Informativno glasilo občine Dobrepolje
letnik XXI. št. 2
februar 2015
Zagariške mačkare so obiskale tudi Zmajev karneval v Ljubljani. Od svoje predstave so na Kongresnem trgu, kjer se je karneval zaključil, prikazale poroko v pristnem lepem dobrepoljskem narečju (slika zgoraj).
Dobrepoljska društva - Društvo podeželskih žena Dobrepolje - Struge, Društvo upokojencev Dobrepolje, Društvo gobarjev »Štorovke«, Šentrumar - Hočevje, TD Podgora in TD Dobrepolje so povezana nastopila na sejmu »Turizem in prosti čas«, ki je potekal v Ljubljani na gospodarskem razstavišču od 29. 1. do 1. 2. 2015 (slika levo).
Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 15. 3. 2015.
oh dnevu

MJlM	yi
Zabavali vas bodo številni
ansambli od blizu in dateč, predstavila 50 bodo tudi domačo društva.
vstopnino le 5€ |MAmMmm

Ihain VI jolka
P v v ^
voHJmll
.Si
Piše: župan Janez Pavlin
Spoštovane občanke, cenjeni občani.
V	prejšnji številki občinskega glasila sem napisal uradne ure občinske uprave. Moram Vas pohvaliti, da večina občank in občanov spoštuje uradne ure občinske uprave. Delo poteka nemoteno in zato kakovostnejše. Ne bo odveč, da še enkrat napišem uradne ure občinske uprave.
URADNE URE OBČINSKE UPRAVE:
ponedeljek od 8.00 do 11.00
in od 12.00 do 14.30 sreda od 8.00 do 11.00
in od 12.00 do 17.00 petek od 8.00 do 11.00
in od 12.00 do 13.00
V	torek in četrtek ni uradnih ur, telefonske informacije so možne le v času uradnih ur.
Skupaj z občinsko upravo smo pripravili proračun za letošnje leto. Proračun je bil predstavljen na usklajevalnem sestanku svetnikov, kjer smo upoštevali dodatne predloge in pripravili dodatna pojasnila in obrazložitve. Proračun so obravnavali vsi odbori in komisije, ni bilo bistvenih pripomb in sledi še obravnava na občinskem svetu. Po obravnavi na občinskem svetu bo javno predstavljen in boste občani lahko podali svoje pripombe in predloge. Vse pripombe in predloge občanov, svetnikov in svetniških skupin bomo preučili in jih upoštevali v predlo-
gu proračuna za drugo obravnavo. V tem članku bom kratko odgovoril na odprto pismo svetnikov iz prejšnje številke občinskega glasila Naš kraj. Večina tega pisma ne sodi v rubriko »Pisma bralcev«, ampak na občinski svet ali odbore (delovna telesa občinskega sveta), kjer se ta vprašanja, pobude in problemi ustre-
zno razrešijo ali dobijo konkretni odgovori in pojasnila. Zaradi tega ne bom odgovarjal na taka vprašanja v tem glasilu, ker posledično sledi verižna reakcija dopisovanj in dokazovanj. Ne bom izgubljal dragocenega časa za razne polemike (ne bom glodal kosti, ki je vržena), saj so pred nami pomembnejše zadeve. Poleg tega je pavšalno pisanje oziroma nepreverjene informacije s strani podpisanih svetnikov skrajno neresno in verodostojno, za kar v nadaljevanju podajam dokaz (odločbo upravne enote o podaljšanju gradbenega dovoljenja).
Občanke in občani bodo presodili o ustreznosti takšnih pisanj v občinskem glasilu. ■
»V vsakem srcu je prostor za srečo. Dobre želje združimo v zvezde, srečo v sonce oblikujmo, na prijateljstvo cvetove upanja nasujmo.«
Iskrene čestitke ob 8. marcu - mednarodnem dnevu žena. Želim, da bi prijetno praznovale, župan Janez Pavlin
Kazalo
Vpis otrok v vrtec Ringaraja................................................................ 7
Predstavitev nove knjige Francija Novaka.......................................... 10
Pod zastavo domovine.................................................................... 22
In nT
Vsak izmed nas nosi svoj križ, ki je dovolj lahek,
da ga še zmoreš nesti. Ne boj se, če padeš. Potrudi se le, da vstaneš in greš naprej. Zmoreš! Močan si! Nisi sam! Srečno!
Mateja Debeljak, Misli za lepši dan
Če verjameš v čudeže, se začnejo dogajati. Če verjameš v ljubezen, jo dobiš. Če zaupaš vase, zmoreš. V kar verjameš, pride, zato verjemi pozitivnim stvarem. Verjamem vate!
Mateja Debeljak, Misli za lepši dan

Spoštovani občani občine Dobrepolje.
Obveščamo vas, da je policijska pisarna Policijske postaje Grosuplje
na naslovu Videm 36 (to je v prostoru nad kmetijsko zadrugo). Uradne ure v policijski pisarni so: ob ponedeljkih med 15. in 17. uro ter ob torkih med 10. in 12. uro.
V pisarni se lahko oglasite osebno ali pa pokličete na telefonsko številko 01/780-72-31. V času naše odsotnosti ali v nujnih primerih pokličite na telefonsko številko 01/781-83-80 (Policijska postaja Grosuplje) ali na številko 113.
Anita Žnidaršič, vodja policijskega okoliša
OBVESTILO O PRAZNJENJU PRETOČNIH, NEPRETOČNIH GREZNIC IN MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV TER OBRAČUN TEH STORITEV
Javno komunalno podjetje Grosuplje je izvajalec javne službe storitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območju občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje.
Osnova za obračun teh storitev je količina porabljene pitne vode po vodomeru za stavbe, v katerih se opravlja storitve javne službe oskrbe s pitno vodo. Za stanovanjske stavbe, ki se ne oskrbujejo iz javnega vodovodnega sistema in izvajalec javne službe nima podatkov o porabi pitne vode, se pri obračunu upošteva normirana poraba pitne vode, ki znaša 0,15 m3 na stalno in začasno prijavljeno osebo na dan. Za druge stavbe, kot so šole, vrtci, obrtne dejavnosti, društva ..., kjer se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, pa se upošteva normirana poraba 1,2 m3 na dan za vodomer s faktorjem omrežnine 1 (DN < 20), za druge premere priključka se normirana poraba določi sorazmerno z upoštevanjem faktorjev.
Storitve se bodo izvajale na naslednji način:
PRAZNJENJE PRETOČNIH GREZNIC
Izvajalec javne službe bo storitev izvajal:
-	enkrat na tri leta,
-	prazni se samo prvi usedalnik greznice,
-	v primeru, da greznica ni zgrajena po gradbenih standardih in nima prvega usedalnika blata, se izprazni do 6 m3 vsebine greznice,
-	pri večstanovanjskih stavbah se izprazni do 2 m3 vsebine usedalnika po stalno prijavljeni osebi,
-	v primeru pogostejših praznjenj se storitev zaračuna po uradnem ceniku (spodaj).
PRAZNJENJE MKČN DO 50 POPULACIJSKIH ENOT (PE)
Izvajalec javne službe bo storitev izvajal:
-	največ dvakrat v treh letih.
PRAZNJENJE NEPRETOČNIH GREZNIC
Izvajalec javne službe bo storitev izvajal:
-	redno, ko bo to potrebno, pri čemer mora uporabnik izvajalcu javne službe dokazati, da:
1.	je greznica zgrajena po gradbenih predpisih in ima uradno dokazilo o vodotesnosti greznice,
2.	je minimalna prostornina nepretočne greznice 6 m3 (najmanj 3 m3 po osebi),
3.	so v greznico speljane samo komunalne odpadne vode iz gospodinjstva.
Uporabnik bo obvestilo o praznjenju greznice ali MKČN prejel vsaj petnajst dni pred začetkom opravljanja storitve. V obvestilu bosta navedena datum in okvirni čas prihoda izvajalca javne službe. Uporabnik bo lahko navedeni datum in uro enkrat prestavil za 30 dni, o čemer mora izvajalca javne službe pisno obvestiti vsaj osem dni pred začetkom opravljanja storitve.
Če uporabnik na določeni datum ne bo dosegljiv in se na obvestilo ne bo odzval, se šteje, da je storitev opravljena, izvajalec javne službe pa bo storitev praznjenja opravil ponovno čez tri leta. Izvajalec javne službe bo plansko čiščenje greznic nadaljeval v mesecu marcu 2015.
V primeru nastajanja blata v greznici ali MKČN na kmetijskem gospodarstvu rejnih živali je kmetijsko gospodarstvo lahko izvzeto iz izvajanja in plačevanja storitev praznjenja greznic ali MKČN. Lastnik kmetijskega gospodarstva mora v tem primeru izvajal-
cu javne službe dostaviti obrazec o kmetijskem gospodarstvu in obrazec o staležu rejnih živali ali kopijo izpiska iz registra živali (GVŽ), ki pa ne sme biti starejši od šestih mesecev, in sicer do 25. v mesecu. Blato iz greznice ali MKČN mora biti v tem primeru zmešano skupaj z gnojnico oziroma gnojevko in pred gnojenjem oziroma pred nadaljnjo uporabo skladiščeno najmanj šest mesecev. Oprostitev plačevanja storitev se v tem primeru uveljavi s prvim dnem naslednjega meseca od prejema ustreznih dokazil.
Ne glede na navedbe iz prejšnjih odstavkov se morajo vsi uporabniki, tudi stanovanjske hiše kmetijskega gospodarstva, po izgradnji nove javne kanalizacije nanjo priključiti. Gnojevke oziroma gnojnice ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo.
Javno komunalno podjetje Grosuplje d.o.o.
Obrazložitev cen čiščenja greznic in MKČN
V ceno mesečnega zaračunavanja spada:
-	redno praznjenje za greznice 1-krat v treh letih z enkratnim praznjenjem,
-	redno praznjenje za MKČN 2-krat v treh letih z enkratnim praznjenjem (stanovanjska hiša do 6 m3; večstanovanjska stavba 2 m3 na stalno prijavljeno osebo).
DODATNA STORITEV
Na območjih občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje
Postavka	Cena z DDV	Opomba
Prevzem in čiščenje čezmerne količine vsebine prvega usedalnika obstoječe greznice oz. MKČN ob izvajanju redne dejavnosti	15,00 EUR/m3	1.	Izvajanje redne dejavnosti ali ob prvem praznjenju, za vsak naslednji m3 nad izpraznjenimi 6 m3 iz prvega usedalnika. 2.	Za vsak naslednji m3 iz drugega oz. tretjega usedalnika.
Praznjenje in čiščenje vsebine obstoječe greznice oz. MKČN po posebnem naročilu stranke - do 6 m3 prevzete vsebine	90,00 EUR/ odvoz	Ob naročilu na klic, ki ni prvo praznjenje. Npr. 7 m3 = 2 odvoza x 90 EUR = 180 EUR
Spomladanski odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev
Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Dobrepolje, da bo v pomladanskem času odvažalo nevarne odpadke iz gospodinjstev v petek, 27. 3. 2015, po naslednjem vrstnem redu:
Plan zbiranja nevarnih odpadkov od gospodinjstev:
NASELJE	ZBIRNO MESTO	ČAS ZBIRANJA
Struge	Parkirišče pri avtobusni postaji	13.00-14.00
Kompolje	Parkirišče pri gasilskem domu	14.30-15.30
Videm	Parkirišče pri trgovini Kmetijske zadruge	16.00-17.00
Predstruge	Parkirišče nasproti Iskre	17.15-17.45
Ponikve	Parkirišče pri gasilskem domu	18.00-19.00
Med nevarne odpadke spadajo topila, kisline, barve, laki, olje in maščobe, detergenti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi živosrebrni odpadki, prazne tlačne posode, foto kemikalije, pesticidi, embalaža, onesnažena z nevarnimi snovmi, in podobno.
Naša skrb je čisto okolje!
ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE KSS Dobrepolje
Videm 36, 1312 Videm Dobrepolje Tel.: 01 7867 150; 041 310 169 E-naslov: franc.omahen@lj.kgzs.si www.lj.kgzs.si
Začetek izpolnjevanja vlog za neposredna plačila v kmetijstvu
V letu 2015 bo pri neposrednih plačilih v kmetijstvu prišlo do večjih sprememb zaradi novega programskega obdobja 2015-2020. Na novo se bodo razdelile plačilne pravice. Vpeljana bodo proizvodno vezana plačila za strna žita, beljakovinske rastline, zelenjadnice, rejo govedi, in za krave molznice na gorsko višinskem območju. Kmetije z nosilci, mlajšimi kot 40 let, bodo upravičene do dodatnega plačila za mlade kmete. Do tega dodatka bodo upravičeni samo mladi kmetje, ki so nosilci kmetije manj kot pet let ali bodo nosilci postali letos. Več o reformi neposrednih plačil lahko izveste na predavanju 3. marca ob 19. uri v Jakličevem domu na Vidmu.
Izpolnjevanje vlog za neposredna plačila v kmetijstvu v letu 2015 bo potekalo od 2. marca do 6. maja. Vloge se na agencijo pošilja v elektronski obliki.
Za izpolnjevanje vlog se lahko naročite na Kmetijsko svetovalni službi Dobrepolje ob ponedeljkih, sredah in petkih od 7. do 8. ure. Pridete lahko osebno v pisarno ali pokličete po telefonu na telefonsko številko 01 7867 150. Zaradi razporeditve dela vas prosim, da se naročite za termin izpolnjevanja vloge vsaj do konca marca.
Z administrativnimi kontrolami je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje za veliko kmetijskih gospodarstev odkrilo neurejeno stanje v RKG. Nosilci teh kmetij ste bili o tem pisno obveščeni z obvestilom »o odvedeni akontaciji dohodnine« s strani ARSKTRP. To obvestilo ste dobili konec januarja. Če imate v zadnjem odstavku besedila obvestilo o neskladju v RKG, morate urediti stanje na Upravni enoti Grosuplje.
