilo, da je sicer v načelu sklenilo, da v bližnji bodoč- 10 489 kron, za pokritje ostale potrebščine pa naj se po- zbornična dokiada. Zbornični svetnik Baum- nosti opusti omenjeni mešani vlak, da pa bode namesto bira 3*5 % njega uvedlo osobni vlak, ki bode ob istem času prihajal gartner v Ljubljano. Po informacijah, katere je gosp. Hren osobno nasvetuje, naj se črta 25 % blagajniška zaloga > zbornični svetnik Luc k m pa predlaga, naj se črta dobil pri ravnateljstvu južne železnice, pa se bode ta pre- proračun jeni prispevek 5000 kron za ustanovitev trgovske raemba izvršila šele čez eno leto. akademije v Ljubljani t češ J da bo še mnogo vode steklo Letnik LIX Stran 515 v morje, predno se akademija otvori. Referent Lenarčič Točka se glasi » smislu tega zakona izjavi se proti obema predlogoma, ker so zbornici glede kmetijskih zadrugah) in v tem okviru sklenjenih de-25 % zaloge za sedaj vezane roke, glede akademije pa je želnih zakonov se praviloma v vsakem sodnem w bil prispevek odobren v slavnostni seji povodom zbor- okraju ustanovi stanovska kmetijska zadruga za ta nične petdesetletnice in torej nikakor ne gre, da se okraj in v vsaki deželi taka za vso deželo. Te za- ta postavka sedaj črtala. Sicer pa je Jnada opravičena, druge se imenujejo okrajne in deželne kmetijske za da se bode akademija v najbližji bodočnosti ustanovila. druge. Deželni zakoni pa morejo določiti, da se za- Pri glasovanju bila sta predloga gg. Baùmgartnerja in druge izjemoma snujejo le za posamezne kraje v de Luckmanna odklonjena, proračun pa brez odobren. spremembe želi, ali tudi samo za eno ali več sodnih okrajev skupaj, več deželnih zadrug, ali tudi samo za posa Zbornični svetnik Luckmann je poročal o vlogi mezne skupine poljedelcev. dunajske zbornice glede dela v kaznilnicah. Dunajska Deželni zbori morejo tudi določevati, da se že zbornica obrnila se je na c. kr. vladd s prošnjo, naj se obstoječe združujejo po novih okrajih u najemniški obrat v kaznilnici sukcesivno opusti ter uvede obrat v režiji, vender pa bi se naj izdelki porabili izključno v državnih in drugih javnih zavodih. Kaznjenci naj se porabijo za vnanje delo (vodna in cestna dela, kamenolomi itd.) in naj se izključi vsako direktno kon- kurenciranje privatnega dela » cene pa naj si prilagodijo „Namen teh kmetijskih zadrug je, da zboljšajo nravne in gmotne razmere poljedelcev z gojitvijo skupnosti, z vzajemnim poukom in podporami, s pospeševanjem stanovske samozavesti, stanovskih zadružnih ter sploh gospodarskih koristij". tržnim cenam. Pri vsakem višjem državnem pravdništvu Točka 11. označuje » delokrog a ter se glasi v naj se ustanovi obrtni svet. Ko še zbornični svetnik Pauer naglašal, da so v tem oziru razmere pri nas še neugodnejše kakor na Dunaju, sprejela je zbornica referentov predlog, da se pridruži vlogi dunajske zbornice. Zbornični svetnik Baumgartner je končno poročal o vladni predlogi o pokojninskem zavarovanju zasebnih uradnikov ter nasvetoval, da smatra zbornica to predlogo prispevka in bi bili delodajalci preveč obremenjeni. Zbor nica je referentovemu nasvetu soglasno pritrdija. načrtu: „Delokrog kmetijskih zadrug določa v § 2. označeni namen. Osobito imajo te zadruge v okviru bodočih deželnih zakonov in statutov naslednje naloge : Nakupovati blago na svoj račun in svojo odgovornost, ki ga te zadruge potrebujejo v svojem obratu; svoj prodajati zadružne kmetijske pridelke na za nesprejemljivo, ker vlada ne da nikakega račun in odgovornost, osobito zalagati armado ; ustanavljati in pospeševati pridobitne in gospodarske zadruge, da si ustanavljajo skladišča in zaloge za skupno prodajo kmetijskih pridelkov, ustanavljati kleti, mlekarne, klavnice, pečnice in druga podjetja, ki mo- Pred zaključkom seje naznanil je predsednik Kušar, rejo skupno uporabiti kmetijske pridelke; d) ustanav da se je deputacija zbornice (gg. predsednik Kušar in ijati in pospeševati zadruge in druga društva, ki mo svetnika Lenarčič in Urbane) poklonila gosp. dežel- rejo gojiti poljedelstvo in gozdarstvo ter sploh pospe nemu predsedniku ter mu izročila prošnjo za podporo Sevati razvoj poljedelskih razmer ; e) ustanavljati nove projektováni trgovski akademiji v Ljubljani. Deželni pred- in pospeševati že obstoječe posojilnice, osobito po sednik baron He in je deputacijo prijazno