Leto VII 11. april 1997 cena 200 SIT Poštnina plačana pri pošti Ravne na Koroškem K O R O S K 'AOliOm OAliA'1 / ijnuitn g ZAVAROVALNICA MARIBOR ZAVAROVALNICA Z NAJDAUSO TRADICIJO IN NAJVEČ ZAVAROVANCI NA KOROŠKEM ■A OPREMA TOVARNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA 2380 Slovenj Gradec, Pod gradom 4 Telefon: 0602/42-051 Telefax: 0602/42-153 Proizvode Nove opreme Slovenj Gradec lahko pod ugodnimi pogoji kupite v vseh večjih salonih ali v lastnih prodajnih enotah: Slovenj Gradec, Pod Gradom 4, “S 0602/44 185, 42 051 Novo mesto, Košenice 65a, “S 068/321 674 Divača, Lokev 189b, "S 067/67 615 Ljubljana, Tbilisijska c. 83, “S 061/123 38 45 Maribor, Ptujska c. 97, "S 062/422 552 DRAVOGRAD Trgovina na veliko in malo d. d. Dravograd, Trg 4. julija 46 OD TOD - Za Vas Ml DOBRO VEMO: VAŠO ZVESTOBO Sl ZASLUŽIMO LE Z VAŠIM ZAUPANJEM UPRAVA, d.d., DRAVOGRAD tel.: 0602/83-641, 83-652 VELEPRODAJNO SKLADIŠČE, Kidriieva 8, 2380 Sloveni Gradec Tel.: 0602 42 551, 42 553; Fax: 0602 42 214 VELEPRODAJNO SKLADIŠČE, Celjska 33, 2380 Slovenj Gradec Tel.: 0602 41 157, 41 267; Fax: 0602 42 404 Karikirano OliSiA'Z LZ'fA "Bila sem miss Guštanja že pred svetovno vojno - zdaj pa vama kar naenkrat nisem dovolj lepa!" Nastopilo je aprilsko vreme. V naravi si dež in sonce podajata roke z vetrovi, v politiki pa sklepajo ali ukinjajo koalicije. Pomembno je biti na oblasti, z ali brez ...! Šušljanje med krščanskimi demokrati je dobilo polet, saj v demokraciji ni nič prepovedanega. Na svetlo so dali deklaracijo za oživitev SKD. Zagotovo ne bo zaradi nje nihče zažgan na grmadi ali zaprt. Če bo skupina podpisnikov prostovoljno ali po volji drugih izobčena, pa bomo še slišali. Zgodovina nas uči, da so v krščanstvu vedno prisotne težave. Od nastanka dalje. Mislim, da zaradi tega, ker ne spoštujejo žensk. Če sta v naravi za obstoj vrst potrebna oba spola, bi enako moralo veljati tudi v politiki, verski ali državni. V srednjem veku je krščanstvo doživljalo vrsto pretresov. Verski predstojniki niso smeli iskati tolažbe, veselja in radosti pri ženskih družicah. Ni čudno, da so nastajale sekte in ločine in so reformacije in protireformacije razcepile enotnost cerkve. Katoliški duhovniki po večerih preganjajo osamljenost z gledanjem TV oddaj, medtem pa se popi in pastorji veselijo s sladkimi ženičkami ali pomagajo otrokom pri šolskih nalogah. Vsi poskusi za ukinitev nenaravnega celibata so klavrno končali. V krščanski demokraciji se preveč zgledujejo po verskih dogmah. Zdaj pa se jim otepa. Ker Vida ni bila pripravljena umivati nog, saj je bila sposobna za tajnico, ji je Lojze zrihtal poseben urad. Zdaj se mu maščuje, ker je žensko pamet zapostavljal. Preden bo pomlad prešla v poletje, bo politične krize konec. Upam, da bo vihar v SKD vsem strankam dal misliti ! TIK Osebni cilji politikov se imenujejo - skupni interesi. Spomini so kot voda: bolj je vroča, več je izpari. Popustljivi ne trmarijo, trmasti ne popuščajo. Za iskanje tujih napak nihče ne potrebuje očal. Skrajnost je karikirano povprečje. NIKO VSEBINA $ Slovenske železarne: novo vodstvo, velikanske izgube 4 $ Do odličnosti brez Koroške 5 $ Uspehi prevaljske komunale 9 $ Droge strašijo na vsakem koraku n $ Vedno težji položaj žensk v gospodarstvu 14 /£? Težave s prazniki 16 M Grošelj - koroški divjak 22 $ Korotan zasenčil Mariborčane 23 $ Cestno bojišče 26 $ Križanka, razvedrilo 30 Na naslovnici: Aleksandra Djordjevič Foto: Tomo Jeseničnk PREPIH Koroški časopis. Izdaja CZP Votane d.o.o. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne. Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fax: 22-904. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. Zdi se, kot da bi v sistemu Slovenskih železarn direktorji oziroma predsedniki uprav imeli enoleten mandat. Nadzorni svet koncema Slovenske železarne je namreč te dni ugodil prošnji predsednika uprave mag. Alojza Vrečka za predčasno razrešitev. Vrečko je to prošnjo napisal že konec lanskega leta, vendar so dolgo iskali njegovega namestnika. Med imeni za potencialnega naslednika je bil tudi Brane Žerdoner, današnji direktor Metala, pa Uroš Korže in še kdo. Sedaj pa je uradno predlagan Igor Umek, bivši minister za promet in zveze. V ospredju Slovenske železarne bodo ponovno iskale pomot pri državi SLOVENSKE ŽELEZARNE: NOVO VODSTVO, VELIKANSKE IZGUBE ti Mag. Alojz Vrečko, sedaj te bivši direktor uprave Slovenskih železarn: Tudi njemu ni uspelo Ker pa ta predlog še ni dokončno oblikovan, je nadzorni svet sklenil, da bo dolžnosti predsednika uprave začasno opravljal namestnik predsednika uprave dr. Vasilij Prešeren, že dolgo časa večni drugi mož v koncernu. Vrečko se je tako pridružil svojim tovarišem, ki so na tem položaju poskušali preživeti leto dni ali več, nekateri pa tudi manj kot leto dni: zapomnili smo si Andreja Celinskega, Andreja Aplenca, Andra Ocvirka, Andreja Kokalja in Alojza Vrečka. ZA SEDEM MILIJARD TOLARJEV IZGUB Vendar: bolj kot zamenjava na vrhu koncema, od katere je resda še kako odvisen tudi ravenski del sistema Slovenskih železarn, je ta čas zanimivo stanje v koncernu. To pa še zadleč ni rožnato, še več, je kritično, kajti izguba je v lanskem letu dosegla kar sedem milijard tolatjev. V lanskem letu je 7700 slovenskih jeklaijev izdelalo 327 tisoč ton jekla. Vrednost prodaje je znašala 52 milijard tolatjev, od tega so na tujih trgih prodali za okoli 355 milijonov nemških mark. Vrednost prodaje zaostaja za načrti za dobrih deset odstotkov, kar se kaže tudi v izgubi, kije precej višja od načrtovane. Za lansko leto so namreč načrtovali, da bodo vse družbe v koncernu prodale za več kot 63 milijard SIT ali nekaj več kot 700 milijonov mark. V letu 1996 so načrtovali proizvodnjo jekla v višini 440 tisoč ton, izdelali pa torej za več kot sto tisoč ton manj od načrtovanega. Izguba iz poslovanja je v lanskem letu znašala dobrih pet milijard tolaijev, k temu pa je treba dodati še izgubo iz finančnega dela, in se tako celotna izguba vrti okoli številke sedem milijard tolaijev. Skoraj polovico izgube gre na račun tako imenovanega “čiščenja bilanc” iz preteklosti (1,4 milijarde tolarjev), revalorizacijskih izidov (0,9 milijarde tolarjev) in stroškov pri obnovi vroče valjarne v jeseniškem Acroniju (1,02 milijarde tolaijev). KJE SO VZROKI? Vodstvo vzroke za razkorak med načrti in doseženimi rezultati vidi v poslabšanem tržnem položaju v preteklem letu, ob tem pa tudi priznajo, da gre del izgube tudi na račun notranjih slabosti v koncernu, zlasti preslabemu obvladovanju stroškov in prepočasnemu izvajanju naložb in modernizacij. Za naložbe so v lanskem letu resda namenili skoraj 50 milijonov mark, vendar je do naložbenega razcveta prišlo nekaj let prepozno, poleg tega so se izjemno slabo lotili naložbe v jeseniškem Acroniju. Položaj SŽ je bil v lanskem letu kritičen zaradi 30 odstotnega padca cen nekaterim proizvodom, prišlo je do zmanjšanja naročil na - za naše železarne -najpomembnejših trgih, to je v Nemčiji in Italiji. Ob tem železarne pestijo akumulirane izgube iz preteklih let, ki gredo na račun lastnega kapitala, in nerealizirani sklepi vlade v zvezi s teijatvami Elesa in Slovenskih železnic. SŽ Elesu za obdobje 1991- 1994 dolgujejo 4,7 milijarde tolaijev. Če bi bil sklep vlada uresničen, bi se ta dolg moral spremeniti v kapitalski delež, vendar se to doslej še ni zgodilo, podobno kot niso bili odpisani neplačani prispevki in davki do države v vrednosti 2,5 milijarde tolaijev. Temu neurejenemu stanju naj bi se v tem letu pridružile še visoke obresti od obveznic. Za Slovenske železarne torej ni več pravega izhoda, razen ponovna pot pod noge in pred parlament. Jasno je, da brez pomoči države, kasenje pa brez dodatnih korenitih rezov, železarne ne bodo preživele. In kaj namerava novo vodstvo