Svoje površine (GERKe) lahko pregledujete na spletni strani: http://rkg.gov.si/GERK/viewer.jsp
Več informacij o subvencijski kampanji na strani ARSKTRP:
http://www.arsktrp .gov.si/si/splosno/vstopna_stran/vsebi-ne_na_vstopni_strani/zbirna_vloga_2015od_a_do_z/
Vsi, ki boste prišli na vnos namesto nosilcev kmetije, prinesite s seboj pooblastilo nosilca.
KSS Dobrepolje Franci Omahen
mk
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA
ZAVOD za GOZDOVE SLOVENKE
Območna enolj Kotevje
iu|iYna fnurj Yr' ti l,4l(f
USPOSABLJANJE LASTNIKOV ZA DELO V GOZDU Letos nameravamo organizirati
začetni tečaj usposabljanja lastnikov gozdov za varno delo v gozdu.
Tečaj bomo izvedli v sodelovanju z inštruktorji Gozdarske šole Postojna, ki je v Sloveniji najbolj strokovno usposobljena za
izvedbo tovrstnih usposabljanj. S sodelovanjem na tečaju dobite potrdilo, da ste formalno usposobljeni za delo v svojem gozdu. Termin tečaja še ni znan, traja dva dni. V gozdu je še nepospravljen les zaradi žledoloma. Skrajni čas je za sanacijo. Lani je umrlo 21 oseb pri delu v gozdu. Prosimo za čimprejšnje prijave.
Prijave: tel.: 7807032
Hrovat Franc: 041657369 Branko Indihar: 041657370 Lesar Tone: 041657378
VABILO!
V torek, 3. marca 2015, bo ob 19. uri
predavanje
v mali dvorani Jakličevega doma, na Vidmu 34, 1312 Videm Dobrepolje.
Teme:
•	Kmetijska in gozdarska vozila na cesti
(Marjan Dolenšek)
• Vezana knjiga računov na kmetijah
(Marjan Dolenšek)
*	Ukrepi kmetijske politike v letu 2015
(Jasmina Slatnar)
Na predavanju bodo predstavljene spremembe pravilnika o označevanju kmetijskih vozil na cestah. Predstavljena bo tudi uporaba vezane knjigo računov na kmetijah in kdo jo mora uporabljati. Na koncu vam bomo predstavili še spremembe neposrednih plačil za leto 2015.
Terenski kmetijski svetovalec: Franci Omahen
Vodja odd. za kmetijsko svetovanje: Tomaž Močnik
OSNOVNA ŠOLA DOBREPOLJE
VIDEM 80, 1312 VIDEM DOBREPOLJE Tel: (01) 7807-210, Faks: 7807-210 E-mail: o-dobrepolje.lj@guestames.si
OŠ Dobrepolje
VPIS OTROK V VRTEC RINGARAJA
ZA ŠOLSKO LETO 2015/2016
V vrtcu Ringaraja izvajamo program v jasličnih oddelkih in v oddelkih od 3. do 6. leta starosti. Glede na število otrok, ki bodo ostali v vrtcu, pričakujemo, da bo več prostora za otroke v jaslih v vrtcu Ciciban.
Na osnovi prijav poizkušamo v skladu z normativi in s standardi, ki veljajo za vrtce, oblikovati oddelke. Če je za določen oddelek (starostno obdobje) vpisanih preveč otrok, jih mora Komisija za sprejem otrok v vrtec razvrstiti na čakalno listo za sprejem, v skladu s kriteriji, ki jih določa Pravilnik o sprejemu otrok v vrtec. Vsi sprejeti otroci bodo vpisani v vrtec z dnem 1. 9. 2015. Ker bodo nekateri malčki primerni za vstop v jaslični oddelek šele v zimskih mesecih 2015/16, naj omenim, da je prav, da so vpisani že od 1. 9. 2015, ker si le na tak način zagotovijo mesto v oddelku.
POSTOPEK VPISA:
•	Na spletni strani vrtca Ringaraja dobijo starši obrazec Prošnja za sprejem otroka v JVIZ OŠ Dobrepolje (VVE Ringaraja), jo ustrezno izpolnijo in vrnejo v tajništvo do 31. 3. 2015.
•	Če je prijav več, kot je prostih mest, mora Komisija za vpis otrok v vrtec sklepati o otrocih - malčkih, ki bodo sprejeti v vrtec.
•	Po sprejemu v vrtec dobijo starši domov obvestilo o sprejemu in povabilo k vpisu. Pred vstopom v vrtec morajo starši pridobiti zdravniško potrdilo o zdravstvenem stanju otroka, o morebitnih dietah in otrokovih posebnostih.
•	Ko starši pridobe pozitivno zdravnikovo mnenje, je otrok dokončno sprejet v vrtec. Vzgojiteljica sprejme otroka v varstvo, ko ji starši dostavijo zdravniško potrdilo.
•	Starši, takoj po prejetju obvestila o sprejemu otroka v vrtec, oddajo na CSD Grosuplje vlogo za znižanje plačila oskrbnine v vrtcu. S CSD Grosuplje sporočijo staršem in tajništvu, kolikšen delež ekonomske cene plačujejo starši in kolikšen delež občina.
•	Staršem, ki ste oddali Prošnjo za sprejem otroka v vrtec po 1. 4. 2014, ni treba ponovno oddati prošnje.
VSE STARŠE, KI NAMERAVATE VPISATI SVOJEGA OTROKA V VRTEC, PROSIM, DA TO STORITE ODGOVORNO. V PRETEKLIH LETIH SMO KAR NEKAJ OTROK SPREJELI V VRTEC, JIH RAZPOREDILI V ODDELKE, DODATNO ZAPOSLILI DELAVKO, NATO PA SO JIH STARŠI ODJAVILI.
Lepo pozdravljeni Ravnatelj: Ivan Grandovec
VABILO NA PREDAJO SREDSTEV, ZBRANIH Z DOBRODELNO AKCIJO MANJ SVEČK ZA MANJ GROBOV
v sredo, 4. marca 2015, ob 9. uri
vas vabimo na predajo sredstev,
zbranih z dobrodelno akcijo Manj svečk za manj grobov 2014,
ki se bo začela v prostorih Zdravstvene postaje Dobrepolje, Videm 37A in se bo nadaljevala v Domu starejših Videm - Zavod svete Terezije, Videm 33A, Dobrepolje.
Na dogodku bomo organizatorji akcije v Dobrepolju in Grosupljem zbrana sredstva svečano predali direktorju Primarne prakse, d.o.o. Zdravku Mariču in direktorici Zavoda sv. Terezije Sabini Lenarčič.
Zbrana sredstva dobrodelne akcije Manj svečk za manj grobov 2014 smo organizatorji iz desetih občin zbirali z namenom pomoči lokalnim zdravstvenim in drugim organizacijam ter posameznikom. V Dobrepolju in Grosupljem smo organizatorji zbirali z namenom omogočiti deklici iz Grosupljega odstranitev možganskega tumorja in novo življenje. Ker je bilo sredstev zbranih več, kot smo pričakovali, smo se odločili, da omogočimo Zdravstveni postaji Dobrepolje nakup laboratorijskega stola v vrednosti 1500 € in Domu starejših Videm nakup inhalatorja in aspiratorja v vrednosti 500 €.
Vsi pripomočki so že v uporabi in si jih boste na dogodku lahko tudi ogledali.
V dobrodelno-okoljski akciji Manj svečk za manj grobov 2014 je sodelovalo 60 organizacij iz desetih občin ter več kot 200 prostovoljcev, ki so v času od 31. oktobra 2014 do vključno 1. novembra 2014 z donacijami skupaj zbrali 36.308 evrov.
Vljudno vabljeni!
ekipa Manj svečk za manj grobov
Ambrož Volek,
vodja ekipe Manj svečk za manj grobov v Dobrepolju
Mestna knjižnica Grosupije /Z lluf£>V l\llJIZJllCo Enota Dobrepoije	^
VIDEM 34, 1312 VIDEM DOBREPOLJE ■ TEL.: 01/786 71 40 OBRATOVALNI ČAS: PONEDELJEK IN SREDA: 12.30-19.00 TOREK IN ČETRTEK: 9.00-14.00 ■ PETEK: 12:30-20.00
Mestna knjižnica Grosuplje
Enota Dobrepolje
SE ZABAVAM, SE IGRAM IN PRAV HITRO BRATI ZNAM.
Z IGRO DO BRANJA
z VILJENKO JALOVEC.
Sklop delavnic bo potekal v mesecu marcu, VSAK PONEDELJEK ob 17.30, in sicer: - 2. marca, 9. marca in 16. marca -
v krajevni knjižnici Dobrepolje.
Pedagoginja Viljenka Jalovec je avtorica delovnih zvezkov in didaktičnih pripomočkov za začetno opismenjevanje
in branje. Ima bogate učiteljske izkušnje, kako z igro do branja. Delavnice so primerne za predšolske otroke, učence prve triade in otroke s težavami pri učenju branja. Trajajo uro in pol, učiteljica pa staršem tudi individualno svetuje. Delavnice so brezplačne.
Vabljeni!
i** £ * L*vJ- ~ t '
-i '	i- -j-
s i: Wm	^v< ZiSiSfr/
PRAVLJIČNA GIBALNICA »MALA MARJETICA IN GOZDNI MOŽ«
(Vida Brest) SREDA, 25. marec, ob 17. 30
v prostorih knjižnice Dobrepolje.
Na pravljični gibalnici bomo zgodbo o mali Marjetici
doživeli na nov način - z gibanjem. Pravljična gibalnica je namenjena otrokom, starim od 2. do 4. let, v spremstvu staršev, dedkov, babic ... Gibalnico bo vodila Stanka Kuplenk - pravljičarka in učiteljica vadbe.
Društvo podeželskih žena Dobrepolje - Struge
vas vabi na
SEJEM NA TIHO NEDELJO
pri SV. ANTONU,
ki bo v nedeljo, 22. marca 2015.
Tudi letos bomo postavili stojnice, na katerih bomo ponujali izdelke domače obrti, domače pecivo in dobrote,
na voljo pa bodo tudi stare sorte semen, ki jih skrbno ohranjamo iz leta v leto.
Dobrodošli med osmo in dvanajsto uro!
Društvo podeželskih žena Dobrepolje - Struge vas vabi na
VELIKONOČNO
DELAVNICO,
kjer bomo pekli kvašene velikonočne izdelke.
Delavnica bo v četrtek, 19. marca 2015,
ob 17.00 v vaškem domu v Predstrugah
(Gozdarski dom, Predstruge 60). Prispevek: 5 €
Bela dama v knjižnici Dobrepolje ...
Ko v tandemu nastopita Športno društvo Dobrepolje in krajevna knjižnica Dobrepolje, se povežejo športne in kulturne vrednote. Produkt tokratnega sodelovanja je bila predstavitev navdihujoče biografije slovenske legendarne 86-letne tekačice Helene Žigon z naslovom Bela dama.
Jasmina Mersel šušteršič in Bojan Novak, foto: Alojz Kuplenk
Knjigo je napisala Jasmina Kozina Pra-protnik, antropologinja in kulturologinja ter tudi sama predana tekačica. Ko je avtorica slišala Žigonovo na vprašanje, kdaj bo izšla knjiga o njej, odvrniti, da nikoli, jo je to močno vznemirilo. »Takšno življenje, takšna volja, takšna motivacija - o tem je treba pisati,« je pomislila. Nastala je prva slovenska tekaška knjiga, ki so jo napisale ženske. In to pravi dve! Prva, ki je moškim v Sloveniji ukradla tekaški monopol (še dolgo po drugi svetovni vojni je veljalo, da je tek na dolge proge moška domena) in druga, ki je izničila mit o tem, kako škodljiv je tek za nosečnice (na Ljubljanskem maratonu je štiri dni po napovedanem datumu rojstva tretjega otroka pretekla polmaraton).
Medtem ko Helena teče po Istri, se spominja dogodkov iz preteklosti, ujetih v iskreno in spoštljivo čustveno pripoved avtorice. Skozi življenje Žigonove pa je v knjigi prikazan tudi razvoj rekreativnega športa od druge svetovne vojne do danes.
»Bilo je leta 1945. Stara sem bila 17 let, ko sva se s sodelavko vračali iz službe skozi
Tivoli, tam pa je bil tekaški dogodek, ki so ga poimenovali Čez drn in strn. Kolegice, ki sem jih tam srečala, so me nagovarjale, naj grem in poskusim tudi jaz. 'Pa kako naj tečem, saj vidite, kako sem obuta in oblečena?' A ob pogledu na moje šolne in na krilo, bluzo in jopico, opravljena sem bila za službo, so le zamahnile z oko, češ bo že, in tako sem šla.« (odlomek iz knjige)
Knjiga pa ni samo hvalnica aktivnemu življenju, je tudi zgodba o duhu časa, o vojni, pomanjkanju dobrin in ljubezni,
krutem otroštvu, soočanju z boleznijo ter na drugi strani zgodba o pogumu, vztrajnosti in volji do življenja.
»Hladen človek se težko omehča. Za krajša obdobja morda že, a življenjski zorni kot se težko spremeni. Je pa zato prav modro jemati takega človeka, kot da je boljši, kakor pa se kaže. Saj navsezadnje nekje pod vsem tem hladom tli kak ogenjček lepega čustva, ki pa se je zaradi kdove kakšnega čustvenega poškodovanja zavlekel v pepel. Če tak človek ne premore toplote, bo tisti, ki ima opraviti z njim, modro ravnal, če jo bo sam prispeval dvojno mero.« (odlomek iz knjige)
Na predstavitvi knjige Bela dama sta bila z nami avtorica Jasmina Kozina Pra-protnik in Urban Praprotnik. Slednji je človek, ki je znan skoraj vsakemu Slovencu. Najlažje ga opišemo z besedno zvezo »tekaški trener«. Urban je svoje življenje posvetil teku, predvsem njegovi popularizaciji. Vodi skupino Urbani tekači, o teku piše v različne tiskane medije, televizijski mediji pridejo najprej potrkat na njegova vrata, če potrebujejo kak prispevek o teku ali gibanju nasploh. O teku govori s takšnim žarom, da je sposoben skoraj vsakogar navdušiti zanj. Tudi tokrat se nam ni izneveril. Ovrgel je številne izgovore, ki jih najpogosteje »uporabljamo« za to, da se ne bi odpravili na tek ali kako drugo podobno dejavnost.