sprejel ter Reiffeisenovem načinu v svrho osebnega in lombard- obljubil dobrohotno upoštevanje prošnje. nega kredita f posredovati mej zadružniki in hipo Končno je gospod predsednik opozoril, da je ta seja tečnimi bankami za neodpovedljiva, amortizačna hi bila najbrže zadnja pred novimi volitvami ter i livši se zborničnim svetnikom za uspešno sodelovanje petih popoludne zaključil sejo. zahva- ob potečna posojila; posredovati pri konvertovanju j visokoobrestnih v nižjeobrestna, odpovedljivih v neod povedljiva, amortizačna hipotečna posojila ; Kmetijstvo. Kmetijske zadruge. Poslanska zbornica je pred Božičem po razpravi sklenila zakon o kmetijskih zadrugah daljši sodelovati pri organizaciji in upravi produktnih borz in trgov ter posredovati pri razsodiščih poljedelskih borz v okviru dotičnih določb ; i) sodelovati pri zavarovanju poljedelcev in gozdarjev za življenje in starost, za slučaj bolezni, nezgod in onemoglosti, dalje pri zavarovanju proti ognju, toči in kužnim boleznim ter iz vrševanju deželnokulturnih zakonov, v kolikor zadrugam kme-zbi- to dopuščajo posebne določbe; h) pospeševati Po našem prepričanju bode ta organizacija ob- tijski pouk, predavanja ter shode poljedelcev; rodila prav malo sadu in čaka kmetovalce veliko rati poljedelsko statistiko ; m) posredovati in skrbeti razočaranje tudi še potem, ko se že bodo sprijaznili z za delo ter uravnati pogodbe s poljedelskimi delavci mislijo, da se jim zaradi teh zadrug zviša zemljiški davek. itd i skrbeti, da se nadzorujejo semena ter zadružni promet s kmetijskimi preizkuševališči ; o) zadružnikom • . _ Zakon je torej sklenjen. Njegove najvažnejše preskrbovati pravno pomoč; p) ustanavljati razsodišča določbe so naslednje za pravno razsojo prepirov mej zadružniki in njiho Stran 516. M C E Letnik L1X mej zadrngami in člani, ali mej vimi pomočniki, člani samimi. ^^^B^MBLAtitfij^Hť jy^t Tjiwh ÍífeTtt i î w řM^tiři î *~«HTitTf ^WBWJ l^n^KDn^KK V/ 1 rti "i i Stanovske zadruge imajo tudi pravico, dajati nasvete državnim in avtonomnim oblastvom o stvareh in o vprašanjih, ki se tičejo stanovskih koristi, dalje imajo pravico, sodelovati pri naredbah države in avtonomnih korporacii v prospeh deželne kulture, osobito glede podpor in melioracij". To so najvažnejše določbe sklenjenega zakona o zadrugah. Pri tem razmišljanju je zaspala. sanjah se je razvijal nadalje roman i katerega včasih bedeča sanja rija o svoji zaročitvi, in ko se je v jutro izbudila videla ob postelji cvetlice, katere ter so čez noč razcvele v najkrasnejših barvah in najslajših vonjavah, ki so izpod cvetlic bleščeli briljantni metulji in med cvetkami bile skrite žarke ljubezenske pesni, ni mogla ločiti ali sanja ali je istina. i * * * Deset let je minulo od tega. nekdanji dekliški sobici je še vse neizpremenjeno > vse po starem » nje prebivalka se je spremenila. Dve zaroki. Spisala Jelica lehenhauser. Hiša svečano odičena j dekla rožastega obraza je zginila vsa barva, iz bledega obličja gleda dvoje žalostnih očes. Smehljajoča se sanja-vost, katero sta nekdaj razodevali, se je spremenila v temno otožnost, telo pa je ostalo dekliško nežno in črni obleki tvorilo nezdrav, eteriški utisk. Težko si na v ima najlepši pred- slanja bledo glavico na tanko, malo roko in zamišljeno pašnik kakor o praznikih, v kuhinji pripravljajo najslast- zre na ulico. nejšo juho, pražijo pečenko, ki razširja omamljivo vo- njavo ter prirejajo najboljšo mnogoposlovita sem ter tje, ter torto kar gospodinja teka Mnogo je doživela v tem času. Soprog je imel kmalu po poroki trgovsko nesrečo, banka je propadla in ne more prenehati ker ni bilo uničeno s tem z raznimi naredbami; gospodar si vesel mane roki, opazuje početje in se zadovoljiva s tem, da svojo brezsapno njegovo premoženje, temveč tudi njegova trgovska čast, moral svet. čez morje v novi r da si ustanovi ondi novo eksistenco. Zvesto ga je ženo od časa do časa opominja, naj vender svojo malo spremljala in mu bila družica v borbah za obstanek. pristojno obleko, ki predebelo postavo le ohladno ogrinja, Pljučna bolezen, katere kal je nosil soprog že dolgo v zameni z lepšo in okusnejšo. sebi i pa se je pri tej naporni borbi razvila in sledilo Začudeno gleda hčerka vse to početje. Tudi ona je je dolgoletno hiranje, ki je po osemletnem zakonu skon na višji