najprej narediti? Vladi bodo predlagali - predlog je na zadnji seji podprl tudi nadzorni svet - , da je potrebno takojšnje pokritje primanjkljaja trajnih obratnih sredstev v višini dobrih 3,3 milijarde tolaijev, bodisi z dokapitalizacijo ali pa z izdajo državnih jamstev za najetje kredita. Kot smo že omenili, doslej še ni prišlo do dogovoijene kapitalizacije dol- gov do slovenskega elektrogospodarstva. Če država teh možnosti nima, pa vidi vodstvo Slovenskih železarn možnosti za sanacijo v pospešenem dezinvestiranju poslovno nepotrebnega premoženja, v odprodaji posameznmih programov in družb. Brane Žerdoner, direktor Metala: kot dobrega poznavalca razmer v kocnernu ga mesto predsednika uprave ni prav nič mikalo ZAKAJ PREDLOG ZA PRODAJO NOŽEV? Ta velikanska finančna luknja je vodstvo vodila do predloga, da prodajo družbo Noži Ravne. Seveda: s prodajo pred koncem lanskega leta bi si finančno stanje, ki ga morajo predložiti vladi, izboljšali za milijardo tolaijev. Uprava bo vladi tudi predlagala spremembo zakona o jamstvih republike Slovenije, izdanih za sanacijo Slovenskih železarn, s katero bi se za pet let podaljšal dosedanji način poravnavanja teh obresti. Seveda se ob tem postavlja vprašnje, ali je sanacija kocema Slovenskih železarn resnično v zaključni fazi in koliko bo država še pripravjena stati ob strani. Država je samo v letih od 1992 do 1995 v ta sistem neposredno vložila 182 milijonov nemških mark. Mimo tega je v času sanacije intervenirala z različnimi drugimi oblikami, to je z obveznicami, blagajniškimi zapisi, kapita- Komentar lizacijo dolga in podobno. Skupni obseg različnih oblik pomoči se približuje številki pol milijarde mark. Res pa je na drugi strani kot protiutež tem vlaganjem dosegla, da se je ta poslovni sistem organizacijsko in tehnološko dvignil tako, da namesto železa nižje kakovosti proizvajajo samo še visoko kakovostno jeklo. Vzporedno so se tudi tržno preusmerili iz bivših jugoslovanskih trgov in osvojili najzahtevnejše zahodne trge, kamor izvozijo dve tretjini naše proizvodnje. Nenazadnje je železarnam doslej uspelo ohraniti še okoli 8000 delovnih mest. JE STRATEGIJA ŠE REALNA IN URESNIČLJIVA? Ob teh železarskih minusih in plusih se bo nova Drnovškova vlada v kratkem opredelila tudi do dolgoročne strategije koncema Slovenske železarne. Ta strategija je bila še do konca lanskega leta stroga poslovna skrivnost, ob lanskih poslovnih rezultatih pa se že resno pojavlja vprašanje njene realnosti. Kljub temu si strategijo koncema, od česar je odvisno tudi dobrih 3500 delovnih mest na Koroškem, poglejmo nekoliko pobliže. V strategiji do leta 2005 je zapisano, da vidijo Slovenske železarne svojo prihodnost v kvalitetni rasti, v proizvodnji z visoko dodano vrednostjo, torej ne samo v količini proizvedenega jekla. Razumljivo: eden od osrednjih ciljev je tudi povečevanje produktivnosti, obvladovanja stroškov in ustreznega kadrovskega prilagajanja. Faza privatizacije ima v tej strategiji pomembno mesto, saj predstavlja zadnje dejanje v procesu podržavljanja, ki mu je sledila sanacija, tej pa bo sledila privatizacija. Vendar v času sprejemanja strategije še ni bil sprejet ustrezen sistemski zakon /a izvedbo privatizacije, kljub temu pa sta uprava in nadzorni svet v strategiji predvidela tudi obliko in način privatizacije koncema Slovenske železarne. Proizvodnja tekočega jekla v Slovenskih železarnah naj bi leta 2005 znašala 522.000 ton, od tega blagovne proizvodnje 514.000 ton, vrednost prodaje pa bi se vrtela okrog 100 milijard tolarjev oziroma okoli 1,1 milijarde mark. V družbah znotraj koncema Slovenske železarne naj bi v prihodnjem tisočletju predelali okoli 65 tisoč ton domačega jekla, danes ga znotraj sistema SŽ predelajo dobrih 20 tisoč ton. Znotraj koncema so že vzpostavljene štiri osnovne proizvodne reproverige, to je med Metalom in družbami Noži, STO, Jeklolivama in Verige, druga reprodukcijska veriga poteka med Jeklolivarno, STO in Armaturami, Fiprom je na čelu reproverige, ki jo sestavljajo še Plamen in Tovil, STO in Veriga, Valji pa oskrbujejo STO, Acroni in Metal. Leta 2005 naj bi prodaja na domačem trgu znašala 21 odstotkov, 79 odstotkov celotne vrednostne prodaje pa naj bi ustvarili na tujih trgih. Danes Slovenske železarne ustvarijo največ izvoza na nemškem tržišču, kamor prodajo 33 odstotkov proizvodnje, sledijo Italija z 19 odstotki, ZDA in Avstrija z 11 odstotki, ostala Evropa z 22 odstotki in ostali svet s 13 odstotki. Tudi v prihodnje bo strategija prodaje usmerjena na trg Evropske unije, CEčTE in Amerike, povečal pa se bo dele prodaje na Bližnji in Daljni vzhod. Za vse družbe je za obdobje do leta 2005 predvideno pozitivno poslovanje, z doseganjem več kot pet odstotkov čistega dobička v kosmatem donosu. Leta 2000 naj bi na zaposlenega v koncernu dosegli 150 tisoč mark, bruto dodana vrednost pa naj bi bila preko 42 tisoč mark. Leta 2000 je predvidena realizacija na zaposlenega že več kot 200 tisoč mark, dodana vrednost na zaposlenega pa nad 54 tisoč mark. Tudi program investicijskih vlaganj v koncernu je razdeljen na obdobje do leta 2000 in od leta 2001 do 2005. V obdobju od konca tisočletja je predvidenih vlaganj za 198 milijonov mark, v obdobju od 2001 do 2005 pa za 325 milijonov mark, v prihodnjem desetletju skupno torej za 523 milijonov DEM investicij, največ naložb bo na področju metalurgije. V prvem investicijskem obdobju je največ vlaganj predvidenih za Metal Ravne, to je okoli 55 milijonov mark, več kot 30 milijonov mark pa je predvidenih tudi za Acroni in STO. V obdobju po letu 2000 je več kot 140 milijonov mark predvidenih v naložbe v Acroniju, skoraj 60 milijonov mark v ravensko družbo STO, okoli 25 milijonov DEM pa še v Metal Ravne. Jeseniški Acroni čakajo do konca tisočletja posodobitev jeklarne, rekonstrukcija vroče in hladne valjarne, kasneje pa še investiranje v novo hladno valjarno nerjavnih trakov. Metal Ravne izvaja tehnološko sanacija obrata Štore, investicija v valjarsko progo za orodjarno jekla ploščatih profilov, na lokaciji Ravne pa investicija v konti liv. Tako v metalurških kakor predelovalnih obratih naj bi te naložbe pomenile prehod v višji cenovni razred in izdelavo ter predelavo visokokvalitetnihjekel.O (mp) Do odličnosti brez Koroške Piše: Niko R. Kolar Nacionalno turistično združenje si je v preteklem letu zastavilo projekcijo slovenskega turističnega gospodarstva z željo, da bi doseglo uveljavitev kakovosti kot ključne sestavine sodobnega turizma in poslovnega uspeha podjetij, ki naj bi odločilno prispevala k zadovoljstvu turistov. V publikaciji DO ODLIČNOSTI je izbor slovenske turistične ponudbe, iz katere naj bi bila razvidna vrhunska kakovost - odličnost. Na žalost - brez Koroške! Publikacija je narejena prečudovito, v smislu oblikovanja in reproduciranja fotoposnetkov Slovenije: od Ljubljane, Maribora, Bleda, Portoroža, pa tja do Moravskih Toplic. Še Velenje, kot mesto priložnosti, je zajeto. Potem pa je očitno, da je soteska Hude luknje opravila svoje. Koroška je odrezana, še z besedo ni omenjena. Seveda se takoj lahko vprašamo, kako je to mogoče. Koroška namreč ima svojo turistično tradicijo, ima dragocene kulturne pomnike, prijaztte in gostoljubne ljudi, ki so prav gotovo vredni svoje odličnosti. In seveda vključitve v reprezentančen katalog, ki je izšel v visoki nakladi. Najraje bi zapisal, da se je zgodila diskriminacija posebne vrste in da bi temu ustrezjto oblikoval svojevrsten protest. Pa ne bom. Reakcijo na to “ljubljansko šlamparijo” naj opravijo za to poklicane institucije, ki se na Koroškem ukvarjajo s turistično dejavnostjo. V roke vzamem obsežno publikacijo neke samozaložbe z naslovom SLOVENIJA, TURISTIČNI VODNIK. Tukaj na srečo izvem za avtorja Matjaža Chvatala in Željka Božeka, pa tudi