V večeru so se tako prepletale Urbanove in Helenine misli (zapisane preko Jasmine). Tako po čustveni kot po racionalni plati pa smo si bili vsi edini - brez teka ali podobne redne športne dejavnosti življenje pač ne more biti polno. Možno je živeti brez, a nekaj pa vendarle manjka. Naj nam bo 86-letna Helena Žigon vzor. Vzor trme, ljubezni do gibanja, boja proti raku ter vzor odpuščanja ljudem, ki storijo veliko hudega.
Urban Praprotnik v oceni knjige izkaže globoko spoštovanje Heleni Žigon, saj pravi: »Ko bom velik, bom Helena Žigon«. ■
Predstavitev nove knjige Francija Novaka
V Mestni knjižnici Grosuplje, izpostava Dobrepolje, smo predstavili domačina, Francija Novaka z Vidma. O njem največ povedo njegova dela, saj se poleg tega, da deluje na literarnem področju, ukvarja še s fotografijo in z grafičnim oblikovanjem; preizkuša pa se tudi v likovni umetnosti.
Saša Strnad, ST^ART, foto: Gregor Grešak
Franci Novak je svoje prve zgodbe objavljal že zgodaj, v mladinskih revijah, dokončno spodbudo in zagon za nadaljnje literarno delovanje pa je dobil na delavnicah revije Literatura pod vodstvom mentorja Uroša Zupana in v spletni literarni delavnici pisatelja Andreja Blatnika. Poezijo in prozo je objavljal v literarnih revijah Mentor, Dialogi, Apokalipsa in Literatura; leta 2006 je dobil prvo nagrado za kratko zgodbo na natečaju Spletno pero in nato še drugo nagrado na natečaju za najboljšo kratko zgodbo Radia Slovenija. Na področju lirike ga je zaznamovalo leto 2010, saj je postal vitez Pesniškega turnirja v Mariboru. Na začetku leta 2011 je pri založbi Mladinska knjiga izšla njegova prva pesniška zbirka Otroštvo neba. Na Evropskem pesniškem turnirju leta 2012 v Mariboru je strokovno žirijo najbolj prepričala njegova pesem Ljudje kot rastline, za katero je prejel tudi nagrado vitez evropskega pesniškega turnirja. Takrat je žirija s temle zapisom pospremila nagrajeno pesem: »Pesem Ljudje in rastline je zgodba o človeški usodi, dana skozi sliko moškega, ženske in otroka, ki stojijo na robu brezna, z roko v roki, poklanjajoč svojo ljubezen, energijo in spomine
enako minulim kot prihajajočim generacijam.«
Franci je ob laskavem nazivu v trajno last prejel še kovano vrtnico, simbol pesniškega viteštva, ki mu jo je podelil podpredsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina. Veste, ko nekdo od tvojih prijateljev osvoji tako visoko in pomembno nagrado, si vesel in si ponosen, ker nisi v njegovi senci, ampak del njegovega žara.
Nekako sem pričakovala, da bo njegova pot iz poezije prešla v prozo, saj se mi pri prebiranju Francijevih besed zarisujejo vtisi, polni ritma, gibanja in glasbe. Vtise iz žive narave podredi svojemu videnju, z očmi zre v nebeško lepe prizore v naravi, v rosna jutra, zamegljene pokrajine, v raz-žarjene večere, v samotna drevesa, ki jih je pravkar umil dež, v stotero svetlob, ki nastajajo v različnih dnevih in letnih časih.
V vsaki zgodbi nas vabi, da lahko z njim poplesujemo v vetru, pritisnemo na avtomobilski gumb, se spogledujemo s ptičem v dnevni sobi, v rokah držimo obesek male Bude, vse v sožitju črk, besed in zgodb iz knjige Podnebne spremembe, ki je izšla pri založbi LUD Literatura.
Njegova opazovanja so zbrana v 14 kratkih zgodbah; naložil nam jih je na rame, nekatere od njih deloma živimo kot svoje. Pred opazovalcem, ki strmi in se čudi, se
gibljejo izmišljene osebe, za katere se zdi, kot da so resnične, kot da jih poznamo. Z naraščajočo močjo sonca se vsak trenutek spreminjajo svetlobe, ki jih osvetljuje z besedami. Poleg zgodbe z njeno zgovornostjo in vsakdanjostjo, ki se zapleta in razpleta, ga zanimajo tudi podrobnosti, ki se dogajajo v okolici, lepota pokrajine, vlažnost zraka, nežnost rastlinstva ... V ospredju so človek in njegova dejanja, v njegovem prizadevanju je ves smisel življenja, a poleg tega je še nekaj onkraj človeka, onkraj zgodbe, nekaj, kar je težko ubesedljivo.
Po uvodnem pogovoru s Francijem Novakom, ki sem ga vodila, so se razpravi pridružili tudi člani bralnega kluba pod mentorstvom Jasmine Mersel, ki so predstavili svoja občutenja in najljubše zapise v zgodbah ter avtorju zastavljali razna vprašanja. Literarni večer se je sklenil v širok krog duha, kjer so se prepletale zanimive vezi.
Literatura ne more biti ženska niti moška, niti bela niti črna, ne desna in ne leva, tudi visoka in nizka ne more biti, lahko je samo dolgočasna ali pa zanimiva, in to v vseh žanrih.
O kriteriju, ki je po večini povsem subjektiven, torej, je literatura »dobra« ali »slaba«, pa bi rada povedala tole: merilo dobre literature je prepričljivost. Če je literatura prepričljiva, če pretrese, nasmeje, vznemiri ali zapelje, je dosegla svoj cilj. Je dobra, je močna kot življenje.
Dobrepoljska umetnost si je priborila nekaj tehtnih komplimentov, saj imamo nekaj resnično zelo zmožnih umetnikov. Razvija se ne glede na finančno podporo javnih institucij, zato je ne zmotijo enodnevni vplivi mode ali snobizma, saj ustvarjeno prihaja iz srca in iskreno. Od ljudi za ljudi. Še zaključek: Iskrene čestitke Franciju ob izdani knjigi!
Še nekaj vprašanj za Francija - v kateri od naslednjih številk Našega kraja pa morda obsežnejši intervju.
Franci, pogosto pišeš o času in spominih, obenem pa si zelo trden v kontinuiteti pripovedovanja. Morda si samo domišljam, ampak zdi se, kot da si pri pisanju izposodiš resničen dogodek iz otroštva, odraščanja, opazovanja okoli-
ce, okrog katerega spleteš zgodbo?
Razumljivo je, da se resnični dogodki, ki sem jih doživel ali slišal pripovedovati o njih, pa tudi točno določene pokrajine, ki jih poznam, vpletajo v moje zgodbe; ampak ti vtisi so v zgodbe vtkani zgolj po delcih, spremenjeni ali združeni z drugimi dogodki ali okolji tako, da bolje izrazijo neko splošno občutje, ki sem ga hotel izrisati v zgodbah. Od nekoga sem mogoče vzel neki stavek, ki ga je povedal; od drugega izraz na obrazu; od tretjega način obnašanja, in tako naprej. To sem združil v novo osebo in jo postavil v okolje, ki sem ga sestavljal na isti način, iz delcev različnih krajev, ki jih poznam. Povsem nesmiselno je v mojih tekstih iskati natančne opise nam znanih pokrajin ali ljudi, s tem se celo povsem zgreši bistvo knjige.
Je treba dogodke, ki so nam pri srcu ali nas vznemirijo, zapisati, da ostanejo?
Ne samo, da ostanejo, ampak da rastejo naprej z nami. Zapisovanje ima ogromno moč; s tem seveda ne mislim na površne, hitre zapise na spletnih forumih ali socialnih omrežjih, ampak na osredotočeno, pozorno zapisovanje, ki poseže globoko v naš spomin in občutja. Nekje sem bral, da si ljudje bolj zapomnimo »slabe« kot »dobre« dogodke, verjetno zaradi tega, ker si je moral človek v teku evolucije bolj zapomniti in predelati dogodke in stvari, ki so ga ogrožale; tako se jih je v prihodnje znal ubraniti in na ta način preživeti v težkih razmerah. Pisanje pa nam lahko vrne ogromno tapiserijo »dobrih« trenutkov, oseb, okolij in podrobnosti, ki smo jih spoznali in doživeli, ki so nas osupnile in presenetile; povsem neverjetno je, koliko lepih in vznemirjujočih detajlov svojega življenja človek pozabi, če jih ne zapisuje.
Na subtilen način nam slikaš zgodbe, koraki zaškripajo, se obotavljajo, stene drhtijo, kot bi na filmskem platnu spremljali zelo dolgo sekvenco, vse se zgodi v njej. Skozi impresijo stopnjuješ ekspresijo v bralcu. V določenih trenutkih sem se počutila, kot da si želel vzpostaviti dialog z nami, bralci, ker pri zgodbah nisi delal zaključkov. To si prepustil bralcu, da zaključi ali nadaljuje naprej, sam, po svoje. Ali pa tudi ne ... Priznam, zanimiva poanta, saj življenje ni zaključena celota, ampak živa stvar, ki se nenehno spreminja, tako kot vreme. Stvari se dobesedno spreminjajo v času. In s tem tudi mi, ljudje. Morda od tu izhodišče za naslov Podnebne spremembe?
Res je, zgodbe so odprte, bralcu nisem hotel vsiljevati zaključkov. Vseeno ima vsaka zgodba v ozadju idejo, problematiko, ki mogoče ni takoj vidna; prava zgodba teče nekje pod besedilom, računal sem na bralca, ki bo znal zaznati arhetipska občutja, se znajti v plasteh pomenov. Tak način pisanja je nekaterim všeč, nekaterim pač ne. Naslov Podnebne spremembe je izbral urednik, po zgodbi, ki je po njegovem mnenju najboljša. Se pa naslov nekako ujema s splošnim občutjem v zgodbah, dotika se tako narave kot sprememb na človeški, osebni ravni.
Ko pišeš, misliš na bralca, mu greš nasproti?
Večkrat se postavim v vlogo - recimo bolj zahtevnega - bralca in preberem besedilo z njegovimi očmi, kolikor je to seveda mogoče. Skoraj vedno, ko pišem, mislim tudi na bralca.
Na kaj si najbolj pozoren pri pisanju?
Na vse, na jezik, na slog, na pripoved, na
splošno »atmosfero« zgodbe in na podrobnosti ... eno ne gre brez drugega. Kratka zgodba je tako zgoščena literarna zvrst, da tu šteje vsaka malenkost, vsak detajl.
Kako se počutiš, ko končaš takšno obsežno, zahtevno delo? Te izprazni ali osvobodi?
Zgodi se podobno, kot sem slišal od drugih, ki so izdali knjige - na začetku nekako izgubiš povezavo s svojimi besedili, včasih se ti zdi, kot da niso tvoja, kot bi jih napisal kdo drug. Ampak čez čas se občutje povezanosti s knjigo nekako vrne, vsaj meni se to sedaj dogaja z mojo pesniško zbirko, ki jo spet berem, kot bi jo bral prvič. ■
Odlomek iz zgodbe Podnebne spremembe:
Gledam hrbte platnic na knjigah, ki jih nosi, med njimi se drenjajo med sabo tako različni avtorji, kot so Rilke, Handke in Coetzee, a zdaj združeni pod eno roko skupaj poplesujejo in iščejo ravnotežje ob njenem telesu. Skoraj vse naslove poznam.
»Ogromno bereš. Kako ti uspe toliko prebrati?« vprašam.
»Rada berem. Poleg tega pa ... naučila sem se hitrega branja.«
»Hitro branje . aha. Jaz se večkrat vračam nazaj po straneh, da bi še enkrat kaj prebral. A lahko hitro bereš tudi nazaj?«
Zasmeji se, kot da ne bi čutila mojega posmeha.
»Toliko dobrih knjig je, ki jih hočem prebrati. Hitro branje pomaga.«
»Oprosti, nisem hotel bit žaljiv.«
»Nič hudega.«
Potem na glas preberem naslov ene od težkih knjig pod njeno pazduho in ji povem, da sem to že bral. Ko govoriva o knjigi, ves čas pogledujeva k njej, kot da je živo bitje, kot da je videti kaj drugega razen mrtvaško črnih platnic. Ona hitro in strastno pripoveduje o knjigi, s kratkimi stavki se vpletam v njeno govorjenje, nočem je prekinjati; in ko tako hodiva po prašni makadamski cesti, paziva, da se ne bi preveč približala drug drugemu. Nasadi koruze ob najini strani se dvigajo kot pragozd, poln senc; na hrapave, koničaste liste se obeša spuščajoče se sonce in v daljavi je med kosmi grmov videti lesketajočo se sled jezera. Najini hiši se bližata, zaradi poševne svetlobe se zdi, da sta pred nama slepeče bela pravokotnika, ki rasteta iz gostega zelenja.
Pustno rajanje na PŠ Struge
Na pustni torek smo na PŠ Struge za nekaj časa pozabili na pouk, učenje, zvezke in šolski zvonec ter se spremenili v čarovnice, kavboje, Indijance, vojake, princeske ter druge pravljične in živalske junake. Ves dan smo se ob glasbi zabavali, prepevali in reševali pustne naloge.
Karmen Kljun in Mojca Pugelj, učiteljici PŠ Struge
Izdelali smo pustne maske; za malico pa smo dobili, kot se spodobi, slastne krofe z marmelado.
Preden smo z našo povorko odšli po Strugah, smo najprej obiskali vse razrede na šoli in našo kuharico, kjer so nas prijazno sprejeli in presenetili s sladkarijami in prijazno besedo. Sledil je sprevod po Strugah. Obiskali smo gostilno Pri Petru, trgovino gospe Gregorič, frizerski salon Stefani in našega prijaznega poštarja Luko. Vsi so nas sprejeli z nasmehom na ustih, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Hvala tudi gospodu Dragu Gregoriču.