ukaz oblekla praznično belo obleko, ki rujavim čalo s smrtjo . . . kodrom in rožastemu obličju vrlo pristoja in nje deviško Na vse te žalostne dogodke v zakonu je mislila, ko telo krasno objema. velikimi, začudenimi očmi zre je sedela ob oknu, in dasi se zdaj vedela, da je ni zdru okrog in išče vzroka temu nenavadnemu početju. dekle žilo nič čudovitega z možem » dasi vedela, da je ona se mesto odgovora le pomenljivo smeje, da bi se materi bajnost, na kateri temelji vsa sreča v zakonu, dasi je približala, je bilo zdaj prenevarno in očeta vprašati si vse olepšujoča ljubezen manjkala njenemu zakonu, kljub ne upa vsi tugi i ki jo donesel zakon, zdel se Par ur pozneje pa je vedela vzrok. Bila je zaročena Kako je došlo do tega, na to si sama ni vedela odgovora. Povsem tuj gospod je dospel in bil od starišev nad vse ljubeznjivo sprejet. Predstavljen čas boja in viharja lepši, nego stanje, v katerem Ako bi to zaupala komu iz bližine, kako žili najgrše nehvaležnosti ! Saj vender sedaj ni imela no je vender-le sedaj, jo dol- benih skrbij saj je bilo vender za njen telesni blagor bil kot bankir X. iz mesta Z. Vi nogo se raz govarjal z njo, jo marsikaj popraševal, in predno je prav sedaj izvrstno preskrbljeno, a preje pomanjkanje ! večkrat trpela vedela dela. i bila njegova zaročenka. Niti tega ni več ve Da ji je pa zdaj nedostajalo nekaj višjega, pravo so jo li vprašali ali priyoli ali ne. • v Kakor v sanjah je sedela poleg njega ; vzel je njeno ljubeznjivosti v uho, na to so ženi, ki je očetovi hiši roko v svojo, šepetal pili na zdravje zaročencev in od vseh strani so jima čestitali. Zvečer je odšel, ko si je izprosil dovoljenja, da sme drugi dan za rana zopet priti. samoodločitve, da tridesetletni postala povsem tuja, ni ugajalo, da so ji vzeli vsaka samostojnost, kakor svoj čas nevednemu otroku, da si je želela, da deluje po svojih močeh na misel. > ni prišlo nikomur Zato pa so bili vsi zelo osupneni » ko jim Vse se i ponavljalo v mislih i ko je bila na vdova nekega dne javila, da se je zaročila z mlada nekim ne- znancem. večer v svoji sobici. » Torej taka je zaroka! Predstavljala si jo je pač » neznancem" ?! Mislili so skoraj, da ja zblaznela. bolj poetiško! „Da, z neznancem i in sicer potom časniškega Samo jedno je bilo kakor v pravljici, nenadni prihod iuserata". i snubca ljubil nerazumno, od kod jo poznal i kako da jo In ko hotel oče, povsem razdražen, vzrojiti, je > saj to bilo vender nekaj čudežnega! nadaljevala povsem mirno zroča mu prestrašeno v oči: Letnik L1X Stran 517 v Ne vem, zakaj se tolikanj čudite Kaj me prvič niste in v dosedanjem delovanju v kmetijstvu sploh. Prednost imeli zaročili tudi z neznancem? Sem li takrat več vedela o bođo Pri odločevanju sprejema oni, so že deloma delali v njem i nego o sedanjem ženinu? Da, celo mnogo manj stroki. o tem sem vsaj poizvedela, o onem nič. Greh ste saj storili takrat preti meni, ker ste razpolagali z menoj Otvoritev mestne ubožnice. Kakor se nam poroča, se bode nova jubilejska ubožnica dne 31. decembra ob » ne jednajstih dopoldne blagoslovila in slovesno izročila svojemu da bi prišlo moje srce v poštev. Danes nisem več zmožna namena, ljubezni vsled desetletnega brezljubezenskega življenja, Legar v Ljubljani. Zadnje dni se je izvedelo se ki me je pred časom postaralo. Zakaj se ženim? Gotovo ne iz ljubezni, ne ker hrepenim po zakonu, temveč ker rabim soproga, s katerim morem delovati in strmljeti. te bolezni Da v topničarski vojašnici v Ljublj da zopet pojavil legar Ker je to vse prebivalstvo močno vznemirilo podžupan dr vitez Bleiw v zadnji seji obč. sveta interpeliral zastran Zupan Hrib takoj odgovoril na to interpe si sama ustanovim eksistenco, v to po svoji odgoji lacijo in sicer tako Dognalo se je, da je bil legar, ko se nisem usposobljena, torej rabim nekoga v to. Ker bil prvi zgrabljej, katerega ste storili, ne da bi me vprašali je prvič pojavil v topničarski vojašnici, tjakaj zanešen. Zanesel ga je neki vojak, ko se je povrnil od vaj na Krškem. Takrat v vrč usode zame, nesrečen, sklenila sem storiti drugega sama, in storila ga sem Morda slabši pač nikakor biti ne more, ker gotovo ne pridem je mestni fizik mislil, da je tifus nastal vsled tega, ker gre benične jame niso bile dovolj tesne ter se je iz teh jam pre bo boljši od Vašega, nesel