za Marjana Rožiča, ki je 16. avgusta 1995 podpisal uvodnik. Ne glede na to, da slovenska država zakonsko še ni opredelila število pokrajin oz regij, še vedno velja Koroška krajina kot področje, zaokroženo na obronke Pohorja, Uršlje gore, Pece in Šentanela. Zato me je toliko bolj začudil tak turistični vodnik, ki poleg Gorenjske, Dolenjske, Prekmurja itd. ne omenja Koroške. Razširja pa Podravje, kateremu priključi občino Mislinja, Mestno občino Slovenj Gradec, Zgornjedravsko dolino in Mežiško dolino! Seveda se lahko ponovno vprašamo, od kod tak negativen odnos do Koroške. Kdo je v ozadju in zakaj? Najbolj banalen pa se mi zdi primer brošure ABŽ, predvsem ker velja za leto 1996/97 in je že na ovitku označen napis KOROŠKA. Če ocenim preglednost brošure, bi še kar šlo, seznam vpisnikov na začetku daje vtis, da je založnik imel srečno roko. Pa vendarle, ob pregledu dejavnosti in nadaljnjih vsebin moram najprej opozoriti na zastarele podatke in naslove (tipično: rokometni klub Partizan Slovenj Gradec, nogometni klub Partizan Slovenj Gradec, športno društvo Stari Trg, Anton Španžel itd.). Ne morem spregledati osrednjih kulturnih in drugih institucij na Koroškem, ki niso omenjene, ob dejstvu, da izdajatelj ponuja bilten Koroške (tipično: Koroška osrednja bijižnica dr. Franca Sušnika, Koroška tiskarna Slovenj Gradec, diskoteka Atlantida, Koroške pekarne, Rotary, Liones, gradbeništvo IGEM, Avtomotor Slovenj Gradec - Ravne na Koroškem, ARH-DEKO, turistične agencije Koratur, Kompas Continental, Relax, Računalništvo KOPA itd.). Ob vseh teh "šlamparijah" se ne morem znebiti slabih občutkov, pa čeprav bi me sosed iz Zgornjih Brd rad dobrovoljno potolažil, češ da gre samo za kaprice aprilskega vremena. □ Naša anketa KAJ SMO DOBILI ZA VELIKO NOČ Velikonočni prazniki so za nami in s tem tudi lep družinski praznik, ki ga nadvse slovesno praznujemo. Velikonočno obdarovanje ( pisanke ) pa po veliki noči traja še kakih deset dni, ko botri svojim botrinem izročajo pisanke in jih obdarujejo. Kako so se včasih veselili in se danes veselijo obdarovanj ob veliki noči, tako smo povprašali naše anketirance: ROK GORENŠEK, Slovenj Gradec: “Pisanke ob veliki noči sem se vedno veselil. Že nekaj dni prej sem živel v pričakovanju. Vse, kar sem dobil, je bilo vedno zame še posebej vredno, teh daril človek ne pozabi. Sama velika noč pa je še posebno doživetje, saj se z njo začne tudi pomlad.” NADA BIVŠEK, Mežica: “Vsake velike noči sem se v mladih letih še kako veselila. Od botre sem poleg “šartela” in pirhov vedno dobila še kakšen košček blaga za obleko. Moja mama je bila šivilja in mi je iz tega blaga vsako leto sešila obleko ali bluzo. V tistih časih je bilo zelo težko kupiti obleko, zato sem bila take pisanke še kako vesela. Danes je drugače.” ANTON LESJAK, Ravne na Koroškem: “Spominjam se, da sem bil vsako leto za veliko noč obdarjen z potico, pirhi in pomarančami. Krstni boter, pa tudi birmski, sta me vedno razveselila, čeprav si nikoli nisem želel kaj posebnega. Ko sta k pisanki dodala še denar, je bilo seveda veselje še večje. Tega ne bom nikoli pozabil.” MARINKA GLAVICA, Tolsti vrh pri Ravnah na Koroškem: “Velike noči se vedno veselim, ker pričakujem , da mi bo botra dala kakšno majhno punčko, ker jih imam zelo rada. Lansko leto sem za pisanko dobila pisana jajčka in kup sladkarij, ob tem pa tudi punčko, tako da so se mi želje uresničile.” nesel za pisanko. Jaz sem pred leti za zadnjo pisanko dobil od botre barvni televizor in mislim, da je bila to kar bogata pisanka.”0 F. Jurač BORIS HUDINA , Mežica: “Gotovo je vsaka velika noč za vsakega otroka še posebno doživetje, ko čaka, kaj mu bo boter pri- dentai ^ ®lek PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: /PREVENTIVE /PROT ETIKE XKONSERVATIVE XORTODONIJE lek d.d. tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. 1117 Ljubljana, VerovSkova 57, p.p. 81 tr061 16821 161 telex: 39 403 telegram: Lek Ljubljana fax: 061 168 35 17 Občina Dadlje ob Dravi Žas avJju/lžti/ Gobarska društva imajo, tako kažejo podatki, čedalje več članov. Gre za prijetna druženja, izlete, tekmovanja, predvsem pa za strokovni pristop pri nabiranju gob in hkrati varovanje narave. Zaradi tega organizirajo predavanja, spoznavanja gob in splošne etike do narave. Iz nekdanjega društva Radlje sta nastali dve, Mučani so ustanovili svoje, kljub temu pa je v Radljah še vedno nad sto zavzetih gobarjev in menda še več gobark. O kv Na letnem zboru v Radljah je bilo veselo §£\mBW<šQ - ffia®S‘0“o Pri Glavarju na Primožu je bilo letos že drugo ocenjevanje domačih moštov, prvič so jim dodali še ocenjevanje sokov in kisa. Kar 45 vzorcev so preizkusili ocenjevalci in ugotovili, daje prinešeno blago iz leta v leto boljše, da kmetje s pijačami ravnajo z več znanja in da so tudi tovrstne prireditve velika spodbuda za boljše delo in boljšo turistično ponudbo. Med dobrimi pa so bili najboljši Vinko Draužbaher, Ivan Šipek in Franc Placet. Prvo mesto za kvaliteten kis so prisodili Simonu Štrucu, za najboljše sokove pa Jožici Pušnik in Tončki Medved. Prireditev je skrbno pripravila Agencija za turizem pri občini Muta.Q L valil SLOVENSKI IN AVSTRIJSKI FOTOGRAFI V RADLJAH V organizaciji sekcije fotografov in sorodnih dejavnosti pri Gospodarski zbornici Slovenije je bil v Radljah dvodnevni strokovni seminar, takšen kot so navadno le v velikih mestih. Če bi pogledali imena predavateljev in njihov evropski fotografski sloves, bi mirno zapisali, da je bil tu vrh tovrstne znanosti nam bližjega dela Evrope. Ali, kot je dejal Slavko Topolovec iz Maribora: “Ne gre samo za fotografijo, tu gre za odkrivanje in prikaz tistih najbolj prefinjenih pristopov, ki nam fotografom ta čas omogočajo obstoj v tej strašni industrijsko opremljeno konkurenci. In še več, gre za večplastnost, saj je tu prikazan tudi način trženja in najsodobnejša osnovna oprema fotografa.” Seveda tu ni manjkal Vojko Rizmal, kot izvrsten predavatelj pa seje izkazal Thomas Kierst, eden izmed trinajstih mednarodnih mojstrov, ki izobražuje fotografe predvsem za navadno fotografijo, akt in portret. Največ zaslug, daje bil seminar v Radljah, pa ima delavnica “Foto Anka”, ki je založila svoj strokovni ugled in ob lanski razstavi fotografije v Radljah povabila tako prominentne goste v to malo koroško mesto. Tudi stari fotografski mački, so dejali, da si spoznali marsikaj novega, zan-imvega, pač nekaj za sladokusce in virtuoze na področju fotografije.□ k. vaiti Pri teh so doma v kleli najboljši mošti Organizirano proti zlorabi drog V Radljah so na pobudo župana Hermana Tomažiča ustanovil odbor za boj proti zlorabi drog. Sestavljajo ga predstavniki Centra za socialno delo, šolstva, občinske Karitas, policije, zdravstva in občanov. Problematika drog pa je širša, kompleksna in geografsko prepletajoča, zato so v odboru predlagali pobudo ostalim občinam, da bi s predstavniki sodelovali v odboru, ki bi imel medobčinski ali koordinacijski značaj, če so v posameznih občinah podobni odbori že ustanovljeni. Na prvi seji odbora za spremljanje in preprečevanje zlorabe drog v Radljah so sklenili, da se po razgovora s predstavniki Zavoda za zaposlovanje prične postopek priprave programa dela in pridobivanja kandidatov za opravljanje javnih del. □ IF Radioklub ima že nad sto članov Radeljski radioklub, to je tista skupina delovnih zanesenjakov, ki je vzela v najem bivšo stražnico na Kapunaiju in si tam uredila svoj center, ima danes že nekaj nad sto članov - operateijev raznih kategorij. Ker imajo operativno postajo takorekoč na idealni višinski legi, so poznani tudi po vzpostavljanju številnih zelo oddaljenih zvez. Tretja okrogla mila o zlorabi mamil Minuli teden so v okviru UNZ Slovenj Gradec pripravili tretjo okroglo mizo o zlorabi drog, ki je potekala med