Upam, da so naši šolarji uspešno pregnali starko zimo, ki vztrajno kima z belo glavo. Hvala tudi vam, dragi starši, ki poskrbite, da vaši otroci pričarajo nasmehe vsem, ki jih lahko vidijo. ■
Prijetno pustno presenečenje v vrtcu Ringaraja
Vodstvo OŠ Dobrepolje in vrtca Ringaraja
Podjetje Avtooptika in vulkanizerstvo Stane Kadunc s.p., član verige VULCO servisov iz Grosuplja, je
na pustni torek presenetilo otroke vrtca Ringaraja. Varnost najmlajših je naša primarna skrb. Miha Kadunc je za namene vrtca ravnatelju šole Ivanu Grandovcu in organizacijski vodji vrtca Mariji Žnidaršič podaril varnostne brezrokavnike za boljšo vidnost in varnost naših otrok v cestnem prometu. Za veselo pustno razpoloženje pa je s pesmijo poskrbela tudi domačinka Tina Kadunc -TIANA.
Hvala podjetju Kadunc. Zdaj bo otroški korak v času vrtčevskega varstva varneje stopal po dobrepoljskih poteh. ■
Zagariške mačkare na Zmajevem karnevalu v Ljubljani
Matej Kalan
Nikoli si nisem upal na glas pomisliti, da bom po lanskem obisku pustnega praznovanja v Zagorici kdaj videl Zagariške mačkare tudi v Ljubljani. Pa vendar se je to zgodilo! Ni jih bilo samo nekaj! Vse pustne figure, ki sicer sodelujejo na predstavi
Zagariških mačkar, so prišle. Bilo jih je za cel avtobus.
Od svoje predstave so na Kongresnem trgu, kjer se je karneval zaključil, prikazale poroko v pristnem lepem dobrepoljskem narečju.
Da se je to gostovanje zgodilo, imajo zasluge vsi vaščani Dobrepolja.
Iskrena zahvala tudi Občini Dobrepo-lje, ki je finančno podprla to gostovanje z brezplačnim prevozom. Le tako lahko spoznajo bogato dobrepoljsko pustno dediščino drugod po Sloveniji. Čeprav sta to prireditev motila dež in mraz, mi bo to gostovanje ostalo v prijetnem spominu in vsem iskrena hvala! ■
Šolska kulturna prireditev ob Prešernovem dnevu
Letošnjo šolsko prireditev ob Prešernovem dnevu smo obeležili 10. 2. 2015, ko so jo učenci mladinskega pevskega zbora začeli s slovensko himno (mentorica Valentina Ugovšek), nadaljevali pa so jo učenci besedno ustvarjalnega krožka (šestošolci Klara Erčulj, Natalija Erčulj, Mark Grm, Karin Butala, osmošolci Lara Andolšek, Nejc Novak, Ana Babič, Špela Strnad, Klara Marolt, Samo Trebušak, Eva Rajar, Neža Grm in devetošolec Vid Ahačevčič).
Ema Sevšek, mentorica besedno ustvarjalnega krožka
V prireditvi, ki smo jo poimenovali Dvojina, smo se spomnili dveh velikih besednih ustvarjalcev: Franceta Prešerna in Toneta Pavčka; predvsem poezijo slednjega na temo dvojine so učenci ustvarjalno interpretirali, zaigrali kratko igrico o čudoviti, a zapleteni slovnični dvojini; proti koncu prireditve smo navdušeno zaploskali
občuteni deklamaciji Vida Ahačevči-ča, devetošolca (mentorica Sonja Lenarčič), s čimer smo se spomnili še Simona Gregorčiča, ki je svojo dvojino za hip našel ob reki Soči in "zapel" preroško odo v zgodovini tolikokrat preizkušeni domovini.
Svojo pripadnost in ljubezen do doma, domačega kraja in do ljudi, ki so kaj dobrega storili za naš kraj, smo poslušalci lahko začutili ob prebranem odlomku, spet na temo dvojine,
iz pravkar izdane zbirke kratkih proznih pripovedi v slovenskem prostoru že uveljavljenega besednega ustvarjalca Francija Novaka, ki je snov za svoje stvaritve črpal tudi v svojem rodnem kraju.
In tako smo na koncu nedvomno začutili in ozavestili, da je dvojina čudovita; ne samo ljubezenska, ampak tudi slovnična. In da ljubezen do domovine najprej zajemamo in začutimo v domačem kraju. ■
Na zadnjo poletno soboto (19. septembra 2015) pripravljamo izlet na Dunaj
Ko se bo poslavljalo poletje in rojevala zlata jesen, bomo odpotovali s sodobnim in udobnim avtobusom na enodnevni poučni izlet v cesarsko mesto Dunaj. Glavna osredotočenost tega izleta je, da približamo življenje, njihov pomen in slavo naših Dobrepoljcev, ki so tu zapustili neizbrisen spomin.
Naravoslovni muzej na Dunaju
KRATEK OPIS IZLETA:
Najprej bomo v prenovljenem Naravoslovnem muzeju iz leta 1889 pod vodstvom vrhunskega strokovnjaka arheologije dr. Petra Turka občudovali arheološke predmete iz halštatske, latenske in rimske dobe, ki jih je na Dolenjskem, v Beli krajini in na Notranjskem izkopal naš neumorni »Čej-ščan«, starinoslovec Jernej Pečnik.
Zatem si bomo ogledali del prostorov univerze, ki jo je dal zgraditi leta 1365 (650 let) vojvoda Rudolf IV., leta 1883 pa jo je prenovil znameniti arhitekt Ferstel. V starih prostorih univerze je tudi naš profesor poetike in retorike Luka Gutenfelder (tudi Lukas Drinak, tudi Bonicampianus, tudi Agathopedius) polnih 28 let vzgajal in izobraževal številne študente različnih narodnosti.
Ogledali si bomo tudi cerkev sv. Petra, katere zasnove segajo v 12. stol., po vzoru rimske katedrale sv. Petra, in je delo številnih arhitektov (G. Montani), slikarjev (M. Rottmayr), kiparjev (M. Steindl) ... V letih 1520 in 1528 je to cerkev in hkrati župnijo vodil Slovenec Avguštin Tyfernus iz Laškega. Bil je župnik, humanist, prvi zbi-
ralec rimskih napisov in odličen arhitekt (škofijski dvorec v Ljubljani, škofijska rezidenca v Gornjem Gradu, škofijska hiša na Dunaju ...). Tyfernus je bil tisti dobrotnik, ki je omogočil uspešen študij našemu Luki Gutenfelderju. Počastili bomo ta spomin, ki sega 500 let nazaj.
Kar nekaj časa bomo namenili ogledu stolnice sv. Štefana s 137 m visokim zvonikom (Steffl), v kateri sta pokopana dva Slovenca: škof Jurij Slatkonja, ustanovitelj Dunajskih dečkov, in naš Luka Gutenfelder. Ker bomo čisto blizu ulice Domgasse, si bomo zraven Figarove hiše ogledali škofovsko hišo, ki jo je postavil naš arhitekt Tyfernus za našega škofa Jurija Slatkonjo, kjer je morda v času študija bival naš Luka Gutenfelder.
Na poti proti svojemu izhodišču se bomo ustavili še pri državni operi iz leta 1869, obnovljeni leta 1955, v kateri se je 21 let predstavljal kot baletni solist dunajske ljudske opere naš domačin Janez Miklič.
Vsa pot, ki jo bomo opravili med navedenimi kraji udejstvovanja svojih slavnih rojakov, bo popestrena s strokovnim vodenjem in postanki (kavica v kavarni Landt-mann, tortica v hotelu Sacher in podobno, seveda na lastne stroške).
Ne odlašajte s prijavami, zbirali jih bomo tudi od zainteresiranih iz sosednjih občin. Odpeljali bomo 40 potnikov.
Obljubljamo, da boste na nivoju spoznali mesto Dunaj in zanimivosti, povezane z našimi ljudmi, s Habsburžani in številnimi umetniki.
Veselite se tega dne!
Vljudno vabljeni v mesto, ki v utrujenih glavah zbuja prerojene misli in v potrtih prsih razjasnjuje sanje (Kozinc Z.)
TD Dobrepolje
ŠE NEKAJ KORISTNIH NAPOTKOV:
-	cena izleta je 40 € (cena vključuje prevoz in vstopnino v muzej - 8 €), 20 € plačate ob prijavi, 20 € pa teden dni pred odhodom;
-	vaš dodaten strošek bodo samo kavi-ce, sacher torta, pijače, hrana (priporočamo, da hrano in pijačo vzamete s seboj);
-	informacije in prijave na TD Dobrepolje (telefon: 041/96 28 23 ali
mail: td.dobrepolje@gmail.com);
-	odhod z Vidma (avtobusna postaja) bo točno ob 3:30, postanek ob 3:55 v Grosupljem, v Tepanjah (15 min), nato na počivališču Landzeit (30 min) in na Muzejskem trgu ob Bur-gringu zraven mogočnega spomenika Marije Terezije. Burgring 7 je lokacija našega prihoda in odhoda ob 18:00. Prihod na Videm v poznih večernih urah;
-	ne pozabite na veljavne osebne dokumente in mobitel (dobili boste tudi telefonsko številko vodnika);
-	vsak dobi program izleta in načrt mesta Dunaj;
-	priporočamo udobna oblačila in obutev, saj bomo prehodili približno 3,5 km. Spremljajte tudi vremensko napoved in se temu ustrezno prilagodite;
-	po Dunaju moramo hoditi v skupini in se držati dogovorjenega.
Pustni ponedeljek v Domu sv. Terezije
Bil je lep zimski dan, ko sem premišljevala, kaj se bo lepega zgodilo, kam bi šla, da bi mogoče še komu polepšala dan. Že zazvoni telefon. »Halo,« se oglasim, na drugi strani pa prijeten glas prijateljice Nade sprašuje, če bi šle članice Društva podeželskih žena Dobrepolje - Struge v Dom sv. Terezije mesit in cvret krofe in miške. Seveda, z veseljem!
Ivanka Zrnec, foto: Nada Lunder
Na sestanku smo se vse potrebno dogovorile. Nada, Stanka, Tončka, Minka, Silva, Zdenka, Štefka in jaz smo se na pustni ponedeljek odpravile v Dom sv. Terezije. S fizioterapevtko Mojco, ki je odgovorna za stanovalce doma, je delo lepo potekalo. Iz moke, kvasa, jajc, sladkorja, mleka, olja, ruma, soli in vaniljevega sladkorja smo zamesile testo. Vse se je dogajalo pod budnim očesom nas vseh, ki smo se udeležili tega veselega in delovnega popoldneva. Testo je dobro vzhajalo in že smo oblikovale kroglice za krofe. Olje je šelestelo v posodi za cvrtje, kot bi hotelo povedati, da bodo izdelki izvrstni. In res so bili! Veliko stanovalcev doma in delovnega osebja je spremljalo naše delo. Stanovalci so s hvaležnostjo sodelovali in obujali spomine na čas, ko so to delali doma. Zlato rumene krofe z venčki in poskakujoče miške smo postregle prisotnim v jedilnici in tistim v sobah, ki niso mogli med nas.
Tisto popoldne smo postali pravi prijatelji. Vesele smo, da smo lahko polepšale dan sebi in stanovalcem doma, ki so se
nam lepo zahvalili. Dogovorili smo se, da pridemo spet k njim pred veliko nočjo.
Vsem želimo lep predvelikonočni čas. ■
Usposabljanje za prostovoljce RKS - območnega združenja Grosuplje
Po petih letih smo spet pripravili kratko usposabljanje za vse naše prostovoljce. Od dobrih 200 prostovoljcev, ki delujejo v okviru RKS - Območnega združenja Grosuplje, je 70 udeležencev zbrano prisluhnilo strokovni sodelavki RKS Tini Nemanič, ki je predstavila zgodovino, poslanstvo in organiziranost mednarodnega gibanja Rdečega križa v svetu in pri nas.
Anica Smrekar, sekretarka RKS - OZ Grosuplje
Prostovoljcem pa je tudi položila na srce, da vsakomur, ki potrebuje pomoč, izkažejo spoštovanje njegovega človeškega dostojanstva, da nikogar ne obsojajo, so sočutni, razumevajoči in dobrohotni. Kriterij, če so rabljena oblačila še primerna, da jih komu podarimo, bi moralo
biti vprašanje: Ali bi jaz to oblekel?
Sekretarka RKS - OZ Grosuplje Anica Smrekar je predstavila nova navodila glede razdeljevanja hrane, ki se financira iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim ter Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V skladišče smo že prejeli 11.438 kg hrane, z razdeljevanjem pa moramo počakati zaradi nejasnosti glede testenin.
Predsednik Franc Horvat je prisotnim podal nekaj navodil glede priprave in izvedbe Zbora članov KORK, se vsem zahvalil za prizadevno delovanje in spodbudil k še uspešnejšemu delu v prihodnje.
Za zaključek smo se še posladkali s pecivom, ki so ga pripravile prostovoljke DPŽ Sončnica. ■
Bili smo na obisku v Domu svete Terezije
Karmen Kljun, učiteljica
potrpežljivost in gostoljubnost.
V	sredo, 28. 1. 2015, smo učenci in učitelji PŠ Struge ponovno obiskali varovance Doma sv. Terezije na Vidmu. S kratkim programom, v katerem so sodelovali mlajši in starejši učenci naše šole, smo jim poskušali obuditi spomine na čas, ko so tudi sami hodili v šolo. Predstavili smo se jim z ljudskimi plesi, s petjem, z dramsko igro in s spremno besedo Tjaše Zdešar. Ob koncu smo jim pripravili še skromno sladko presenečenje.