na zidovje, ki je bilo posebno v temeljih površno naprav ljeno Stavbinska družba „Union" je popravila vse napake več lovcu po doti v roke Ženin ve i da nimam ničesar* Značilno je, da ni obolel za legarjem nobeden tistih delavcev ^ V fl A 1 « A i A A a A A m * A « • «A išče si te žene, ki zna vrlo gospodiniti in delati i jaz so imeli opraviti z inficiranim zidovjem niti kdo izmei pa moža, ki mi poda nov delokrog. Oba si ne stvarjava iluzij i zato imava preveč in prežalostnih izkušenj. Ko je završila svoj govor, nastal je splošni molk. Odločnost, s katero je govorila, in logika njenih dokazov ni izgrešila učinka. nadzorujočih uradnikov. Ko so se pa vojaki vrnili od vaj, so bili nastanjeni najprej v Nušakovi vojašnici in v bolnici za silo. Že tedaj so se pojavili pri vojakih znaki sumljive bolezni. Ko so se potem vojaki nastanili v popravljeni topničarski vojašnici, je obolelo kacih 20 do 25 vojakov, a mej njimi bilo šest tacih, pri katerih so se opazili znaki tifusa Prvič «o čutili stariši nekaj, kakor zave3t krivde o čilno je, da so oboleli kakor prvič, tako tudi sedaj Zna-vojaki in baterije. Ker je konstatirano, da je vojašnica vzorno samovoljnem ravnanju proti hčeri, dočim so doslej vso urejena, dalj da tifus ni nastal ne iz tal ne iz vode. je krivdo pripisovali zetu; prvič jim je došlo na um, da so tudi oni odgovorni za to, kar se je zgodilo. prišel mestni fizik do prepričanja, da vzrok bolezni vojaš niča, ampak iz obleke da se kal tifusa drži inventarja, da se razširja perila itd. D.želni predsednik je odredil posebno In ko je došel ženin, sicer ni bil sprejet s tako ekspertizo, katere se je bržčas udeležil tudi z Dunaja poklican slovesnimi pripravami, kakor prvi, a vender le prijazno. Dasi ni bila to pot hiša okrašena in nevesta ne v beli obleki, dasi niso briljantni metulji prileteli v njeno sobico strokovnjak preišče vso to zadevo nahaj in ni bilo pred posteljo opojnih cvetlic, vender je skromna cvetka zadovoljnosti podarila razumnost; mesto nekdanjih osebe, naj to V občini Gornji Logatec se že kacih štiri tedne neka tuja, okoli 50 let stara slaboumna ženska majhne postave. Ista ne ve druzega povedati, kakor da je doma iz Jožefovega. Komur bi bilo kaj znano o domovinstvu navedene županstvu v Gornjem Logatcu mogočnih krasot bogatstva in sijajnega življenja širila je ta cvetka svojo sladko vonjavo in tu in tam širila niti, ki so postale trajna vez. Dragi zgrabljej na slepo srečo v usodni vrč bil Tuji kapital na Kranjskem. Znani laški bogataš Chersich na Reki ustanovi v 11. Bistrici veliko trgovino. Ker je z velikim kapitalom konkurenca nemogoča, bo ta trgovina delala domačim trgovcem občutno škodo. Umrl je v Trnovem na Notranjskem znani lovec gosp Fran Zaš boljši in srečnejši od prvega. Neumnost je najdražja stvar na svetu. Resnico »tega izreka imata sedaj priliko premišljevati tisti Borovničan, je ki se je vsedel na limance ljubljanski cop katera ga s svojimi coprnijami spravila baje ob svoto 400 ali 600 in tisti ljubljanski mesar ki jej je velikodušno odpustil dolg Osebne vesti. Dtželnovladni inžener v Ljublj 140 kron, boječ se, da bi mu ne zacoprala. V Ljubljani je gosp Karol Grrunhut neki več coprnic in vedeževalk imajo prav dober dohodek strstvu notranjih del je imenovan nadinženerjem v mini- pa menda ne plačujejo nobenega davka. Gospe in gospodične W i e s t a 1 e r je pomaknjen v VI činovni razred Gimnazijska ravnatelja, gospod Fran jih pridno obiskuj si pustijo prerokovati srečo. Jedna v Ljubljani in Julij G lovački v Mariboru pa taka vedeževalka je tudi spiritistinja, ki zna duhove citirati Kranjski deželni zbor ima v ponedeljek in se ž njimi pogovarja. Najbolj na glasu pa je vedeževalka svojo v Kosezah prvo sejo. tej prihajajo odlične gospe in gospodične se vozijo tudi v kočijah njej. Ona pri tem prav dobro izhaj žrebanj Žrebanje ljubljanskih srečk. Sedemintrideseto kajti gospoda dobro plača njena prerokovanja. Ta vedeževalka srečk ljubljanskega loterijskega posojila se bode vršilo dne 2. januvarja v prostorih mestne blagajne Mlekarski tečaj. menda že bogata postala ob neumnosti gospode. ciganom je pobegnila. V neki ljubljanski ka vasi Savici pri Bohinjski Bi- vami je bila zala, mlada kasirka Mladi gospodje so jo oble strici vršil se bo od 13. januvarja do 24. marca 1902 