dijaki Srednje strojno-kovinarske šole na Ravnah na Koroškem. V tem krogu okroglih miz je bila prva med srednješolci Koroške in zelo dobro pripravljena, je pozneje v razgovom povedala šolska zdravnica, primarij dr. med. Marija Vodnjov. Med srednješolci SSKŠ je bila predhodno izvedena anonimna anketa o njihovih izkušnjah z alkoholnimi pijačami, tobačnimi izdelki in mamili. Tako so bili mladi udeleženci dovolj usmerjeni v problematiko oblik zasvojenosti, njihovi odgovori pa so bili dobra iztočnica za samo razpravo. Aneta je pokazala, da je med njimi dobra tretjina kadilcev cigaret, izkušnje z alkoholom imajo vsi anketirani, ena petina jih navaja, da jim je bila droga ponujena, prav tako pa jih ima izkušnje s “travo” kar precej. Udležence okrogle mize je zanimalo, kakšni so učinki droge na prizadetost zdravja in propadanje osebnosti ter s tem povezano doziranje. Seznanili so se z zakonodajo, ki preganja predvsem preprodajalce, samo uživanje mamil pa ni sankcionirano, razen posesti mamil, ki se kaznuje kot prekršek. Mladi so menili, da bi se morala zloraba mamil strožje obravnavati. Nadalje so udeležnece zanimale oblike zdravljenja in pomoči zasvojencem pri nas in v svetu. V Sloveniji nimamo enotnega programa. Poleg Primarij dr. medicine Marija Vodnjov se pri delu šolske zdravnice ukvarja ludi z zlorabo mamil, kjer daje velik poudarek preprečevanju pri osveščanju mladih in njihovih svojcev društev so v bolj ogroženih okoljih aktivni klubi staršev, ki so dokaj uspešni in delujejo tudi na ulicah. Na Koroškem od leta 1990 naprej deluje društvo Zarja, s sedežem na Ravnah in zadnji dve leti tudi v Slovenj Gradcu. V društvu imajo neprekinjeno odprt zaupni oz. telefon v stiski: 20-092 in 43-962. Poleg njih so mladim v stiski in njihovim staršem na voljo zaposleni v Centrih za socialno delo, v zdravstvenih domovih in na šolah. Povsod je zagotovljena anonimnost, kdor se odloči reševati ta problem, ga lahko le skupaj s starši oz. svojci. Samo zdravljenje predpostavlja samostojno odločitev zasvojenca, saj je zahtevno, dokaj naporno in drago. Od šestih zdravljencev s Koroške, ki so se odvisnosti zdravili v komuni Don Ferina, je uspelo le dvema. Osrednji poudarek na okrogli mizi je bil dan vprašanju: “Povedati ali molčati?”. Med vrstniki so kmalu vidne spremembe v vedenju posameznikov. Prihaja do zamenjave družbe, do pojavov, kot so laži, izostajajnje od pouka, poslabšanja šolskega uspeha.. Sošolci, ki to prvi opazijo, so največkrat tiho, saj je vrednota solidarnosti močno prisotna. Kako ukrepati, da ne postaneš ovaduh, je bilo postavljeno vprašanje. Odločitev, kaj storiti, bo med drugim odvisna od poznavanja teže problema. Uživanje mamil v daljšem obdobju gotovo privede do odvisnosti, poleg tega pa se med narkomani nezadržno širijo hude nalezljive bolezni, kot sta aids in nalezljiva zlatenica. Takrat bo sedanje prikrivanje resnice pomenilo lažno solidarnost.O S.Š. Svetnike občine Muta je na zadnji seji zanimalo, kako daleč je Javno komunalno podjetje Radlje pri pri-pavi za izvajanje sanacije deponije odpadkov na Muti. Še bolj jih je skrbela realnost zaprtja smetne jame do leta 2001. Na vprašanja svetnikov je odgovarjal direktor JKP Radlje, g. Andrej Podlesnik. Po navodilih JKP Radlje je projekt sanacije smetne jame na Gortini izdelalo podjetje MBI Gradbeni inžiniring iz Slovenj Gradca, izvajati pa jo bo mogoče začeti šele po tripartitni pogodbi, da se lastništvo zemljišča prenese na Javno komunalno podjetje Radlje oziroma po pridobitvi lokacijskega dovoljenja. V projektu so predpisani kriteriji za obratovanje deponije v prvi fazi sanacije. Sanacija se bo začela z izravnavo obstoječe deponije, ki jo bodo prekrili s 30 cm vodotesnim materialom, PVC folijo in humusnim slojem, na katerem bo zasejana travnata površina. V projektu so opredeljeni pogoji za sanacijo deponije po fazah glede pronicanja meteornih voda v bok deponije in morebitne odplazitve, normativi preplastitvenih materialov itd... Izcedne vode so poseben problem in se bodo v času sanacije lovile v ceveh, izvedeni bodo jaški in bazen s posebno Ph preobleko. Tudi za odplinjevanje so predvideni jaški in zažigalna naprava. Po sanaciji bo deponija dvignjena osem metrov nad tlemi, na površini 1,3 ha, okoli nje bo žična ograja. Sicer pa bo potrebno urediti še cestni priključek, prestaviti daljnovod in naročiti študijo o vplivu deponije na okolje. Svetniki občine Muta so zahtevali, da se po pridobitvi lokacijskega dovoljenja vsa dokumntacija verificira še na občinskem svetu. Javno komunalno podjetje je pripravilo izračun odškodninske takse, ki bi jo poravnali vsi povzročitelji komunalnih odpadkov, sprejeti pa ga morajo vse štiri občine. Tako bodo za ravnanje s komunalnimi odpadki prebivalci, ki so vključeni v redni odvoz smeti, plačevali 85 SIT na prebivalca mesečno, gospodarske družbe, ki so vključene v redni odvoz smeti, 6,50 SIT na kvadratni meter mesečno in gospodarske družbe, ki odlagajo industijske odpadke, 505 SIT na kubični meter odpadkov. Sredstva iz naslova taks se bodo zbirala na posebnem računu Komunalnega podjetja in bodo izključno namenjena le v te namene.Q IF DANI SEČNJAK, Podgorje pri Slovenj Gradcu: “Pomlad je, kot pravijo, naj lepši čas za nas mlade. Posebno je lepo v mesecu maju, ki zdaj ni več daleč od nas. V tem mesecu mladi radi zahajamo v naravo. Tako bo tudi letos.” F.J. Prevaljsko komunalno podjetje manjša izgubo in se uspešno posodablja Komunalno podjetje Prevalje kmalu ne bo več slišalo na svoje staro ime, ki je v zadnjem času postalo povsem neprimerno. To podjetje se je namreč v celoti preselilo v Dobjo vas in s Prevaljami nima več veliko skupnega; ravno toliko, kot z ostalimi kraji v Mežiški dolini. Javno komunalno podjetje Log pa bo v kratkem novo ime tega podjetja, saj so končno razrešeni vsi formalni zadržki (vse tri občine v Mežiški dolini so dosegle sporazum o delitveni bilanci), čakajo samo še na registracijo na sodišču. Na poti k pozitivni meh Občinski sveti občin Črne, Mežice in Raven-Prevalj, ki so lastnice komunalnega podjetja Prevalje, bodo kmalu razpravljali o rezultatih poslovanja tega podjetja, ki je iz leta v leto boljše. Izguba še vedno obstaja in redka so komunalna podjetja v državi, ki ne bi imela izgube: država namreč še vedno omejuje rast cen komunalnih storitev. V primerjavi z letom nazaj je prevaljska komunala lani izgubo prepolovila: v lanskem poslovnem letu je izguba znašala nekaj manj kot 4,6 milijona tolarjev. Sicer pa je ta kolektiv lani ustvaril skupno za skoraj 823 milijonov tolarjev dohodka, odhodkov pa je bilo za 4,5 milijona več. Ernest Klatnik, ki je že sedem let direktor tega podjetja, pravi, da največji dohodek ustvaijata oskrba s plinom in toploto, ki v strukturi dohodka predstavljata skoraj polovico. V lanskem letu je oddelek komunalne energetike ustvaril tudi več kot 20 milijonov tolarjev čistega dobička ( v lanskem letu je bila ugodna ogrevalna sezona). Pozitivno poslovanje je tudi na področju odvoza komunalnih odpadkov (dobre štiri milijone tolarjev dobička) in odpadnih voda (dobrih devet milijonov tolarjev dobička), medtem ko največjo izgubo ustvarjajo oddelek javne površine, sledi oskrba z vodo in pokopališka dejavnost. Vse tri so v lanskem imele skupno 38 milijonov tolarjev izgub, pri čemer velja dodati, da v strukturi dohodkov predstavljajo le dobrih 27 odstotkov. “Izgubo smo samo v zadnjem letu dni prepolovili in upam, da bomo letos že poslovali okrog pozitivne ničle. Eden od strateških ciljev našega podjetja je, da bi postali finančno stabilno podjetje,” pravi direktor Ernest Blatnik, ki dodaja, da je bilo v času, ko je prevzel vodstvo tega podjetja, zaposlenih 115 delavcev, sedaj pa je v rednem delovnem razmerju 84 delavcev. “Ostali so le dobri,” je prepričan