Spoštovani varovanci, hvala, da ste si vzeli čas za naše učence in ste nas s svojo prisotnostjo ponovno spomnili, kako malo je potrebno, da je svet lepši, prijaznejši, pogumnejši ....
V	vašem stisku rok je bilo občutiti iskreno hvaležnost, veselje in spodbudne besede, da delamo dobro. Na vlaku svojega življenja ste srečali veliko ljudi. Zahvaljujemo se vam, da smo bili za nekaj časa tudi mi potniki na tem vlaku. Želimo vam, da upanje v vaših srcih nikdar ne bi ugasnilo, kajti upanje lahko obudi vero, mir in ljubezen. Hvala tudi zaposlenim za
Sejem turizem in prosti čas
Letos smo povezani nastopili na sejmu »Turizem in prosti čas«, ki je potekal v Ljubljani na gospodarskem razstavišču od 29. 1. do 1. 2. 2015.
Šentrumar - Hočevje, TD Podgora in TD Do-brepolje.
Za promocijo občine so organizatorji prikazali film Toneta Kralja, ki se je vrtel ves čas našega obiska na sejmu, delili smo propagandni material za prepoznavnost občine, ljudi vabili na septembrsko razstavo gob ter na Dobrepoljsko vandranje v oktobru, na Podgorsko golažijado in na decembrsko razstavo poprtnikov.
Za obogatitev stojnice in privabljanje obiskovalcev so poskrbele članice DPŽ in društva upokojencev z različnim pecivom. Popestritev in prepoznavnost so predstavljali liki Zagariških mačkar, ki so se ob zvokih harmonike sprehajali med obiskovalci po sejmu in z zvonci opozarjali nase in na našo občino.
Naša stojnica je bila obiskana in ljudje so Preko RDO Osrednja Slovenija, kjer lje - Struge, Društvo upokojencev Do- se zanimali za naše aktivnosti in za našo ob-nas je zastopal g. Zvone Gosar, smo brepolje, Društvo gobarjev »Štorovke«, čino, ki je še vedno malo poznana. ■
Marija Znidaršič
se na razstavnem prostoru predstavili: Društvo podeželskih žena Dobrepo-lje - Struge, Društvo upokojencev Do-brepolje, Društvo gobarjev »Štorovke«,
Aktiven študent je srečen študent!
Patricija Kastelic
Študentje smo v teh mesecih aktivno vstopili v zimski čas tudi s Študentskim klubom GROŠ. Člani upravnega odbora smo pripravili pestro zbirko zimskih in tudi nekaterih malo manj zimskih dejavnosti. Tako je za nami že prvo smučanje v Bad Kleinkirchheimu, kjer smo se pošteno nasmučali pa tudi poveselili, saj se je v Avstrijo odpravila prijetna ekipa petdesetih članov.
Uspešno smo izvedli še en zimski projekt - nočno sankanje z Mangarta. Pod sojem zvezd in naglavnih svetilk smo se kar trikrat spustili po dvoki-lometrski progi, na vrh katere so nas z motornimi sanmi po-
peljali tamkajšnji zaposleni. Tudi tu ni manjkalo veselja.
Led pa smo v tem letu prebili z novim projektom - GROŠev sejem rabljenih maturantskih oblek. Študentke so prinesle kar nekaj izredno lepih oblek, zanimanja za le-te pa je bilo bolj malo. Zagotovo ne moremo pričakovati izjemnega uspeha na prav vseh dogodkih in to je bil eden izmed dogodkov, kateremu bomo v prihodnje namenili več pozornosti. Prepričani smo, da bo naslednje leto odziv boljši, saj gre za izvrstno priložnost izmenjave rabljenih, a še vedno več kot uporabnih in lepih oblek.
Tudi v prihodnje vam GRO-Ševci obljubljamo veliko dejavnosti. Še vedno nas čaka smu-
čanje z GROŠem, pa tek na smučeh in že tradicionalna Planica. Prav kmalu začnemo tudi z jezikovnimi tečaji nemščine, španščine, francoščine ter ruščine. Obeta se nam še tečaj ličenja, ne smemo pa pozabiti niti na svoje stalne ugodnosti za člane, ki jih prejemajo v obliki GROŠevih bonov in popustov za fitnes. Zagotovo več kot dovolj dejavnosti, da se za vsakega najde nekaj! ■
IkSI
M
Piše: Zdravko Marič, dr.med.
Pomembni sklepi o membransko-krvni kepi
Pred nekaj stoletji se je na Martinovo soboto v gostilni Cvičkovo sotočje na debelo razpredalo o razvoju človeka. Zbrali so se zdravniki, teologi, zgodovinarji in biologi. Za prve se je takrat moderni človek z moti-ko, bičem, žlico ali s knjigo v roki razvil na račun izboljšave generacij preko premagovanja čedalje več bolezenskih stanj. Za druge je bila izrast človeštva v takrat moderno poljedelsko čitalsko bitje posledica božje volje, ki je ob vsaki analizi svojega produkta podvomila v njegovo brezhibnost in vsakič dodala še nek popravek. Modreci iz branže zgodovine so v svoji vnemi za zagovor z vsakim decilitrom cvička dobesedno trgali na koščke trak zgodovinskega razvoja, rekoč, da je dvonožec, dvorokec in brezrogec, imenovan homo sapiens, posledica udarnih vplivov okoliščin v nizu posameznih zgodovinskih obdobij. Iz hramov znanstvenega seciranja živosvetstva pa so predstavniki biologov kot ribiči v svoje mreže lovili dremave poslušalce, predeč jim ugotovitve, da je visoka razvojna stopnja ravnočeljustnega neandertalca devetindvajsete generacije posledica genetskih transformacij skozi adam- in evo-lucijo (na koncu je prevladal samo izraz evolucija). Veliko je bilo povedanega, večkrat je potekala razprava čisto na robu incidenta. Od razpravljanja so se sušila grla, zato so se morale mize sproti polniti z bučkasti-mi steklenicami domačega cvička. Rdeče bučke so polnile mizo, glave znanstvenikov so podlegale teži alkoholne invazije in v trenutku, ko se je večina znanstvenih glav sključila naprej do te mere, da so njihovi lastniki postali podobni avstralopiteku, se naenkrat dvigne kvišku tretja glava v vrsti, glava biologa Gloga in njegova usta vzkliknejo: »Ha, ha, cvičkove stekleničke so podobne vranici ...« Vsi prisotni so v hipu obnemeli. Šele čez nekaj sekund je zdravnik razbil tišino in izjavil: »Saj res, zakaj pa sploh imamo vranico?« To vprašanje je odprlo novo poglavje večernega debatiranja. Spet se je vnela žolčna razprava o tem, zakaj se je organ vranica pri človeku sploh razvil . Zdravnik je rekel takole: »Vranica
se je pri človeku razvila kot integracijska enota med limfatičnim in krvnim tkivom, njena vloga pa je tudi dobava reciklirnega materiala tovarni, imenovani jetra.« Teolog pa je trdil: »Vranica je nastala v zadnji fazi božje stvaritve človeka. Bogu sta v tej fazi ostala nedokončana konca dveh cevnih sistemov, in sicer limfatičnega in krvnega. Ker je pri ustvarjanju človeka že zamujal dogovorjene roke, je v naglici pri zaključnih delih oba konca limfatičnega in krvnega žilnega sistema samo povezal v okrogel klobčičast vozel, ki ga je poimenoval vranica.« Zgodovinar je razlagal: »Vranica je organ, ki je nastal v času kometa, po padcu katerega so izumrli dinozavri. Komet je prinesel iz vesolja snovi, ki jih takratni živi organizmi niso poznali, in vse to je strašansko vzdražilo njihov imunski sistem. Tisti, ki so se lahko temu, alergiji podobnemu dražljaju, prilagodili z razvitjem novega organa, vranice, so preživeli, tisti, ki pa tega niso bili zmožni (denimo dinozavri), pa so izumrli.« Biolog pa je takole pojasnil razvoj vranice: »V času naglega razvoja človeka in posledičnega hranilnega izobilja napram drugim živim bitjem so se pri človeku relativno hitro razvijala jetra in prebavila. Desno ležeča jetra so pritiskala navzgor proti prsnemu košu in s čedalje večjo silo odrivala srce na levo stran. Nastali primanjkljaj na desni strani prsnega koša se je kompenziral z evolucijskim razvojem tretjega pljučnega režnja desnih pljuč, pri-
manjkljaj na levi strani zgornjega dela trebušne votline pa z razvojem vranice.« Vse razlage so požele bučne aplavze, Martinova konferenca je dosegala svoj vrhunec. Na koncu so se sestali predstavniki vseh štirih znanstvenih sfer in soglasno sprejeli Deklaracijo o "entitetas et momentum lienis" (obstoju in pomenu vranice). Na podlagi te deklaracije se je poglavje o vranici uvrstilo v učbenike biologije za osnovni in višji nivo v devetem razredu osemletke in na biološke maturitetne pole, namenjene dijakom maturantom, ki so oproščeni opravljanja mature. Martinova sobota leta 1856 in gostilna Cvičkovo sotočje predstavljata torej s svojo deklaracijo največji preboj zavedanja in spoštovanja zaslug, ki jih ima vranica za delovanje človeškega telesa.
Z današnjim uvodom v razpredanje o zdravju se torej dotikamo nekega mističnega organa. Organa, ki ga praviloma vsi imamo, pa vendar bi verjetno preživeli, tudi če bi bili brez njega. Organa, ki se ga ne spregleda v nobenem anatomskem atlasu, na nobenem izvidu ultrazvoka trebuha, pa vendar se o njem nikoli veliko ne napiše. Vranica je torej organ, ki proži v znanstvenih glavah veliko teorij, pa malo oprijemljivih dejstev. Kakšne teorije se lahko porajajo v glavah raznih profesorjev, vidimo zgoraj. Vsekakor verjamem, da se strinjate, da kljub različnim razlagam še vedno nimate pojma, kako bi na podlagi njihovih vsebin pravilno dojeli vlogo trebušnega organa, imenovanega vranica. Še največ o vranici po navadi napiše profesor mikroanatomije, ki vidi preplet različnih žil, napolnjenih z elementi krvnih in limfa-tičnih celic. Zakaj so tam, kaj počne vranica z njimi in kako oni vplivajo na vranico, točno ne ve nihče. Povrh vsega pa so izkušnje pokazale, da so tisti, ki so jim silom prilike morali vranico odstraniti (ponava-
di zaradi popoškodbenih krvavitev), živeli naprej normalno življenje brez pomembnejših posledic za zdravje. Vranica je torej organ, ki je glede na svoj pomen, ki ga ima v očeh znanosti, podobna pridnemu delavcu, ki pa za svojega delodajalca ni tako pomemben, da bi brez njega firma propadla. Vranica je organ, ki je glede na svojo obliko podoben velikemu avtocestnemu počivališču ... na njem se ustavlja množica vozil; nekatera se malodane samo peljejo skozi, druga se ustavijo za nekaj časa in potem odpeljejo naprej, tretja so v okvari in se sploh več ne odpeljejo naprej, ampak gredo v razgradnjo. Sotočje poti, ki vodijo v vranico, vodi torej krvna telesca bodisi na upočasnjen skozitok, na test za nadaljnje preživetje ali pa na morišče teh krvnih teles, če testa preživetja ne prestanejo. A poleg težko dokazljive in vprašljive večje koristnosti ima vranica še dodatno smolo: ko pa govorimo o njenih obolenjih, se njen negativni pomen tako poveča, da postane enakovredna marsikateremu na sto načinov opevanemu »pomembnemu« organu. Takrat se pa o vranici na veliko govori in piše, a žal v negativnem smislu. Predvsem kadar gre za smrtno nevarne poškodbene krvavitve, povečano vranico pri določenih virusnih obolenjih in še nekaterih boleznih. Takrat postane vranica podobna temu istemu pridnemu delavcu, ki je leta in leta pridno delal, ne da bi kadar koli občutil gesto pohvale; ko pa je prvič storil nekaj narobe, je postal za delodajalca strašansko pomemben v negativnem smislu.
Žal tudi sam pri sebi opažam, da je moj članek o vranici za 18 % krajši od ostalih. Žal tudi jaz delam krivico temu organu, ki prav gotovo ima pomembno funkcijo, a ker jo slabo poznamo, jo raje ignoriramo, saj vemo, da to funkcijo lahko prevzamejo druga tkiva in organi. Pa vendar sam pri sebi čutim zadovoljstvo, da sem pisno opredelil svoj pogled na ta organ. Vranica je torej za kri in limfo ter njune sestavne dele neke vrste sotočje, počivališče in pokopališče. Lahko se poveča, lahko se pomanjša, lahko se napne, lahko se izboči, a Bog ne daj, da nam poči. Ker smo rekli, da se v vranici zbirajo celice imunskega sistema, vam želim, da naj vam vaša vranica služi kot imunski organ in neke vrste talisman, ki vas bo z Božjo pomočjo obvaroval pred vsemi mikroorganizmi, ki (kot na primer letošnjo zimo) povzročajo veliko hudih akutnih dihalnih obolenj. ■
IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE
Ne bodi sam, pridruži se nam
Piše: Marija Tegel
Pred nami je že konec meseca februarja. V minulem mesecu se v našem društvu ni dogajalo nič posebnega. Še pustovanje smo zaradi premalo prijavljenih odpovedali. Tokrat nam niso zagodle poplave ali sneg, temveč viroza in napoved slabega vremena. No, ker ni kaj povedati za nazaj, naj začnem kar z »obvestili« za mesec marec.
Že v soboto, 7. marca, odhajamo na letovanje v Izolo. Hotel Delfin je za letošnje leto sprejel nekaj novosti, katerim se bomo morali prilagoditi tudi mi. Ena od njih je, da so sobe na dan prihoda pripravljene ob 13. uri. Zaradi te spremembe bo ura odhoda avtobusa objavljena naknadno.
Pot bomo nadaljevali do Šmarja - Sap, kjer se nam bodo pridružili še člani DU Šmarje.
Nekateri sprašujete, ali bo kljub temu ob prihodu kosilo. Seveda bo, samo malo kasneje.