prak- tavali in se trudili si pridobiti njeno naklonjenost. Vse zastonj tični kurz o mlekarstvu in sirarstvu. Mladeniči ležiti se tega pouka, naj se zglase do 6. januvarja pri tde žele ude- Kasirka je preziraj gledala s svojega prestola na staro in mlado ki se jej je laskalo Vse zapelj sladke besede želnem odboru v Ljubljani s prošnjami 2a vsprejem, katerim ljubljanskih njenih oboževalcev je niso premotile. Njeni čestilci •iva njena 8ietna samostanska vzgoja, naj pridenejo spričevala obč. županstva o poštenem vedenju so mislili da tega k Stran 518. a varali so se. Kasirka je bila romantične narave in hrepenela je po neki izjemnosti v ljubezni. In to izjemnost je tudi našla. Meseca novembra sta nastopali v Ljubljani kar naenkrat dve ciganski godbi, ki sta seveda tudi igrali v kavarni, kjer se je šopirila mlada, prevzetna kasirka. Črnolas, živook, bledorujav cigan, ki je mojstrsko sviral na gosli, bližal se je kasirki in jo s svojimi pogledi takoj omamil. Vsi dobri nauki samostanski in materni so bili pozabljeni in lepa kasirka je postala ciganska izvoljenka. Glasovi gosli in iskreči se pogledi mladega cigana so spravili kasirko ob vso pamet in udala se je ciganu, ki jej je obetal nebesa na svoji strani, z vso dušo in s celim srcem. Pobegnila je s ciganom po svetu. Kam sta šla, nihče ne ve. Kasirka je vzela seboj ves svoj prihranjeni zaslužek, okoli 600 kron. Mogoče je, da se deklica povrne, ko bodo denar zapravljen. — I5leten morilec. 151etna dečka Ivan Rakić in Mijo Živic v Sikiravcih sta se pri plesu kola sprla. Rakitić je počakal Živiéa in ga zavratno s kolom ubil. — Starost rib. Malo je ljudi, katerim bi bilo znano, da je starost rib skoro brezmejna. Profesor Baird dokazuje, da karp živi do' 200 let. Isti trdi. da je bila v minulem polstoletju na Ruskem ščuka, katere starost je datirala že iz petnajstega stoletja. „Ni nobene reči — pravi ta učenjak — ki bi ovirala ribi skoraj vedno živeti, ker pri nji ni mogoče zaslediti dobe popolnega razvoja." V mestu Washingtonu so zlate ribice, ki so lastnina neke rodbine že čez petdeset let. Neki ruski minister trdi, da so v cesarskem akvariju ribe, o katerih se gotovo ve, da so tam bile že pred 140 leti. — Sodbo nemškega cesarja Viljema o dvoboju v In8terburgu naznanil je vojni minister nemškemu državnemu zboru. Cesar najodločneje obsoja zadnji dvoboj in se je po natančnem proučevanju tozadevnih spisov prepričal, da bi bil častni sod dvoboj lahko preprečil, če bi se bil isti držal zakonitih predpisov. Častni sod pa tega ni storil ! V nadaljnem svojem govoru je minister prosil poslance, naj bi bili v na-daljni razpravi skrajno mirni zato, da se v prebivalstvu ne poostri ogorčenje proti armadi in bi se s tem prisililo vojake, nastopati proti prebivalstvu. — Ljubitelj človeškega mesa v Evropi. Neka potovalna gledališka družba priredila je v nekem malem mestecu predstave, a občinstva ni bilo k predstavam. Drugi dan so pa veliki lepaki naznanjali sledeče: „Naš novosprejeti član bo pri večerni predstavi danes požrl meso človeka, katerega bo v pričo občinstva zaklal". Zvečer je bilo gledališče prenapolnjeno. Konečno je nastopil „ljudožrc" čisto rudeče oblečen. Sprejeli so ga z glasnim ploskanjem. „Častite gospe in gospodje", nagovoril je občinstvo, „zvest naznanilu, požrl bodem sedaj meso živega človeka, prosim pa v ta namen, da naj jeden iz občinstva pride na oder". Gledališče je bilo seveda na jedenkrát prazno. Ostali so v gledališču le zviti igralci in pa policijski uradnik. — Zaprti podkralj. Francozi sicer nimajo nič več kraljev, pač pa imaio v svojih prekmorskih posestvih še podkralje. In sedaj so zaprli svojega podkralja v vshodnoindijskem mestu Pondicherry z lepim imenom Chanemonga, ki je Indijanec po rodu in tudi vitez častne legije. Mcž je bil velik v podkupovanju in goljufiji in je imel v tej francoski naselbini vso oblast v rokah. Zlasti je „znal" delati volitve v državni zbor.. O voljenem Alypesu je poročal, da je dobil 2000 glasov, a pri volitvi oddalo je celih devet volilcev svoje glasovnice. — Lastovica pismonoša. Na Francoskem so poskusili porabiti lastovice za pismonoše, kakor so se že z dobrim vspehom obnesli golobje. V Anversu je nekdo ujel lastavico in ji je naredil pod perutjo s črnilom znamenje, da jo potem zopet spozna. Prijatelj jo