Blatnik. Prihodnje leto bo minilo natanko dve desetletji, odkar so v Mežiški dolini dobili plin, ki so ga kasneje potegnili do Prevalj in Mežice. Prevalje so danes v velki meri plinificirane, vsako leto precej naredijo tudi v Mežici, v letošnjem letu pa naj bi se komunala pojavila kot investitor izgradnje novega omrežja tudi v Kotljah. Komunalno podjetje Prevalje si je v zadnjih letih pridobilo pri izgradnji plinovodnega omrežja velike izkušnje in pravijo, da bi bilo dobro, če bi se čim prej lotili tudi plinifikacije individaualnih kurišč na obrobju mesta Raven, kasneje pa tudi zamenjave toplovoda na Ravnah, seveda tam, kjer bi bilo z ekonomskega vidika to smotrno. Komunalno podjetje Prevalje namerava še v tem letu razširiti odlagališče odpadkov na Lokovici. Gre za nujen projekt, ki bo veljal okoli 80 milijonov tolarjev, s to razširitvijo pa bi Mežiška dolina bila rešena za prihodnjih pet do sedem let. Če se bodo ugodno končala nova pogajanja z bližnjim kmetom, pa bi lahko v bližini te deponije kmalu pričeli urejeti tudi novo deponijo s kapaciteto okoli 300 tisoč kubičnih metrov, kar bi problem rešilo vsaj za prihodnjih 20 let, morebiti celo s statusom regijske deponije. V Mežiški dolini letno zberejo in odložijo okoli 22 tisoč kubikov odpadkov, v zadnjih letih jih tudi na izvoru ločujejo, dtžava pa bi z nameravano gradnjo sežigalnice odpadkov še dodatno zmanjšala količine. Sicer pa komunalno podjetje Prevalje vključuje v redni odvoz odpadkov že več kot 20 tisoč prebivalcev. Izjemno veliko delo pa čaka komunalo, predvsem pa vse tri občine v Mežiški dolini in njihove proračune ter občane, na področju čiščenja odpadnih voda. Danes je edina čistilna naprava v dolini v Črni na Koroškem in vsaj desetletje se že govori o novih čistilnih napravah v Mežici (kapacitete 10000 EE) in na Dobrijah za spodnji del doline (36000 EE), seveda ob gradnji mnogih sekundarnih kolektoijev in kanalizacij ter kolektorja Prevalje-Ravne-čistilna naprava. Preselitev in nove pridobitve Kot smo že omenili, seje Komunalno podjetje Prevalje preselilo v Dobjo vas. Tam so že pred desetletjem postavili lepo poslopje, kjer so imeli prostor le za delavnice, zadnjih nekaj let pa so ( pretežno s kompenzacijami) urejali tudi zgornjo nadstropje, kjer so pridobili trinajst pisarn. Tako so občini zapustili staro poslovno zgradbo v središču Prevalj, okrog katere so se zaradi lastništva še nedavno tožarili s krajevno skupnostjo Prevalje. Poleg novih prostorov pa so komunalci v Mežiški dolini dobili tudi dva nova avtomobila: doslej je bilo najmaljše vozilo za odvoz smeti staro 15 let, sedaj imajo povsem novo smetarsko vozilo znamke Iveco (šasija) oziroma Farid (nadgradnja). Podobno sodobno vozilo imajo samo še v Mariboru, ponuja pa možnost odvoza kar 16 kubikov smeti naenkrat: torej bo potrebnih manj voženj, poleg tega je vozilo precej tišje in bodo lahko pobirali smeti tudi v večernih urah (če bo to potrebno). V soseski Javornik bo mogoče smeti pobrati v eni sami vožnji. Posebnost vozila je naprava za pranje zabojnikov: prati je mogoče zabojnike od 120 do 900 litrov in vozilo ima montiran rezervoar s 1100 litri vode. Z enim rezervoatjem lahko opere kar sto 900-litrskih zabojnikov, enega opere prej kot v 30 sekundah. To vozilo je komunalo veljalo 26 milijonov tolarjev, skupno pa imajo sedaj štiri smetarska vozila. V dneh, ko bo natisnjen ta članek, pa komunala pričakuje še eno posebno večnamensko komunalno vozilo, na katerega je mogoče dodati najrazličnejše priključke za komunalno dejavnost. “V prihodnjih letih bi se radi posodobili, saj le na ta način lahko ponudimo občanom kvalitetne, hitre in poceni komunalne storitve,” pravi Ernest Blatnik.Q (mp) Novo sodobno vozilo za odvoz, smeli: z. eno vožnjo je mogoče odpeljati smeti z vsega Javornika Posnetek: Ivko Koraki v varno ŽIVLJENJSKI KROG Življenjska zavarovanja So trenutki, ko pomisliš... Ali bo trajalo? Ali bo življenje prijazno z mano in z mojimi? So trenutki, ko znaš mirno pogledati v čas, ki prihaja. Brez strahu, brez tesnobe. Ker veš, da lahko vsaj malo zanesljivosti zagotoviš sam. S premišljeno naložbo morda ne moreš preprečiti nepredvidljivega, lahko pa omiliš njegove posledice. Življenjsko zavarovanje je takšna naložba. Je začetek preudarne skrbnosti. Do sebe in do svojih. Mnogi se zato za življenjsko zavarovanje odločijo takrat, ko pridejo otroci, saj z njihovim zvedavim pogledom postanejo pomembne odraslost, skrbnost, odgovornost. zavarovalnica triglav Poslovna enota Koroška, Slovenj Gradec, Pohorska 12 BOišoaaKi ©sil Vso zimo so pridne roke mislinjskih upokojencev snovale ideje o oblikovanju najrazličnejših izdelkov. Vsi ti izdelki so dobili pravo veljavo na razstavi, ki je bila v upokojeniški dvorani v Šentilju pod Turjakom. Na mizah so se vrstili eksponati: pravi iz volne in preje, petelini, prtički, košarice, ročno izdelane lutke. Svoje mesto so našle tudi domače jedi, na katere smo že nekoliko pozabili ter zanimivo pecivo v obliki sadežev. Lahko smo videli spretno, a preprosto in iznajdljivo narejena stojala za rože. Zanimanje za razstavo je bilo precejšnje, tako pri strejših kot pri mlajših obiskovalcih.Q R.J. Mnogi so se čudili, da lahko roke toliko lepega naredijo. Okrogla mizo za SSKŠ Ravne: m Na pobudo območne organizacije Rdečega križa Ravne na Koroškem, ob podpori, razumevanju in želji vodstva in učiteljskega zbora ter na željo dijakov je Srednja strojnokovinarska šola Ravne v torek, 1. aprila, pripravila predavanje in okroglo mizo z naslovom Mladi in odgovornost za zdravje v Družbenem domu na Prevaljah. V prvem delu so dijaki prvih in drugih letnikov poslušali predavanje mag. Andreja Perka o odgovornosti človeka, predvsem mladega, za svoje zdravje in za življenje sploh. Poudaril je, da je dolžan vsak skrbeti za svoje zdravje. Mladim je priporočal telesno aktivnost, predvsem tek. Za vsak uspeh, dosežek je potreben napor, telesni napor pa človeku omogoči, daje tudi duhovno močan. Mladi dijaki srednje strojnokovinarske šole Ravne so si po predavanju in pogovoru ogledali primerke ilegalnih drog DROGE STRAŠIJO NA VSAKEM KORAKU Anketa, ki sojo izvedli na šoli, je pokazala, da večina dijakov pozna različne vrste drog, od alkohola, tobaka do ilegalnih drog, vendar jih na srečo večina ve tudi to, da so škodljive, človeku nevarne, zato jih odklanjajo. Kljub temu so strokovnjaki, ki so sodelovali pri okrogli mizi (prim.dr. Marija Vodnjov, soc. delavka Marinella Špeglič, zdravnik dr. Evgen Janet, predstavnik UNZ Slovenj Gradec Janko Koprivnikar, vodja policijskega okoliša Ravne Mitja Horvat in predstavnica društva Zarja Tadeja Franc) menili, da opozoril in pouka o nevarnosti drog ni nikoli preveč, nujna pa je tudi vzgoja mladih, da se znajo boriti proti njim. Pri tem je nujno sodelovanje vseh, tako strokovnjakov, učiteljev, staršev in drugih, ki so dolžni ali želijo pomagati človeku. Kakor pri vseh boleznih tudi pri zasvojenostih velja zlato pravilo: Bolje preprečevati kot zdraviti. Žal so razmere pri nas take, da drogam ni mogoče zapreti vrat, njihova zloraba pa se vse bolj širi. Razpečevanje mamil je biznis, ki nekaterim pomeni lahek in velik zaslužek, zasvojenim pa je življenjska nuja. Zaradi svojih interesov so prodajalci vse bolj agresivni in hudobni, saj svoje žrtve iščejo že med otroki. Kot je povedala sekretarka območne organzacije RK Metka Apohal, je bilo predavanje z okroglo mizo za dijake SSKŠ Ravne morda skomen poskus opozoriti in poučiti mlade o nevarnosti drog in posledicah zasvojenosti, toda namen akcije je bil jasen: pomagati dijakom, da bi se zavedli, da so sami odgovorni za svoje zdravje in življenje. Akcijo so financirali z denarjem, ki so ga pridobili s prodajo novoletnih voščilnic. □ Mojca Potočnik Mag. Andrej Perko je predaval o