Kot je v navadi, meseca marca organiziramo občni zbor društva. V programu društva je napisano, da se bo občni zbor odvijal v naših prostorih v Jakličevem domu. Še vedno so prostori, katere uporablja naše društvo, zasedeni, zato POZOR: OBČNI ZBOR bo letos v OSNOVNI ŠOLI na VIDMU in to v nedeljo, 22. 3. 2015, ob 15. uri.
Po domovih ne bomo raznašali vabil, kajti vsak član je prejel program dela za leto 2015, kjer na prvem mestu piše, kdaj bo letošnji OZ.
Čeprav bo OZ v prostorih osnovne šole, pričakujemo številno udeležbo. Pridite, podajte pripombe na minulo delo in seveda dobre predloge za v prihodnje.
URNIK DELA SPLOŠNE AMBULANTE NA VIDMU DR. MARIČ
PONEDELJEK: 7.00-15.00 TOREK: 11.00-17.00 SREDA: ambulanta Struge ČETRTEK: 12.00-19.00 PETEK: 7.00-14.30
DR. MERVIČ
TOREK: 17.00-19.15 SREDA: 12.00-18.00 PRVA SOBOTA V MESECU: 7.30-13.30
Dragi Janez!
Slavc Palčar
Včeraj neslavno in predčasno prekinjena ter tudi končana seja občinskega sveta me je nekoliko presenetila. Pričakoval tega sicer nisem, posebno ne, ker za to dejanje ni bilo nikakršnega pravega tehtnega vzroka. Takšen zaključek se je zgodil le zato, ker je tvoja desna roka in predsedujoča, gospa Dolganova, stvari vzela »v svoje roke«. Očitno ji je naziv »podžupanje«, katerega si ji podelil, močno stopil v glavo. Na začetku seje si ji še uspel nekoliko »suflirati«, kako naj zadevo zapelje, da bi bilo dogajanje kar čim manj mučno za tebe in občinsko upravo, na koncu pa se ni pustila nič več »komandirati«. Ni ostalo neopaženo, da si kot glavni »sufler« nakazoval, kdaj in kako ter komu da besedo. Saj drugega ti niti ni preostalo. Bilo je kar mučno gledati, kako se je »lovila« pri vodenju seje. Mogoče bi to funkcijo lažje izpeljala, če bi se predhodno o poteku seje in predlagani vsebini za obravnavo dala podučiti ter izobrazila in izpopolnila v poznavanju o vseh tehničnih in strokovnih detajlih. Slednje je namreč nujno potrebno za kvalitetno in nemoteno vodenje seje. Predvsem pa bi se morala dodatno izpopolniti o določbah poslovnika, kjer sta opisana postopek in potek seje. Dejansko sta sejo vodila dva. Ti in gospa podžupanja. Morebiti je tudi v temu »unikumu« mogoče iskati vzrok za nastalo situacijo in vseh nejasnosti, ki so nastale tekom poteka seje. Tudi tisto o opominu, katerega sem s strani podžupa-nje prejel, je bilo plod tvojega odziva in tvojih šepetajočih besed, položenih v uho predsedujoče. Res pa je, da se v vodenju seje nista prav ujela. Niti na koncu ne. Nekako zdelo se mi je, da si bil ti pripravljen sejo nadaljevati, toda kaj, ko je »njena« obveljala. Naj mi bo oproščeno, ampak takšne so »življenjske« izkušnje in včasih je res, da obvelja in je zadnja »njena«. Vsaj po mojih izkušnjah je tako.
Pričakoval sem, da gospa podžupanja ima neke poslovodske izkušnje, a sem bil očitno v zmoti. Prav tako sem pričakoval, da je na sejo pripravljena. Žal, nič od tega se ni uresničilo. Zdelo se mi je, kot da občasno niti ni vedela, za kaj in s kakšnim namenom je tam.
Že na začetku je tudi pokazala, na kakšen način misli voditi sejo. In to sem tudi občutil. Prvič z opominom, z odvzemom besede in onemogočanjem razprave. Tudi tiste, ko sem želel opozoriti na kršenje po-
slovnika. Razumel bi, da bo takšen tretma odnosa držala le do mene, kar ji je bilo predhodno svetovano in naročeno, med sejo pa sugerirano, a vse bolj smo se približevali »bridkemu« koncu seje, in sem opažal, da ima tudi do ostalih članic in članov podoben odnos. Na trenutke na meji sprejemljivega. Jaz se sicer zavedam, da če je moj odnos nekorekten in občasno tudi grem preko meje »sprejemljivega«, da sem v nasprotni smeri tudi tako obravnavan, kar sprejemam. To je tudi moj stil, katerega pa ne mislim spreminjati. Nedopusten pa se mi zdi viden in slišan aroganten odnos, katerega si je gospa podžupanja dovolila do nekaterih posameznic in posameznikov iz občinskega sveta.
Po prekinitvi seje smo bili priča še nekaterim nerazumnim izvajanjem in tolmačenjem s strani predsedujoče. S poizkusi zavajanja in dajanja napačnih tolmačenj poslovniških in statutarnih določb je želela le ustvariti vtis, da zadevo obvlada in pozna, s čimer pa me ni prepričala. In nisem bil edini v sejni sobi s takšnim občutkom.
Kar preveč očitno je bilo, kako zaščitniško je gospa podžupanja delovala do institucije župana, kakor tudi do občinske uprave, kar je verjetno le dokaz lojalnosti, ali pa samo zahvala za zaupano funkcijo. Dokaz za pohvale za »kvaliteto« občinske uprave se je evidentno odrazil že ob sprejemu dnevnega reda. Zakaj že si iz dnevnega reda umaknil dve točki? Pa menda ne zaradi »kvalitete« pripravljenega gradiva, katero je bilo posredovano s strani občinske uprave? In da je bil osnutek proračuna »kvalitetno in strokovno« pripravljen, je bilo izrečeno med hvaljenjem občinske uprave. Obširno »dodatno« gradivo, ki je bilo na mizo položeno tik pred začetkom seje, pa ni in nikakor ne more biti argument za zahvalo pripravljavcem gradiva. Razen če je postopno spreminjanje in dodajanje gradiva tista »živa stvar« proračuna, o kateri večkrat govoriš in jo poudarjaš.
Si pa ne predstavljam, kako daleč po dnevnem redu bi prišli in koliko prej bi se seja lahko končala, če bi poleg podžupanje sedela še bivša občinska tajnica. Predvidevam, da ne daleč. Z združenimi močmi bi zadevo verjetno že veliko prej »zaštrikali«. In zmeda bi bila še večja.
Se je pa pri tvojem nastopu ob obrazložitvi proračuna zelo poznala prisotnost TV kamere. Poseben poudarek si podal na
pred volitvami obljubljeno športno dvorano. Čeprav nikj er v proračunu ali kakšnem drugem proračunskem dokumentu ni niti z besedo ali s številko omenjena športna dvorana. Celo finančni konstrukciji tega projekta si namenil nekaj besed. Par mio € in več se je gibala tvoja ocena, ki je bolj kot ne pavšalna in ni bila podprta z niti enim tehtnim dokazom. Slednjega verjetno tudi nimaš, saj so tvoje predpostavke in sklepanja o realni oceni investicije le pavšalne ocene, katere si pridobil z zbiranjem informacij na sestankovanjih. Sem prav slišal? Menda boš pridobljene informacije predstavil tako članom občinskega sveta kakor zainteresirani javnosti. In potem bo padla odločitev. Že večkrat videno in tudi slišano.
Tudi o gradnji vrtca se še vedno pogovarjaš, dogovarjaš in sestankuješ s projektanti. Že nekaj let. Od leta 2010. Koliko besed je že bilo izgovorjenih na to temo. Koliko papirja je že bilo popisanega in spisanega o predmetnem projektu. Koliko dokumentov je že bilo potrjenih in sprejetih. Vsi tvoji predlogi so bili s strani občinskega sveta verificirani in sprejeti. Vse v dobri veri, da boš kot odgovorna oseba izvršilne veje občinske oblasti projekt začel realizirati in ga tudi zaključil. In kaj je danes s tem projektom? Še vedno si le pri razmišljanju, da bi bil sedaj pa že čas, da se nekaj premakne na tem področju. Le do tu smo prišli in niti koraka naprej ne. Pa ne mi, člani OS. Mi smo se že neštetokrat odločili. Tvoje odločitve ni od nikjer. Bolj aktivno smo začeli »delati« na tem projektu že pred letom 2010. V prvi polovici leta smo na tvoj predlog potrdili Dokument identifikacije investicijskega projekta. Prav tam piše, da se bo projekt začel izvajati septembra 2011 in se bo končal septembra 2013. Tudi cena je bila izračunana in napisana. Na desetinke natančno. 2.984.819,18 €. Prav vsa soglasja, sklepe in druge dokumente, ki so potrebni za začetek realizacije gradnje, je občinski svet potrdil. Brez glasu proti. Občinski svet ti je dal soglasje in dovolil, da s spreminjanjem projekta in finančne konstrukcije prideš do najboljše rešitve. In zgodilo se ni nič. Nič od zapisanega v sklepih, katere si predlagal ti, občinski svet pa potrdil, se ni uresničilo. Imel si pooblastilo občinskega sveta, da pridobiš »druga« sredstva, kot dodaten vir financiranja. Žal, si priznaš ali pa tudi ne, ampak na tem področju si bil neuspešen. In po toliko letih ti še vedno sestankuješ,
se pogovarjaš, dogovarjaš s projektanti in arhitekti. Predvidevam, da z istimi, s katerimi ste projekt zastavili. Občani od tvojih sestankovanj nimajo prav nič. Največ so dobili preko plačil tisti z nasprotne strani mize. Projektanti, risarji, arhitekti in raznorazni svetovalci. Če sem prav razumel, si trenutno v fazi »klestenja« projekta zaradi zmanjševanja vrednosti investicije.
Tvoja pogajanja in napori pri racionalizaciji projekta naj bi prinesli prihranek v višini 100.000 € in več. Ni prav veliko, glede na celotno oceno vrednosti investicije, ki je po zadnjih podatkih (maj 2014 - Sklep o potrditvi novelacije IP za šolsko-športni center JVIZ Dobrepolje, 1. faza - izgradnja vrtca) do desetinke natančno izračunana in znaša 3.118,214,32 €. Torej se bo »tvoja«
investicija, finančno zaključena, končala tam nekje okoli 3 mio €. Tvoja zato, ker le še ti verjameš, da je to investicijo, ki je bila že v izhodišču napačno zastavljena, na kar si bil večkrat opozorjen, možno in mogoče pod »streho« spraviti ter finančno pokriti glede na vpogled v trenutno stanje občinske blagajne.
Videm, 20. 2. 2015
Spoštovane občanke in občani!
Minevajo 4 meseci, odkar je bil g. Janez Pavlin že tretjič izvoljen za župana občine Dobrepolje, pa še nimamo potrjenega proračuna za leto 2015. (Okoliške občine Grosuplje, Ivančna Gorica, Škofljica ... ga že imajo in delajo.)
Pravico imate, dragi občani, da ste objektivno obveščeni o dogajanju. Da dobite prave odgovore na vprašanja, "zakaj ni vrtca", "zakaj ni športne dvorane" itd.
V četrtek, 19. februarja, je zasedal občinski svet na 3. redni seji, kjer naj bi svet obravnaval enega izmed najbolj pomembnih aktov v občini - proračun. Pa ga žal ni. Čeprav bi bila obravnava proračuna za našo občino nujna, saj smo praktično prejeli proračun v prvo obravnavo v času, ko ima to nalogo večina občin že »pod streho« in se projekti s polno paro že izvajajo. Zakaj pri nas tako pozno, pa lahko da odgovor samo župan!
Sejo je podžupanja občine Dobrepolje ga. Nevenka Dolgan samovoljno in brez pravne podlage prekinila in prestavila ter sejno sobo zapustila. Za njo pa so odšli še župan in ostali svetniki Liste Janeza Pavlina, ne da bi se vprašali, če to smejo in ali je to odgovorno do občanov. Ostale članice in člani občinskega sveta smo še nekaj časa ostali v dvorani, v upanju, da "ne mislijo resno".
Naj še omenimo razlog zapleta. Statut naše občine določa, da MORA biti predsednik nadzornega odbora ali od njega pooblaščen član prisoten na seji občinskega sveta, ko le-ta obravnava proračun. Prvo konstitutivno sejo nadzornega odbora po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor je bil izvoljen na 2. seji občinskega sveta 16. 12. 2014, torej dovolj zgodaj, da bi župan lahko sklical konstitutivno sejo nadzornega odbora in mu s tem omogočil prisotnost na seji OS, na kateri se obravnava predlog proračuna. Žal župan ni sklical konstitutivne seje nadzornega odbora.
Če bi na seji kljub temu obravnavali predlog proračuna, bi bili v grobem prekršku. In najbolj pomembno: o tem je bil
župan pravočasno in prijazno obveščen, pa tega zavestno ni storil. Zakaj? Prosili bi za odgovor.
Seje ni vodil župan, kot jo je do sedaj vseh 8 let, vodila jo je podžupanja ga. Nevenka Dolgan. Njeno nepoznavanje poslovnika in statuta Občine Dobrepolje, ki sta podlaga za delo, je vodilo v strašna zapletanja in premore ter celo zavajanja pri tolmačenju.
Lahko rečemo, da je potek seje močno ovirala in jo na koncu pripeljala do absurdnega konca - jo zapustila. Gospod župan temu ni nasprotoval - odšel je tudi on.
Na vabilu 3. redne seje je župan predlagal 12 točk dnevnega reda. Odlok o proračunu (1. obravnava) je bil le ena od točk in ne vidimo razlogov za prekinitev seje, saj bi se vse ostale točke lahko obravnavale po predlaganem dnevnem redu.