je vzel s seboj z golobi vred v Complěgne. Hkrati je izpustil lastavico in golobe. Golobje so Letnik L1X. se vzdignili v višino, nekaj časa krožili semtertje in potem zleteli proti Anversu. Lastavica jo je pa kar naravnost kakor puščica ubrala proti domu. Lastavica je 235 hm preletela v eni uri in sedem minut. Prišla je v Anvers nazaj ob 8. uri 32 minut, golobje pa še le med 11. in 12. uro. —- Obdolžen poslanec. Francoskega poslanca Pichona v Pekingu dolži neki pariški list, da si je prilastil po krivem v Pekingu veliko dragocenih kožuhov v vrednosti 250.000 frankov. Zmešnjava z boksarji pripomogla mu je baje do tega. — Mednarodni kongres in svetovna izložba ribarstva bode meseca marca prihodnjega leta v Petrogradu. Poslovni red bode francoski. L. 1903 bode mednarodna izložba ribarstva na Dunaju. — Socijalna politika »neomikane« Rusije. Tovarniškim in drugim delavcem na Ruskem gre veliko boljše, nego delavcem v mnogih in mnogih in mnogih „omikanih in prosvitljenih" evropejskih državah. Menda bode dovolj, ako navedemo nekatere državne naredbe iz 1. 1886. in 1894. s katerimi brani ruska država delavce pred izkoriščanjen nepoštenih tovarnarjev in drugih delodajalcev, da bi se videlo, kako Rusija skrbi za blagostanje delavcev. Po teh naredbah mora vsak gospodar napraviti s svojimi delavci pogodbe ; v pogodbi mora biti vse natanko določeno, kar zadene velikost plačila, začetek dela, trajanje počitka, dan plačila itd. Vse to je tako podvrženo nadzorstvu obrtnijskih nadzornikov, da je po vsem nemogoče delavca izkoriščati. — Kakor sedaj iz Petrograda javljajo, tista neomikana Rusija je napravila v svoji socijalni politiki zopet en korak naprej, ki ga moremo imenovati edinega v socijalni politiki evropejskih držav. Ruski uradni list je objavil carjev ukaz, . po katerem se vsem delavcem v državnih podjetjih kakor v tovarnah, rudnikih, mornaricah itd. priznava pravica na pokojnino in celo tudi udom njih družin. Dokler se ne bode izdala posebna postava, velja za zdaj le-ta cesarjev ukaz. Razume se, da bode nemško židovski tisk o tem cesarjevem ukazu molčal, ker to ni noben dokaz o „neomikanosti" Rusije. — Čudna kupčija. Znani amerikanski humorist Mark Twain naredil je zadnje dni izborno šalo. Stopil je v neko knjigotržnico vprašal po ceni neke knjige, pri tem pa opomnil, da ima kot založnik pravico do 50% popusta, prodajalec je bil s to opombo zadovoljen, a Mark Twain je nadaljevala „Oprostite, jaz sem pa tudj pisatelj te knjige in kot tak imam pravico še do nadaljnih 50 odstotkov popusta." Prodajalec se mu je v znak pritrditve priklonil. Mark Twainu je narastel pogum in je nadaljeval: „Znano Vam je, da mi kot osebnemu prijatelju gospoda šeia pristoja še običajni 25od-stotni rabat." Prodajalec priklonil se je še enkrat. Šaljivec je potem rekel: „Pod temi pogoji kupim knjigo, koliko znaša torej cena?" Čisto mirno začel je prodajalec računati in resno naznanil : „Kolikor sem vešč računanja, dolgujem Vam knjigo ter 37 in pol centa." Reče, mu da knjigo in denar. Potem je spremil trgovec slavnega humorista do vrat, globoko se priklonil in povabil, naj kmalu zopet pride. Knjigotržnica je pa sedaj v Novem Jorku najbolj obiskovana. — 14.170 Slovakov se je minulo leto izselilo iz svoje domovine na Ogrskem večinoma v Ameriko. To pač kaže, kake razmere vladajo na severnem Ogrskem. Sploh se je v tem letu izselilo iz Ogrske 54.767 oseb; Hrvatov in Srbov je bilo med njimi 3928, Rumunov 3092, in Nemcev 4393 — Cirkus »Barnum in Bailey«. Pred kratkim je bil v Londonu občni zbor družbe „Barnum in Bailey", na katerem se je izkazalo dohodkov v minulem letu 296 000 funtov in izdatkov 228.000 funtov, torej dobička 68.000 funtov, t. j. 1,632.000 kron, ki se deloma razdelé med delničarje, deloma pa se naložé v blagajno za izredne stroške. — V Londonu je baje letos 5000 več blaznih po raznih bolnišnicah in zavodih kakor druga leta. Zdravniki so Letnik L1X. Stran 519 mnenja, da ta nesrečna južno afriška vojna meša Angležem Radi dobitka v loteriji je zblaznela. Bero- možgane, ter jih mnogo radi tega popolnoma zblázni. Zares, lina javljajo : Nedavno je stavil pomočnik Stock v loterijo in dobil nesreča nastopi malokdaj posamezno, temveč ima v svojem spremstvu tako razločnih tovarišic, da najbolj čmogledni človek vesela, 18.000 da