odgovornosti za zdravje in življenje mm mmm m V cerkvi svetega Danijela na Razborju je bilo na velikonočni ponedeljek slovestno in veselo, saj je mariborski škof dr. Franc Kramberger blagoslovil nove orgle in zunanjost prenovljene cerkve (na sliki), ki so jo pred nekaj leti uredili Razborčani ob pomoči mnogih sponzorjev.Q F.J. TToo u a Odslej se bodo učenci OŠ Muta tudi praktično računalniško opismenjevali. Konec marca so dobili dvanajst računalnikov, na katerih so že pričeli delati. Pri nakupu opreme so bili deležni pomoči občine, Zavarovalnice Triglav, Pekarne Radlje in pekarne Sezam, Biroja za varstvo pri delu Ravne, Kovačije Muta, Livarne Vuzenica in tukajšnje ekspoziture Koroške banke. Res je tudi, da je š ola Muta med zadnjimi, ki so prišle do te pridobitve. □ kv To je slika, ki je v manj kot mesecu dni popolnoma zastarela, po svoje pa najbolj nazorno priča, kako trbonjski gasilci in Trbonjčani hitijo pri gradnji svojega novega gasilskega doma. Prav te dni se pripravljajo na to, da zabetonirajo že drugo ploščo. Naj jih ne zapusti njihova trbonjska vztrajnostO k.valtl >ll©QOja Na prvem srečanju slovenskih tekstilk, torej dijakinj srednjih tekstilnih šol, so se presenetljivo dobro izkazale domačinke. Posebne pohvale je bila deležna raziskovalna naloga s področja razvoja šivalnih strojev, ki sta jo izdelali Simona Klemenc in Silva Pritržnik.O k.valtl fK'Mtfdoo GOSTISCE PIRAT •z? 0602 23 794 Trg svobode 12, Ravne na Koroškem Gostišče PIKAT vabi vse ljubitelje morskih sadežev, slastnih testenin in okusnih zrezkov. Posebej vabljive so ponudbe dneva, ki stanejo sanic» 400 tolarjev (od 9.-15. ure*). Delovni čas: Od ponedeljka do petka sobota Nedelja zaprto 09°° - 2100 1100 - 22“ tVKO DESIGN IVKO DESIGN TlNlEROSfn SAM m KllADMB MA na kmetijsko gozdarskem sejmu v Kranju sa ®g0 ®g0= d§0 ®g0 oggs/ za vas še ugodneje in cenejše. Na razstavnem prostoru KGZ Sloga Kranj vam bomo postregli z vsemi informacijami. Zatorej ne pozabite: P[?B0®gm®§G ganurng©!®® 00© \MJffi© s© oq®&©oq©8 NIEROS METAL d.o.o. Tovarna opreme Gmajna 55, Slovenj Gradec tel. 0602/42-041; fax: 0602/43-806,44-078 rao™® m Vljudna, hitra postrežba privabi vse, ki imajo težave z vidom, v Optiko Podgoršek v Slovenj Gradcu. Hvale vredno je tudi to, da so očala gotova takoj. Jurij Podgoršek organizira v svojem lokalu vsak mesec brezplačen pregled oči, poleg tega pa nudi vrsto drugih ugodnosti. Izkoristite jihD V. Levovnik V ja Tudi uradno smo že v koledarski pomladi. Zato bo nemara prav zanimivo pogledati nekaj številk o delu kmetijsko svetovalne službe za območje Radelj in Dravograda, za njimi se namreč skriva ogromno dela, pa nedvomno tudi veliko nanovo pridobljenega ali obnovljenega znanja. Kmečke ženske so poslušale štiri tematska predavanja na šestih krajih s skupaj kar 125. udeleženkami. Izvedenih je bilo šest različnih tečajev s področja kuhanja, peke in aranžmajev, tečaji so bili na 19. lokacijah z 282. udeleženkami. S področja strojništva, varnosti pa vse do zakonodaje je bilo izvedenih sedem tematskih sklopov predavnj na sedmih krajih z nič manj kot 232. udeleženci. To je le nekaj številk, ki govorijo o izobraževanju kmetov in kmečke mladine, so pa tudi ogledalo nekega dela, ki ga manj opazimo in manj poznamo. Ob tem smo drugo delo s kmeticami, ki so dobro organizirane, kar izpustili, da ne bo preveč.O k.valil WHM 'MilJ mMÈM V zadnjih petih letih se je gospodarski položaj za vse delvace močno poslabšal, še posebej velik davek pa plačujejo ženske. V sindikatu Tekstilne industrije Otiški vrh so se odločili, da te probleme osvetlijo in zato so v Dravogradu organizirali okroglo mizo z naslovom “Položaj žensk v gospodarstvu”. V koroškem gospodarstvu so ženske v letu 1996 predstavljale 40,5% vseh zaposlenih. Največji delež ženske delovne sile, kar 80%, ima tekstilna industrija in ravno zaradi tega je bil Sindikat TIO organizator te okrogle mize. Opozoriti namreč želijo na številne probleme, s katerimi se ženske danes, še posebej v tej panogi, srečujejo, zaradi njihovega prepočasnega reševanja pa se nahajajo v nemogočem položaju. Kot je dejala predsednica Sindikata TIO Meta Lorenci, jim je dovolj tega, da se vse težave rešujejo na plečih delavcev oz. (ker je to 90 odstotni ženski kolektiv) delavk. Zato želijo, da za njihove težave izve tudi širša javnost. Povprečna plača delavk v njihovem podjetju je okrog 47.000 SIT, kar je ne le pod slovenskim (100.000) in povprečjem cele Koroške, ki znaša okrog 80.000 tolarjev, ampak tudi za 13.000 tolarjev pod povprečjem plač v dravograjski občini. Problem pa niso le plače, ampak tudi krčenje števila delovnih mest. S podobnimi problemi se v tej branži ubadajo tudi drugod po Sloveniji. Okrogle mize so se med drugimi uedeležili tudi predsednik sindikata tekstilne in usnjarsko - predelovalne industrije Slovenije Anton Rozman, sekretarka ZSSS te branže Branka Novak, novi direktor TIO Boris Kastivnik ter Vera Kozmik iz urada za žensko politiko, ki je prikazala razlike in probleme med moškimi in ženskami na področju dela. Pojavljajo se že pri samem plačilu, ki je za isto delo pri moških višje kakor pri ženskah, kar se odraža tudi pri 30 % nižjih pokojninah. Še huje je v kriznih časih, ko se pojavi brezposelnost, saj si delodajalci izmišljajo neumestne in tudi nezakonite pogoje, ki so za ženske nesprejemljivi in tudi žaljivi, starost preko 30 let, ki pri moškem velja za najbolj kreativno obdobje, pa je pri ženski že resna ovira za pridobitev zaposlitve. Ob vseh željah za vstop v Evropsko unijo država takšne diskriminacije vsekakor ne bi smela dopuščati, kajti tam so ženske bistveno bolj zaščitene kot pri nas. Med brezposelnimi na Koroškem predstavljajo ženske 53,5 odstotka, vodilna je Upravna enota Radlje z 59%, najnižji odstotek, 48,4 pa imajo v Slovenj Gradcu. Od desetih koroških županov so se posveta udeležili župani Dravograda, Mežice in Vuzenice, pridružila pa se jim je koroška poslanka v državnem zboru, Darinka Mravljak, ki je povdarila velik pomen lokalne iniciative pri reševanju te in kakršnekoli problematike. Glavna ugotovitev dravograjske okrogle mize je bila, da je položaj, kakršen vlada na prodročju tekstilne industrije, nevzdržen, da so izdelki te branže z raznimi dajatvami, tečajnimi razlikami in še marsičem preobremenjeni in s tem predragi in da bo morala država hitro in učinkovito ukrepati, saj jo bo sicer veliko število brezposelnih, predvsem žensk, stalo veliko več kot morebitna finančna pomoč. Ker je glede na zadnje pogovore sindikata in vlade moč sklepati, da so tudi odgovorni v dražavi uvideli resnost položaja, lahko upamo, da bodo tudi za okrog 40.000 delavk v tekstilni industriji nastopili boljši časi. □ DV VEDEŽEVANJE-TAROT 090 4489lf| 090 4490 POGOVORI V STISKI - SVETOVANJE NUMEROLOGIJA SANJE I min - 156 SIT NON - STOP Merkant com. d.o.o. [Loasamg) [L&OEDtpGr-Ott (]S[f)QQ0 m^[£)®Qpa w §Q®wqei^0 Diploma "golden dealer”, ki jo podeljuje Seat najboljšim trgovcem z njihovimi avtomobili na svetu Posnetek: Ivko Redkokdaj imamo priložnost poročati o izjemnih uspehih naših - koroških podjetij, zato je tem bolj razveseljivo, kadar se taki uspehi ponavljajo, kot je to primer z družinskim podjetjem Leasing Lampret iz Šmartna pri Slovenj Gradcu. Že lani smo poročali, da so Lampretovi prejeli najvišje priznanje Seata za prodajo njihovih avtomobilov in za kakovost servisnih in ostalih uslug iz ponudbe tega avtomobilskega giganta iz Volkswagnove skupine. Marca letos so na Kanarskih otokih, v mestu Lanzarote, ponovno gostili predstavnika Leasinga Lampret na podelitvi najvišjih priznanj najboljšim trgovcem na svetu z njihovimi avtomobili. Priznanje “golden dealer za leto 1996” so podelili Tako raste nov objekt podjetja Leasing Lampret ob slovenjgraški obvoznici Posnetek: Stanko Hovnik 