Pred uradno obravnavo proračuna smo se svetniki strinjali, da se 29. januarja 2015 sestanemo na neformalnem, t. i. uskla-jevalnem sestanku v zvezi s proračunom za leto 2015. Po domače povedano je to kot generalka, ko se še lahko kaj popravi, dopolni, dogovori, zato da potem glavno dogajanje odlično »izpade«. Dobro smo pregledali proračunske postavke in konstruktivno predlagali nekaj ključnih sprememb, katerim župan na sestanku ni izrecno nasprotoval, a jih žal, na naše začudenje in presenečenje, v samem predlogu proračuna na koncu, kljub večurnemu dogovarjanju, v večini in v glavnih projek-
tih ni upošteval. Zakaj?
Vrtec potrebujemo, če ga ne bo, prihodnja leta ne bo prostora za vse. Predlagali smo, da se projekt gradnje vrtca racionalizira, če je to sploh mogoče, če ni, je bolje, da zastavimo novega. Sedanji projekt je "neresen", kar je razvidno iz popisa del in opreme. Investicija vrtca je ocenjena na približno 3 milijone evrov!!!! Županu smo predlagali, da pripravi dvoletni proračun, saj je večina projektov takih, ki se bodo izvajali vsaj dve ali celo tri leta (dvoletne proračune imajo tudi sosednje občine). Poleg tega smo zahtevali finančne konstrukcije in terminske plane večjih investicijskih projektov, ki so bili obljuba g. Pavlina (že leta 2010 in tudi leta 2014 - vrtec, športna dvorana, čistilna naprava Zdenska vas in Bruhanja vas, suhokranjski vodovod). Tega še do danes nismo prejeli. Seja je bila prvič v celoti snemana. Če jo želite slišati in videti tudi vi, bo posnetek kmalu objavljen na spletnih straneh občine Dobrepolje.
Podpisani:
Tina Kadunc Marko Marolt Judita Oblak Marija Pogorelc Slavc Palčar Jože Prijatelj Roman Bukovec Peter Hočevar
Toliko stvari je, ki nas motijo in bi jih radi spremenili. Človek, svoboden si! Vsak trenutek lahko začneš na novo. Naj bo danes boljši od včeraj! Ne boj se!
Mateja Debeljak, Misli za lepši dan
Pod zastavo domovine
V zadnjih dneh in tednih je bilo kar nekaj takšnih športnih dogodkov, ki so nam dvigali pulz, zaradi katerih smo stiskali pesti, tulili in preklinjali, skakali in si pulili lase: od svetovnega prvenstva v rokometu do kolajn Tine Maze, Filipa Flisarja, svetovnega rekorda Petra Prevca ...
Andrej Debeljak
Kakor je naša podalpska deželica športni fenomen, tako smo svojevrstni fenomen tudi narod, ki nam šport in navijanje nista samo to, ampak tudi hidravlika nacionalnega libida, terapevtska skupina za vsa potlačena čustva, anamneza za že v gene vsrkane narodne karakterne anomalije, Kosmodisk za hlapčevsko hrbtenico in deformirano samozavest ter še in še. Z enim stavkom, že nekaj časa ni boljšega zdravila od športa, za izgubljeno vero v lastno bit. Ni lepšega kot slišati narodno himno, katero zaradi nerazpoznavnosti in nepo-znanosti kokoške organizatorji prevečkrat zamenjajo s kakšno drugo; gledati bleščavo kolajn na prsih narodnih junakov, se v zavetju mehkega fotelja razvajati s pribolj-ški ter se predajati zanosu, ko ob takšnih priložnostih tisto v prsih ubere še posebno močne takte podalpskega jodlanja. Seveda pa bog obvaruj taiste narodne junake, če se jim kaj ponesreči, saj jih v teh primerih v naši nemilosti čaka hujša kazen od tiste, ki je doletela padle angele.
S tem, da pač nimamo vsi enakih možnosti in zmožnosti, si ob patriotsko ponosnih ekstazah z ne prevročo in premrzlo vodo „pilatovsko" umijemo roke in slabo vest, da se nam ne da prav dosti: da si za marsikaj ne vzamemo časa, čeprav bi si ga lahko in bi si ga morali, da se nočemo ničemur odpovedati ... V rokavu imamo
vedno pripravljenih tisoč in en izgovor, zakaj tudi sami nimamo višjega cilja, kateremu bi podvrgli vse druge. Ker najlažje je ostati v varnem zavetju tropa in v sivi povprečnosti. In ravno o višjem cilju nam bo v naslednjih vrsticah umilo oči še ne šestnajstletno drobno dekletce iz Četeža, Urška Vidrih, po domače Jančetova Urška, ki si je z neštetimi urami treninga ter marsikatero odpovedjo pritekla svoje častno mesto pod zastavo domovine.
Marsikatere študije, pa tudi empirične raziskave dokazujejo, da je posameznik v večini predispozicij in lastnosti v povprečnih parametrih, da pa ima vsak vsaj eno predpostavko, iz katere bi z gojenjem, vzgajanjem in delom dosegel nadpovprečne dosežke. Žal pa je tako, da nas velika večina svojega talenta niti ne spozna; od tistih ki ga, jih velika večina zaradi različnih razlogov iz njega nič ne napravi; zatem so tisti, ki ga zaradi raznoraznih sprememb okoliščin in pogojev opusti kasneje; tako na koncu dobimo le tisti odstotek ali dva, ki so v tistem, čemur so popolnoma predani, resnično vrhunski.
Urška je spoznala, kako rada ima tek in da teče hitreje od svojih vrstnikov, že v četrtem razredu. Pri tem spoznanju in z bodrenjem ji je na samem začetku najbolj pomagala njena mami. Urška ni izgubljala časa, niti ne odlašala, ter začela najprej
sama aktivno teči, na prigovarjanje zdravnice in mami pa je šla na „probo" v Grosuplje, v AK Špela, kjer so bile domneve potrjene in Urška je v petem razredu začela pod strokovnim vodstvom trenirati, kot začnejo trenirati vsi mladi športniki.
Težko si je predstavljati, kako to dojemata še čisto otroška um in duša. Otroci pri teh letih so še sredi igre, edina obveznost jim je šola, mogoče poleg še kakšen inštrument, rekreativno udejstvovanje v kakšnem ljubem jim športu, Urška pa je že trenirala, kot trenirajo čisto pravi športniki. Na vprašanje, kaj jo je tako rosno mlado gnalo naprej, mi je odgovorila, da so bili na začetku samo treningi. Treningi, treningi in še enkrat treningi. V klubu in doma. Potem so prišla počasi vmes tudi kakšna tekmovanja in uspehi na njih so bili kerozin, ki so jo gnali naprej. Ker smo precej kritični do šolskega sistema in prenašalcev znanj ter njihovega iskanja in vzpodbujanja kakršnih koli talentov, me je zanimalo, ali bi lahko rekla, da je imela dovolj ali sploh kaj od tega v matični osnovni šoli v Strugah. Odgovorila mi je, da je bilo na začetku bolj tako-tako. Ko pa so začeli prihajati tudi uspehi, so bili veseli tega tudi učitelji. Najbolj so jo spodbujale: razredničarka Barbara Blatnik, učiteljici Karmen Klun in Mojca Pugelj ter učiteljica športne vzgoje Alenka Leskovar. Ključni dejavnik je kot pri vsem drugem tudi pri tem - družina, ki s svojim razumevanjem, podporo in pomo-
čjo da rodovitno zemljo kateremu koli od teh zlatih semen nadobudnih talentov ali pa jih z zavračanjem in s teptanjem obsodi na prepad. Urška mi hvaležno pove, da je imela razumevanje in podporo že od samega začetka. Najprej je s svojimi sposobnostmi prepričala mamico, takoj zatem pa tudi atija, sestri in brata. Pri teh letih, diferenciaciji spolov in črednemu nagonu znajo biti otroci in sovrstniki zelo manipulativni do drugače mislečih in izstopajočih. Na vprašanje, ali se je zaradi svojega treniranja kdaj počutila obsojano ali etiketirano, mi je Urška zaupala, da so jo sovrstniki najprej gledali malo postrani, ko pa so začeli prihajati uspehi, so jo začeli vzpodbujati tudi oni in se veseliti z njo. Se pravi zelo podobno, kot je bilo s tem v izobraževalnem sistemu. Ko se začne „za-
res" trenirati, je treba marsikaj uskladiti, ne samo v urniku posameznika, ki trenira, ampak v celotni družini. Urška pravi, da so se temu prilagodili in glede na to organizirali vsi doma, tako njena družina kot tudi sestra Sandra, ki ne živi več doma. Urško sem poprosil, da bi bralcem Našega kraja za lažjo predstavo opisala, kako je videti njen delovni dan, z obveznostmi in s treningi skupaj. Zjutraj vstane ob šestih in gre v Ljubljano, kjer obiskuje srednjo frizersko šolo. Po končanem pouku gre na trening, ki traja minimalno dve uri, nekje tam do devetnajste ure zvečer. Domov pride ob pol devetih ali še kasneje, saj morajo ponjo na Rašico starši, ker vsi avtobusi za Struge odidejo iz Ljubljane že dosti prej. Ko pride domov, jo čakajo še naloga in vse šolske obveznosti. Kadar ni tre-
ninga v klubu, trenira doma. Vse dni v tednu. Tudi za konec tedna. Vmes pridejo še tekmovanja. Ko jo vprašam, kaj vse potrebuje tekmovalec za svoje uspehe, mi kratko odgovori, da predvsem dovolj treninga, dovolj kakovostnega treninga ter pozitivno vzpodbudo pri svojih domačih, sorodnikih, vrstnikih, ljudeh, s katerimi živi. Urška ima v svoji mladi zgodovini tekmovanja že kar nekaj doseženih stopničk in osvojenih kolajn. Od teh ji največ pomeni tista na Dunaju, kjer je na 800 m s časom 2:20:00 dosegla tretje mesto, še bolj pa seveda državno pionirsko prvenstvo U16 v Celju, kjer se je s časom 7:00:14 uvrstila na drugo mesto, ki jo je pripeljalo v državno reprezentanco, na kar je najbolj ponosna, ker je konkurenca zelo velika in uvrstitev vanjo ni mačji kašelj. Vsako takšno napredovanje za seboj potegne tudi večje zahteve. Urška mi pove, da so se z uvrstitvijo v državno reprezentanco povečali tudi stroški, da v naši državi kakor za vse drugo tudi za športnike ni dovolj denarja in da si prisiljen tudi sam iskati sponzorje, katerih odziv v teh težkih časih ni najboljši. Podprla sta jo le Žaga Pogorelc iz Strug in Občina Dobrepolje z g. Janezom Pavlinom na čelu, za kar se obema skupaj z družino iz srca javno zahvaljuje.
Naj bo športnica ali športnik še tako mlad, ima vsak na svoji športni poti zagotovo svoj najbolj vesel in najbolj žalosten trenutek. Urškin najbolj vesel je bil, ko je na Dunaju dosegla tretje mesto. Ravno na ta dan so namreč pokopavali njenega dedka in takrat se je še bolj potrudila ravno zaradi njega. Njen najbolj žalosten dogodek pa je bil, ko je iz njenega začetnega kluba odšla njena trenerka in je zaradi tega potem morala zamenjati klub. Ker je vsaka športna pot stopničaste narave, preplet vzponov in padcev, sem Urško vprašal, ali je uvrstitev v državno reprezentanco njena končna stopnica ali si želi še višje; do kje si drznejo njene sanje. Dobro zavedajoč se, da ji lahko poškodba (eno je že imela, ko so se začele bolečine v kolenu in je bila diagnoza, da gre za dedno bolezen in bodo bolečine trajale leto ali dve, ob katerih bi izgubila ravno to-
liko tekmovalnih sezon, a se hvala bogu napovedi niso uresničile in so bolečine popustile prej, tako da je lahko kontinuirano nadaljevala s treningi in tekmovanji) ali kar koli drugega, zaradi česar ne bi mogla več trenirati in tekmovati, v enem samem trenutku postavi tekmovalno kariero na kocko, mi je vseeno samozavestno povedala, da se njene sanje zagotovo ne končajo z uvrstitvijo v državno reprezentanco, ampak bi rada vztrajala do evropskega, svetovnega prvenstva ali še višje do olimpijskih iger.
Ker je Urška mešanica štajerskega in dolenjskega temperamenta, me je zanimalo, ali ji kateri pomaga pri treningih in tekmovanjih, na kar mi je odločno odgovorila, da je to štajerski. Kljub temu da mora trdo trenirati, da ima natrpane urnike, da ji ne ostaja nič prostega časa, da so odpovedi velike in je vse podvrženo teku, Urška pravi, da gre raje teči kot na zabavo in da če bi stala še enkrat pred isto odločitvijo, ne bi niti trenutek pomišljala in bi se še enkrat odločila enako. Da pa, če se bo v prihodnosti našel, za kar upa, da se bo, še kdo, ki bo imel podobne ambicije, tudi njega, njegove starše, družino in bližnje čaka težka pot, ki pa je poplačana z občutki in uspehi, ki jih dosežeš s trudom in z vztrajnostjo. Če bi morala javnosti predati eno samo sporočilo, bi Urška svetu sporočila: "Bodi pošten, delaven in predvsem prijatelj"
In ker se na koncu skoraj vsak športnik za svoje dosežke, podporo in spodbudo zahvali najbolj zaslužnim, to stori tudi Urška, ki še ne razmišlja, da si bomo in bodo morda nekoč lastili njeno ime za vse v uvodu našteto; od prvega dne, od prve misli, da bi bila tekačica, so za njo stali, ji pomagali, jo vzpodbujali, bili z njo v dobrem in hudem in storili vse za to, da bi ji uspelo - njeni starši, sestri in brat.