je mark. Njegova žena je bila tega dobitka tako samega veselja zblaznela. Prepeljati so jo ni v početku mislil na nje. benih Ženin in vdovec ob enem. Smrt ne pozna no-ozirov. Te dni se je pripetilo v Trieru naslednje : morali v blaznico. Njen mož pa dela, kakor doslej, pri svojem mojstru. V zupni cerkvi se je vršila poroka. Potovalec v zaboja. Kakor javljajo iz New-Yorka, Poročeni par prišel je so našli ra tovorni ladiji „Palatia", ko so jo gasili, zaboj in veselo v svoje stanovanje, ker je bil pripravljen ženitovanjski v njem zabitega človeka, ki je bil vsled lakote in žeje one-obed. Komaj se je mlada, novoporočena žena približala bogato sveščen. Dognalo se je, da je dotični človek nek Beck iz prebil 17 dni v zaboju. Imel je pač si kupil vozni listek iz Hamburga v obloženi mizi, zgrudila se je mrtva na tla. Zadela io je kap. Budimpešte, ter da Žalost moža, ki je postal ženin in vdovec ob enem, se ne da popisati. toliko denarja, da New-York, a potem mu ni ostalo še 100 dolarjev, jih Anarhistične igre. Rimska policija je nedavno moral pokazati, da ga puste z ladije, «ato je zlezel v zaboj. zaprla neko javno strelišče in dala pod ključ lastnike, so Radi slabega vremena je trajala vožnja 17 dni namesto 10, strelišču je bilo več in tako je Becku zmanjkalo živeža, ki ga je vzel seboj. Beck na zatožbi, da so skrivali anarhiste, podob, na katere so anarhisti streljali. Tri izmed teh so pred- si je hotel prislužiti v Ameriki stavljale laške državne ministre. Kdor je zadel v središče po- kaj denarja, da se lahko oženil. Druge te dobe, je dobil dva kosa čokolade za dobro streljanje. podobe so predstavljale laškega kralja in papeža; kdor zadel, je seveda potem dobil štiri oziroma pet čokolad. Izvedelo se je tudi, da so sem redno zahajali anarhisti, ki so se zabavali s takim streljanjem. Zato so jih menda tudi zaprli. Najbrž seveda laška vlada ne bila dala anarhistov pod ključ, če bi ti streljali samo na papeža. Pomenljivo je to, da je papež vreden pet čokolad, kralj pa samo štiri v očeh anarhistov. 8o mrtvih. Kakor javljajo iz New-Yorka, se je dogodila na Wabash železnici v bližini Seneke strašna nesreča. Vlak, napolnjen z veseljenci, je butnil ob drug vlak, ki mu je prišel nasproti in sicer s tako silo, da se je več voz zdrobilo in se je vlak vnel. 80 oseb je mrtvih, 150 pa poškodovanih. Vlak z veseljenci bi se bil moral pri postaji ustaviti ter počakati druzega vlaka, a se je peljal kar mimo, vsled česar se je zgodila nesreča. Kako je krojač izvedel za naslove slabih plačnikov. Neki angleški krojač je inseriral: „Mlada dama. lepa, bogata, želi skleniti zakon z gospodom dobrega rodú. Dama nima nič zoper to, ako ima njen prihodnji soprog dol- jih misli poplačati. Ponudbe s sliko z napovedjo gove ker dolgov v administracijo lista naj se naslove X. Y." Šte- vilo odgovorov in slik je bilo velikansko. Zviti krojač je dobil naslove slabih plačnikov, katere je sedaj poznal po sliki ter zvedel za njih dolgove. Nekateri so bili toliko odkritosrčni, da so povedali tudi, kje so dolžni. Krojaču se sedaj godi prav dobro. Ud roparskega morilca načelnik policije državi Minnesota imajo nekega Cole Yonnyerj » J pred 20 leti ropal po deželi in bil ujet. Nedavno je ta ropar prišel in župan velikega mesta Minneapolis je bil tako moder, iz ječe in da je temu roparju, ki se je v ječi prav lepo obnašal, ponudil mesto policijskega kapitana. Ropar je bil modrejši nego župan in je ponudbo odklonil. Zlato iz Amerike v Evropo. Na poti iz Amerike v Evropo je brzovozni parnik severonemškega Lloyda „Kaiser Wilhelm der Grosse", ki ima na krovu za 7,050.000 dolarjev zlata, katerega so poslale različne amerikanske firme. To je največja množina zlata, ga kdaj prevažala kaka ladija na svetu. Zlato je zavarovano samo za 5 milijonov dolarjev, to pa zato, ker ne zavaruje za višjo vsoto nobena zavarovalnica. Če se torej ladija potopi, bo škode nad dva milijona dolarjev. Evropski bankirji so za zlato v veliki zadregi in ker se jim silno mudi, so prevzeli za tretinjo vrednosti odgovornost na-se. Omenjeno zlato je poslalo šest nevijorških bank. Vse zlato tehta 180,898.000 gramov Če bi to zlato nosili možki vsak po sto funtov, bilo treba 256 mož. Voznina velja 35.000 mark, zavarovanje pa 20.000 mark. ' A Blasnikova „Velika Pratika" in „Mala