13 izbranim trgovcem. Lampretova, ki sta se te svečanosti udeležila, sta poudarila, da je za vse te uspehe zaslužen celoten kolektiv. Predvsem so veseli, da gre za dolgoročno dobro delo, da torej lanski laskavi naslov ni bil muha enodnevnica, temveč predvsem spodbuda in obveza za nadaljnje delo, kot je dejal Jože Lampret, direktor in lastnik podjetja. In kakšni rezultati so bili potrebni za pridobitev drugega naslova golden dealer: lani so prodali preko 400 Seatovih avtomobilov (daleč največ v Sloveniji), od tega največ cordob in ibiz. Zadnje čase gre dobro v promet tudi novo enoprostorsko vozilo ALHAMBRA, ki ga je možno preizkusiti tudi pri Lampretovih v Šmartnem. V podjetju je zaposlenih 11 ljudi, ki so poleg prodaje vozil usposobljeni za kakovosten servis, imajo pa tudi ročno avtopralnico. Poleg novih avto-movilov je pri njih mogoče kupiti tudi rabljene, ki jih pripeljejo lastniki po sistemu staro za novo. K odločitvi o nakupu avtomobilov bistveno prispeva- Seatov znak kot priznanje jo ugodni porsche krediti in porsche leasing do petih let. Stara lokacija v Šmartnem pri Slovenj Gradcu je ob vsem zanimanju kupcev postala premajhna, zato gradi podjetje Leasig Lampret novo poslovno zgradbo ob slovenjgraški obvoznici, poleg stare bencinske črpalke. V novem objektu bodo uredili sodoben avtosalon, celoten servis, kleparsko in avtoličarsko delavnico ter ročno avtopralnico. Vse za avto na enem mestu, bi temu lahko dejali. Otvoritev objekta načrtujejo za letošnji avgust, pri njih pa bo zaradi širitve dejavnosti dobilo delo še sedem ljudi. Jože Lampret ne skriva optimizma tudi za tekoče poslovno leto. Njegov cilj in cilj podjetja je osvojitev laskavega naslova golden dealer še tretjič zapored, pri čemer računajo na uspeh tudi pri prodaji novega, najmanjšega Seatovega modela AUROSA, ki bo prišlo v prodajo v drugi polovici leta. Konkurenčnost naj bi temu avtomobilu zagotavljala predvsem zelo bogata oprema, nadstandardna za ta avtomobilski razred. Če bo Lampretovim še v tretje uspelo, bo to podvig brez primere v slovenskem poslovnem prostoruD -vik SENČILA v _____18 JELOVICA__________________ Lesna industrija, d.d., ŠKOFJA LOKA tel.:(064)61-30,FAX:634-261 na gradbenem sejmu MEGRA ’97 od 15. do 19. aprila v GORNJI RADGONI (HALA El) in na prodainih mestih JELOVICE v Slovenili: /------- --------------------- Ravne na Koroškem, Cecovje 5 (hotel Merx) tel.: 0602 20 175 "N stanovanjs*! J Družabna kronika [Lsp^ìja®^ sifo a ALEKSANDRA DJORDJEVIC f°°i (f%0 © go) 0^ @2, © (M @2) (M © f°°i (N) (°°1 (f^l (Š^ s Sponzor predstavitve tokratne lepotice je KOROŠKA CO a KOROŠKA LIPA ^ Z Raven na Koroškem, Čečovje NOVI HG Ud PEHI KOROŠKIH PLESALCEV Leto rojstva: 1982 , (r%0 Astrološko znamenje: Kozorog Višina: 165 cm & Kraj bivanja: Ravne na Koroškem 8 Hobiji: Kolesarjenje Idealen moški: brez komentarja it © M Naj slovenska manekenka: Alenka Vindiš Najljubša hrana: špageti Najljubša pijača: korenčkov gosti sok @2, Kje v Sloveniji bi najraje živela: doma na Ravnah © M = ttlTA PRIJAVNICA Prijavljam se na natečaj »KOROŠKI OBRAZ LETA 1997«, ki ga organizira koroški časopis PREPIH. Ime Priimek Naslov Telefon Datum rojstva Podpis __ K prijavnici obvezno priložite svojo barvno fotografijo (ne starejšo od dveh let) in jo pošljite na naslov: Uredništvo Prepiha, Prežihova 24, 2390 Ravne na Koroškem. V začetku aprila je bil v športni dvorani v Litiji letošnji prvi med petimi rating plesnimi turnirji, za državnim prvenstvom najvišji nivo tekmovanja v športnih plesih. Plesni pari Koroškega plesnega kluba Devžej so se spet odlično odrezali. Vpionirski kategoriji sta Primož Kos in Tanja Lužnik osvojila drugo mesto, Ivan Lapič in Nastja Kotnik sta se uvrstila v finale. V mlajši mladinski kategoriji so Devžejevi pari v LA plesih še enkrat potrdili premoč v državi: Marko Soderžnik in Alja Cverlin Pušnik sta zmagala, tretja sta bila Vasja Kašnik in Eva Gostenčnik, peta pa Matic Esih in Tadeja Soderžnik. Za njimi je še nekaj našoh parov, ki se iz turnirja v turnir uvrščajo vse više. Alja in Marko sta zmagala tudi v standardnih plesih, drugi naši pari so bili polfinalisti. Tomaž Vratar in Vesna Šošter sta kraljevala v starejšem mladinskem razredu. Zmagala sta v standardnih plesih, kjer jima je bil to zadnji turnir pred svetovnim prvenstvom, v LA plesih sta osvojila drugo mesto. KPK Devžej tako nadaljuje z dobrimi in uspešnimi plesnimi nastopi. Čestitamo! V Mežici so v začetku meseca proslavili občinski praznik. Izobesili so nekaj zastav, v Narodnem domu pa je bilo več godbenikov kot obiskovalcev. Proslava je poteka v povsem “modernem duhu”, le z godbo in pevci, brez govorov. Menda imajo v Mežici nekateri še vedno težave zaradi dejstva, da je njihov občinski praznik posvečen spominu na dogodke iz druge svetovne vojne in ne godovanju kakšnega pomembnega svetnika. V Mislinji so to dilemo rešili bolj elegantno: za občinski praznik so izbrali dan, ko je Mislinja postala samostojna občina. in prepihane čveke ********** Korošci ponialem pozabljamo na samoprispevek, na veliko pa so nas začeli seznanjati s taksami. Mislim, da smo vse bližje enakopravnosti med spoloma: moški postajajo navadne p... ********** V Slovenj Gradcu je bilo vloženih več kot tri tisoč vlog za otroški dodatek. Dve možnosti sta: da je na Koroškem vedno več otrok ali pa, daje vedno manj kruha. V alternativnem zdravljei\ju se uveljavlja urinoterapija. Ni čudno, da ljudje sranje poplaknejo s sečem. ********** Livarna Vuzenica bo menda živela še naprej. Tudi delavci bodo še naprej - životarili. ********** Policijski minister izjavlja, da slovenska policija glede na rezultate ni dovolj cenjena. Glede na rezultate so tudi slovenski lopovi močno podcenjeni. ********** Lani so policisti policijske postaje v Slovenj Gradcu menda zaznali 6115 prekrškov in kaznivih ter podobnih dejanj. Žal zaznav še nimajo toliko razvitih, da bi lahko zaznali tudi krivce. ********** Kmalu bo imel vsak Slovenec svojega boga, vsaka smreka pa ga duhovnika. Verjetno in manj verjetno Tudi na Koroškem radiu so poslušalcem ponudili nekaj prvoaprilskih vesti in pozneje pozvali poslušalce, da jih odkrijejo. Poslušalka je takoj odkrila vest o zastrupitvi z barvo za barvanje pirhov, druge prvoaprilske pa zlepa niso “pogruntali”. Očitno je bila druga vest bolj verjetna, da bo namreč zasebna slovenjgraška galerija Kolar zaprta za šest mesecev, ker galerist Niko R. Kolar odhaja na galerijsko usposabljanje v London in da ga bo v tem času na mestu predsednika sveta mestne občine zamenjala šarmantna Metka Šmon. Po objavi te vesti se je v urednišvo KR oglasil znani slovenjgraški slikarski optimist Oki in dejal, da je zainteresiran za najem galerije Kolar v času njegove odsotnosti, češ da sam že ima za seboj tovrstno usposabljanje. Ni znano, ali se je Oki s takšno željo oglasil tudi pri galeristu Kolarju. fgj ********** Nekateri inovativni koroški podjetniki bodo baje predlagali sprejem zakona o dnevni prestavitvi časa: med delovnim časom bi delavci prestavili ure za eno uro nazaj, doma pa za eno uro *>!'