Izmučen od "intelektualnih naporov" in naphan od pustnih krofov z mehko oblazinjenega kavča apatično premikam TV programe. Danes ni nič pametnega od športa. Ni čustvene erekcije ob dviganju zastave in solz ganjenosti za katerega od nacionalnih junakov, ki nosijo težke križe vsega, kar ne dosegamo kot posamezniki in kot narod. Zunaj je lepo sončno popoldne. Urška verjetno kje teče, morda na treningu, morda doma. Če bo Fortuna na njeni strani, če ne bo poškodb, bo enkrat z dvignjeno glavo stala tam, na najvišji stopnički, pod zastavo domovine, kjer ji bo v čast igrala naša himna. In mi vsi se bomo naslednji dan tolkli po prsih ter se naslajali, da je to naša Urška, ponosni, kot da bi zmagali mi sami. Le Urška, njena družina in najbližji pa bodo vedeli, kako trnova je bila pot do slehernega uspeha in kdo je bil z njo in njimi davno prej, preden smo ali si bomo volčjo lakoto in ranjeni ego hranili in zdravili s sadovi njenega truda in predaje višjemu cilju. Srečno na svoji športni poti Urška, naj bodo tvoja srčnost, volja in pogum kronani z zmagami! ■
Področno tekmovanje v smučanju -Kranjska gora 2015
V sredo, 11. 2. 2015, se je odvijalo tekmovanje v veleslalomu v Kranjski Gori. Od skupaj 5 predstavnikov naše šole, ki so se udeležili smučarskega tekmovanja, so kar trije osvojili medalje. Lahko rečemo, da so se pogumno pognali po progi in natančno vijugali med vratci. Prav vsi udeleženci so dosegli izjemne rezultate, posebej odlične in pohvalne pa so seveda medalje.
Kategorija mlajših dečkov:
1.	mesto - MARK STRAH
2.	mesto - ENEJ STRAH
Kategorija mlajših deklic:
2. mesto - KATARINA GRM
Kategorija starejših dečkov:
7. mesto - GABRIJEL GRM
KRISTJAN GRM pa je poskušal iztisniti vse in v žaru tekme žal odstopil.
Uspehi so popestrili že tako prečudovit sončen dan v pravi zimski pravljici. Očitno je sonce poživilo otroke, da so v smučanju in tekmi uživali kot še nikoli. Že lani so se naši učenci odrezali dobro, letos pa so presegli sami sebe. Vse to je najboljša potrditev, da se s trdim delom lahko doseže marsikaj.
Na progi in pri pripravah so pokazali ogromno znanja in predanosti, predvsem pa zagnanosti in volje za tekmovanje. Vsem udeležencem je bilo v čast zastopati našo šolo, kakor tudi nam mentorjem in staršem, da smo jih lahko spodbujali in vodili na poti do uspeha. Vsi učenci, učitelji in starši smo lahko ponosni na njihove izjemne dosežke.
Iz srca čestitamo vsem učencem za njihovo predanost in zagnanost pri delu, borbenost in ekipnega duha. Naj bodo ti uspehi spodbuda za naprej, ne samo njim, ampak seveda vsem drugim. Zavedati se je treba, da se uspeti ne da čez noč, vedno se je treba pripravljati in vztrajati, ne popuščati, predvsem pa trdo delati in biti z veseljem pri stvari. Naši učenci so prikazali, da vse omenjeno zmorejo, in to zelo uspešno. Verjamemo, da se nam bodo drugo leto pridružili novi, da bosta zanos in zagnanost še večja in se bomo podobno ali še bolj veselili naših dobrih rezultatov.
Pripravila: Alenka Leskovar, prof.
Zimska šola v naravi
KRANJSKA GORA - PLANICA 2014-2015
Alenka Leskovar, prof., vodja šole v naravi
Na začetku letošnjega leta se je 30 učencev iz matične šole na Vidmu in podružnične šole iz Strug ponovno zbralo na že tradicionalni šoli v naravi v Kranjski Gori. Tokratni tako imenovani Videmski teden smučanja se je odvijal v dolini pod Pon-cami, v idiličnem okolju Planice, kjer so šolarji, poleg čudovite narave, lahko ob prijetnem druženju nemoteno uživali v spoznavanju novih veščin smučanja. Vse skupaj pa smo začinili z zabavo in druženjem.
Vsi skupaj smo z dobro voljo in s požrtvovalnostjo učencem odstirali skrivnosti alpskega smučanja, teka na smučeh ..., preko čisto osnovnih korakov na snegu do zapletenejših zavojev in spretnih veščin smučanja. Ob tem seveda nismo pozabili otrokom približati kulture in primernega obnašanja na smučiščih. Učitelji so jim pojasnili, kako je treba na snegu varno uživati, da pri smučanju skrbiš za varnost sebe in drugih udeležencev.
Kakor je v navadi, smo učence prvi dan razdelili v 4 skupine, glede na njihovo obstoječe znanje oz. sposobnosti. Če so v skupinah učenci s podobnim znanjem, je skupina bolje povezana, program dejavnosti pa je tako prilagojen njihovemu znanju. S tem vsak lahko kar največ od-
nese od programa, najbolj napreduje in hkrati bolj uživa ob učenju smučanja.
Vreme nam je dobro služilo, saj smo letos že kar nekoliko pogrešali tisto pravo zimo z veliko snega. V planiški dolini pa smo končno imeli občutek prave zimske pravljice. Bilo je ravno prav mrzlo, da nismo mislili na pomlad in nas ni preveč zeblo. Občasno nas je malo poškropil dež ali sneg, vendar ob čudovitem vzdušju to nikogar ni motilo, drobne snežinke pa so samo pripomogle k bolj zimskemu in veselemu vzdušju.
Za dolgočasje ni bilo časa, saj smo imeli dneve zapolnjene z najrazličnejšimi dejavnostmi na snegu, v zvezi z zimo in smučanjem: smučanje, tek na smučeh, plavanje v bazenu, drsanje, ogled smučarskega servisa in popravila smučke, družabne igre, ples . V program smo vključili tudi elemente matematike, slovenščine, družbe in ostale učne predmete.
Urnik je bil zelo natrpan, zato je bilo treba pridno vstajati ob 7. uri zjutraj in biti v pogonu vse do 21. ure zvečer, ko so mladi smučarji že utrujeni, a veseli, kar popadali po posteljah. Učenci so se najbolj veselili zadnjega dne, ko je bila na sporedu tekma v veleslalomu. Nestrpno so pričakovali, kako se bodo odrezali, da bodo pokazali vse pridobljeno znanje tega tedna in seveda uživali v tekmovanju
s sošolci. Tekma je čudovito uspela in se srečno končala na veselje vseh. Po tekmi so bili vsi zmagovalci.
NAJHITREJŠI UČENCI SO BILI:
1.	mesto JAKOB SADAR
2.	mesto MIHA CIMERMAN
3.	mesto BLAŽ KLINC
NAJHITREJŠE UČENKE:
1.	mesto ANA GRANDOVEC
2.	mesto JERA GRM
3.	mesto KARIN BUTALA
Ob zaključku šole v naravi so vsi učenci prejeli diplome za osvojeno znanje. Tako smo učitelji podelili 8 diplom ZELO DOBER SMUČAR, 4 diplome DOBER SMUČAR in 17 diplom SMUČAR.
V petek, 23. januarja, smo se srečni odpravili proti domu, polni novih izkušenj, znanja in sposobnosti, zadovoljni in razposajeni. Šola v naravi se je končala zelo uspešno. Strokovno in požrtvovalno delo celotne ekipe učiteljev je obrodilo sadove, saj se je čisto vsak potrudil po najboljših močeh, z izdatno pomočjo in razumevanjem ravnatelja za tovrstne projekte. Sklenemo lahko, da je bila organizacija odlična in se vsi lahko veselimo pridobljenega znanja in prihodnjih srečanj. Vsem udeležencem se za vloženi trud iskreno zahvaljujem. ■
Ni te več na pragu, ni te več v hiši, nihče tvoj glas ne sliši, da zaman te čakamo, ne moremo dojeti, a spomini nate dajejo nam moč, da brez tebe učimo se živeti.
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega moža, očeta, deda, brata
JANEZA ŠUŠTARJA
(1931-2015)
Iz srca se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, besede, tolažbo, podarjene sveče, cvetje in darove. Hvala vsem, ki ste ga prišli kropit, in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Posebej bi se radi zahvalili zdravstvenemu osebju ZD Videm, za skrb in pomoč v času njegove bolezni. Hvala g. župniku Francu Škulju za lep pogrebni obred ter Cvetličarni Lilija za celotno organizacijo pogreba.
Posebna zahvala Marti Šuštar za poslovilne besede in molitev v vežici ter Obrtnemu združenju Grosuplje in g. Avgustu Grilu za lepe poslovilne besede.
Žalujoči, vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in tete,
KRISTINE MEGLEN,
rojene Miklič,
se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, za vse tolažilne besede in izrečeno
sožalje, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste jo pospremili v tako velikem številu k večnemu počitku.
Hvala gospodu župniku Francu Škulju za lepo opravljen poslovilni obred, moškemu pevskemu zboru za zapete pesmi ter cvetličarni Lilija za opravljene pogrebne storitve.
Žalujoči, vsi njeni
Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje.
ZAHVALA
Tiho in spokojno nas je v devetdesetem letu starosti zapustila draga mama, tašča, babica in prababica
KRISTINA ŠTRUBELJ
(1925-2015) iz Zdenske vasi
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše.
Hvala Jožetu Zrnecu in vaščanom, ki so v tako velikem številu prihajali k molitvi za našo pokojno mamo. Hvala g. župniku Francu Škulju za lep pogrebni obred, hvala moškemu pevskemu zboru za ganljivo zapete pesmi in
cvetličarni Lilija za organizacijo pogreba. Hvala vsem, ki ste jo kropili in jo pospremili k zadnjemu počitku.
Vsi njeni
Pri Stvarniku v nebesih si nov dom našla, tja roma zdaj molitev naša. Dovolj trpljenja si zaužila, da se pri Bogu boš odpočila.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, tašče, babice, tete
ANE POTOČAR
(1933-2015)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za tolažilne besede in izrečeno sožalje, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste se v velikem številu poslovili od nje na njeni zadnji zemeljski poti. Hvala gospodu župniku za lepe misli pri sveti maši, moškemu pevskemu zboru za zapete pesmi ter cvetličarni
Lilija za opravljene pogrebne storitve. Zahvala velja patronažni sestri gospe Klavdiji Kastelic za mnoge obiske v času njene bolezni ter gospodu dr. Zdravku
Mariču za vso zdravstveno pomoč. Posebej hvala vaščanom Bruhanje vasi in sorodnikom, ki so se v velikem številu zbrali v domači hiši in zanjo molili. Ohranite našo mamo v lepem spominu. Sin Janez z družino, hči Anči in ostali sorodniki.
r.D&nr [■□£.: e - iT buče
VABI
6. marca 2015 ob 16.00
na delavnico
»IZDELOVANJE NAREZKOV«
v Jakličev dom. Strokovno nam bo pomagal Bojan Ferjan.
VABLJENI!
OŠ Dobrepolje,
§3

■ , • im Kil JEMUE ■ tritu
EkoSofa
m
Eko!
vas vabijo na
DELAVNICO PRIPRAVE AJDOVIH ŠTRUKLJEV,
ki bo v petek, 6. 3. 2015, ob 13.00 v OŠ Dobrepolje.
Prispevek 5 €.
blesk
WWW.BLESK2.SI
KONTAKT:
T://051-334-826
T://01-836-99-33
E://lNFO@BLESK2.SI
Sebastjan Pogorelec, Bukovica 2, 1310 Ribnica
http://www.dobrepolje.si/panorama/
PROSTORSKA PREDSTAVITEV OBČINE DOBREPOLJE
•	Toplotno izolacijske fasade
•	Z nami do subvencije ekosklada (do 2.400 €)
•	Celotna izolacija ovoja stavbe: -fasada
-	Izolacija podstrešja (volna, celuloza)
-	dobava In montaža oken (RAL montaža)
-	hidroizolacija in izolacija sten vzemlji -sanacija kapilarne vlage (vdor vlage iz tal)
•	Z nami do subvencije ekosklada (do 7.000 €)
• Brezplačna 3d vlzuallzacija vašega objekta
•Adaptacije, prenove (stanovanjski, poslovni objekti)
-	slikopleskarska dela
-	polaganje talnih oblog (parket, PVC, epoksi)
-	keramičarska dela (prenova kopalnic)
• Gradbena in zaključna dela
-	manjša zidarska dela
-	ureditev okolice (tlakovci, škarpnlki)
-	čistilni servis (redna In generalna čiščenja)
EKOSKLAD SUBVENCIJE 2015
-	brezplačna priprava dokumentacije
-	krediti + subvencije
ZAGOTAVLJAMO
-	visoka kakovost storitev -konkurenčnecene
-100% zadovoljstvo strank
Težave z računalnikom?
Ogled obstoječega stanja in svetovanje brezplačno!
Prodaja, servis
in vzdrževanje računalniške opreme za podjetja in fizične osebe.
JUNITEH
RAČUNALNIŠKE REŠITVE
Boris Kaplan s.p. Predstruge 95 1312 Videm-Dobrepolje Informacije 051/417-022 boriš. kaplan@juniteh.si
IT
Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668
Storitve:
•	Brušenje stekla
•	Fazetiranje stekla In ogledal
•	Peskanje stekla
•	Izdelava Izolacijskega termopan stekla
•	Kaljeno steklo
t	Tuš kabine (po meri, s tesnili)
•	Ogledala
•	Kopellt steklo za delavnice
•	Izdelava taljenega stekla z vzorci (fuslng tehnika)
•	Montaža vsega navedenega
•	Ostale steklarske storitve
•	Intervencija 24 ur na dan
OUTOUČOCTTUO
bruADuLQ egon 041/743 104
Cesta 66, 1312 Videm Dobrepolje http://www.avtolicarstvo-brundula.si info@avtolicarstvo-brundula.si
Popravilo toče brez lakiranja Brezplačna nadomestna vozila Popravljamo za vse zavarovalnice Kemično čiščenje Poliranje vozil Avtovleka 24h
SREČNO IN ZDRAVO 2015!
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorna urednica: Mojca Pugelj. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, informacije po telefonu 031 301 057. Lektoriranje: Mojca Pipan. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1330 izvodov.