Pratika" katero izdaja c. kr. kmetijska družba že nad pol stoletja in katera izhaja od svojega rojstva že čez sto let, je torej edino le prava, starodavna „Pratika", katero je toliko let skrbno vrejal rajni prvoboritelj Slovencev, dr. Janez Blei weis in v. č. g. župnik Blaž Potočnik ter razni drugi učenjaki duhovskega in svetnega stanu. Ta Pratika" ima na prvi strani podobo sv. Jožefa kot uradno potrjeno varstveno znamko. Zatorej zahtevajte le zmiraj Blasnikovo „Veliko Pratiko" is^ko drugo zavrnite Pratika nepravo stane f » Mala Pratika □ o Stran 520, Letnik LIX Loterijske srečke. V Brnu dne 24. decembra t. 1.: 3, 33, 57, 73, 36. Na Dunaji dne 21. decembra t. L: 59, 51, 80, 22, 62. V Gradci dne 21. decembra t. ].: 33, 78, 84, 1, 71. Tržne cene. V Ljubljani dne 27. decembra 1901. Pšenica K 9 rž proso K ječmen 7-50 oves K ht ajda K 6*50 h, b, turSica K 6-50 b, leča K 10'- h, fižol K 8- Vse cene veljajo za 50 kilogramov. OS CO Blasnikova tiskarna y Ljubljani na Bregu št. 12 se priporoča si. občinstvu v zvršitev vsih tiskarskih del, kot : knjige, brošure, okrožnice, naslove na pisma, pisma, kuverte, račune, vizitnice, cenike, jedilne liste, programe za veselice, naznanila (plakate), itd. itd. Tudi izvršuje edina v Ljubljani litografiška dela v eni ali večih barvah. Vse po najnižji ceni okusno in hitro. V zalogi ima mnogo knjig za mladino ter razne muzikalije. Cenik se pošlje zastonj in poštnine prosto. Doktorja pl. Trnkóczyja preskušena zdravilna in redilna sredstva, preskušena že mnogo let, priporoča in razpošilja lekarna Trnkóczy v Ljubljani, Najceneje se dobivajo y podpisani lekarni, Se se naroča po pošti, odkoder se ta zdravila vsak dan na vse strani sveta z obratno pošto s poštnim povzetjem takoj pošiljajo, tudi celo samo jeden komad z natančni navodilom o uporabi« Za štedilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže, malokrvne, bledične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne, razdražujoče kave in ruskega čaja doktorja pL Trnkóczya TToIr OA cl nil Tli i* řl 1 priporoča kot tečno, krepilno, zdravo in JLitKclU HldUUl CdJ najceneje hranilno sredstvo. Zavoiček ___najceneje (četrt kile vsebine) 40 h, 14 zavojčkov samo 5 K. Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnkóczyja ŽplodPíVnf* kapljice. Izborno sredstvo za želodec. Deluje pomir-^^ jujoče, krepilno, bolest utešujoče, tek vzbujajoče, čisti želodec in pospešuje prebavo. Steklenica 40 h, pol tucata 2 K. TTrO°*l liPP odvajalne, želodec čistilne. Čistijo želodec, odvajajo -11-1 blato, odpravljajo napenjanje in zabasanje želodca brez vsen DOiecm, kakor se to čestokrat pripeti pri drugih Škatlja 42 h, šest škatljic 2 R 10 h. 80 h, tri škatlje 2 K Pocukrene ferogljice kroglji iice. Sk icah. katlja PreTi \ plućni in kašljev sok ali zeliščni sirup, prirejen z lahko J_ X OUlj raztvarljivim apnenim železom, utišuje kašelj, raztvarja sliz, lajša bol in kašelj, vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol tucata 6 K. TÍVffnilni udoT cvet (Pro^n8^ CT®tj Gichtgeist) priporočljiv O __ je kot boli utešujoče, lajšajoče drgnenje v križu, rokah m nogan, kot novo poživljajoče drgnenje po dolgem hodu in težkem delu. Steklenica 1 K, šest steklenic 4 K 50 h. Tinktura za kurja očesa, pre8kušeno sredstvo proti bolestnim kurjim očesom, bradavicam, roženici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati. Steklenica 80 h, šest steklenic 3 K 50 h. Ker je vedna skrb Varstvena znamka p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev itd. obrnjena na vzdrževanje zdrave krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja Trnkóczyja redilne pripravke za živino. Doktoija pl. Trnkóczyja iŽI VlYI<ïilï"i redilni prašek za no-£JL t lliaiVl tranj0 rab0 pri kravah> h in konjih. Že blizu 50 let z najboljšim uspehom uporabljevan, kadar krave nočejo žreti, in da se zboljšuje mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe 1 K, pet zavoj čekov o 4 K. PraŽl^ii redilni in krmilni prašek. A íaoi^JX Varstveno in dijetetično Varstvena znamka. sredstvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi za tvorbo mesa in tolšče Zavojček 60 h, pet zavojčkov samo 2 K. Pozor! prašičji prašek Kakao-sladni tudi v vseh prodaj alnicah, ne, potem J . Odgovorni urednik: Avgust Pncihar in založba: J. Blasnikovt nasledniki.