*** w mik iM Ni čudno, da je že mnogo politikov, ki so začeli velike morije, dobilo Nobelovo nagrado za mir: nobena vojna ni sprla toliko ljudi, kot jih spre mir. f/ Na Koroškem se trenutno najbolj splača živeti v Dravogradu. Tam že nekaj časa nimajo sodnika za prekrške. Svetniki mestne občine Slovenj Gradec so se o resničnosti zgoraj navedenega pregovora na zadnji seji dvakrat konkretno prepričali. Prvič, ko so h gradivu za sejo pod novim direktorjem Javnega komunalnega podjetja Slovenj Gradec dobili kompletno poročilo o poslovanju, kakršnega so v mnogih obdobjih mnogokrat zahtevali. Drugič pa, ko je ravno ob poročanju direktorja komunale g. Edvarda Pušnika (kot novi direktor je nastopil pred dobrem pol letom) mimo Rotenturna ropotal stroj za pometanje... i4 I klmt ■v v ,;V t m m*. [ 4 m y LžtsžSjjju [♦* J L; nagradna igra teče dalje in tako bo naš bralec, če se bo prepoznal V • na sliki, dobil vrednostni bon Trgovskega podjetja OJSTRICA Dravograd, s katerim bo v njihovi trgovini na Glavnem trgu v Slovenj Gradcu dobil lepo praktično nagrado po izbiri. V tej trgovini imajo dobro izbiro ženskega, moškega in otroškega perila. Posebna izbira v teh ** V' PROSTOVOLJNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA Spoštovani! Za nami so štiri leta izvajanja sistema prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Zavodu je v tem času zaupalo okoli 1.2 milijona zavarovancev. Zavarovanci so lahko z našo izkaznico o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju brez težav uveljavljali zavarovanje pri vseh izvajalcih obveznega zdravstvenega zavarovanja (pri splošnem zdravniku, specialistu, v bolnišnici, zdravilišču in lekarni). Tako smo se izkazali kot zaupanja vreden partner tako pri svojih zavarovancih kot tudi izvajalcih zdravstvenih storitev. Za zavarovance smo v letu 1997 pripravili UGODNO PONUDBO ZA PODALJŠANJE ZDRAVSTVENIH ZAVAROVANJ ZA DOPLAČILA: • konkurenčna premija, • zanesljivo in enostavno uveljavljanje zavarovanja, • popusti in možnost uveljavljanja bonusov, • posodobljen sistem poslovanja, • varnost zavarovanja vsem zavarovanim za doplačila pri Zavodu. Podrobneje vam lahko ponudbo predstavi naš zastopnik ali kontaktna oseba v vašem podjetju ali ustanovi, kjer ste zaposleni. Prav tako pa lahko podrobnejše informacije dobite tudi na vseh naših območnih enotah in izpostavah. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Območna enota Ravne na Koroškem Ob Suhi 1 Ib, (p.p. 91), 2390 Ravne na Koroškem, Slovenija Tel.: 0602/22-461, Fax: 0602/23-379 Na pobudo Uprave za notranje zadeve Slovenj Gradec je bil v prostorih občine Ravne - Prevalje posvet, kako s preventivo izboljšati varnost udeležencev v cestnem prometu. Policisti so predstavili prometno varnost na Koroškem, inšpektor Košir je nanizal dosti podatkov in primerjav s področja prometa. Tudi načelnik uprave in svetovalec vlade v Slovenj Gradcu Drago Berden je svoja razmišljanja usmeril predvsem k preventivi. Na posvetu sta sodelovala tudi tajnik SPV g. Žlender in predsednik g. Vinkler, ki sta predstavila akcije svetov v letu 1997. Na Koroškem delujeta le dva sveta za preventivo in vzgojo udeležence v prometu, in sicer v občinah Mislinja in Slovenj Gradec. Štirje sveti so bili ustanovljeni šele konec lanskega leta.Q RJ. v___________________________________________________________________________^ acžJ&jj □ □ □ Kar je bilo nekdaj na kmetijah najtežje delo, je danes špas in igrača. Najtežje delo je bilo nedvomno spravljanje hlevskega gnoja na polja. Ročno kidanje na vozove, vožnja težkih vozov in ročno trošenje po njivah in travnikih ni bila šala. Pustila je mnogo žuljev na sicer utrjenih kmečkih rokah. Kako se danes mladenič igra pri tem delu, s traktorskim nakladačcm, kaže slika. Dušan navdušen sedi na stroju in samo s premikanjem ročic naklada gnoj za trosilko. Še vesel je, da so mu zaupali upravljanje s strojem.Q Jože Krajnc mmS, mu Konec marca so se med stanovalce Koroškega doma starostnikov v Čmečah napotili člani krajevnih, občinskih in območne organizacije Rdečega križa Mežiške doline. V domu starostnikov je bilo živo V kulturnem sporedu so sodelovali Mladi člani RK z osnovne šole Franja Goloba Prevalje s petjem in igranjem na instrumente ter plesni par Srednje strojnokovinarske šole Ravne s plesnim programom. Obiskovalci so starostnike obdarovali s čestitkami, ki so jih izdelali učenci na šolah Mežiške doline, in z darili za velikonočne praznike. Mladi so pripravili lep program Vsem stanovalcem doma je zaželela lepe praznike predsednica območne organizacije RK Ravne na Koroškem F.la Lenasi, ki je tudi obljubila, da bodo člani te organizacije starostnike še večkrat obiskali, če ne v skupini pa kot posamezniki, saj je med njimi veliko takih, ki čutijo, da lahko človeku, še posebno starejšemu, obisk in prijazen pogovor veliko pomenita. Še posebej je priporočila, naj bi starejše obiskovali tudi otroci in mladina, saj jim lahko vsako srečanje z njimi prinese dragoceno življensko izkušnjo in lepo doživetje. Po obrazih stanovalcev doma starostnikov je bilo videti, da so bili obiska članov RK zelo veseli, svojo hvaležnost pa so izražali tudi z besedami in s toplimi stistki rok ob slovesu. Pa z ničkolikokrat ponovljenim vabilom: “Še pridite!”0 Mojca Potočnik Kultura ®i®T88ja sa.«® KKM8S w dgiaa Spet je droben dogodek razgibal kulturno življenje v Črni, kjer so v četrtek, 3. aprila 1997, odprli razstavo slik domačina Milana Pečovnika. Kloniranje? Ne, hvala! Rajši imam to pestrost življenja, ki vsakokrat preseneča, ima nešteto oblik, obrazov, stilov, barv, motivov in ponuja vsakemu, da od tega bogastva jemlje kaj zase. Pa tudi daje, vsak na svoj način. Milan Pečovnik je našel nekaj svojega. V rani mladosti se je kot rudarski nadzornik globoko v podzemlju Pece srečal z umetninicami, ki jih med debele skalne sklade in kamenje, skrite pred očmi “neposvečenih”. polaga narava - s kristali. Postali so njegov drugi svet in danes obsega njegova zbirka kristalov nad 500 primerkov, zbranih domala z vsega sveta: iz Nemčije, Mehike, Brazilije in seveda prelepi kristali iz domačih globin. Njihova lepota ga je spodbudila, da je vzel v roke čopič in barve in jih začel slikati. Svojemu konjičku seje v letih, ko je upokojen, še bolj posvetil in nastala so številna likovna dela, v katerih je upodobil kristale. Motivika je ista, zato učinkujejo kot zbirka. Naravna raznolikost kristalov in svojska obarvanost sta tako izjemni, daje vsaka slika svojevrstna tako po obliki kot po barvi, tako da o kakšni “podobnosti” slike z dingo sliko ni sledu. Razstavo je avtor - kako bi drugače -popestril z bogatim izborom kristalov iz svoje zbirke. Prava paša za oči! Okoli steklene omare z več sto kristali so se ob otvoritvi ves čas sukali obiskovalci in občudovali to kameno lepoto. Otvoritev razstave je popestril nastop Milana Pečovnika - Pidžija, ki je s svojo kitaro in nekaj country pesmimi obiskovalcem segel v srce, saj je pel o prelepi Koroški, o svoji rojstni vasi, v katero “nikoli ni pripeljal vlak”,... Razstava bo odprta do 22. aprila in tisti, ki vas mika ogled take razstave, je nikar ne zamudite!0 Marta Repanšek w I&mqI&ìÌ Ife[ppi(a5(g5 Leta 1965 je rimokatoliška cerkev odpravila Index librorum prohibito-rum, to je seznam prepovedanih knjig. V njem so se v dobrih štirih stoletjih znašla mnoga slavna peresa svetovne literature. Slovence zastopa samo eno ime, vendar ne kakšne razvpit literat, ampak skromen podeželjski župnik Anton Vogrinec. Od začetka tega stoletja do smrti leta 1947 je služboval v Libeličah. L. 1904 je izdal knjigo z naslovom Nostra maxima culpa in z njo padel v nemilost pri cerkveni oblasti. Še istega leta je moral vsebino knjige preklicati. Vse to so zanimivi podatki, ki bi gotovo širši javnosti ostali prikriti, če se ne bi tematike lotil upokojeni mežiški župnik Jože Lodrant. Začel je prevajati nemški original in našel g. Ivana Arzenška oz. založbo Znamenje iz Petrovč, ki tiska tekste kritične teološke misli. Natisu je botroval tudi naslovni škof dr. Vekoslav Grmič iz Maribora. Po jesenski premierni promociji v Libeličah je trojica predstavila slovenski prevod knjige Nostra macima culpa v Koroški osrednji knižnici dr. Franc Sušnik na Ravnah. Dr. Grmič je najprej razložil, kaj je ujezilo tedanjo cerkveno gosposko. Na prvem mestu je bil dvom o nezmotljivosti cerkvene oblasti. Dogma o nezmotljivosti papeža je sicer z drugim vatikanskim koncilom padla, ampak tedaj se je pisalo šele leto 1904 in je torej Vogrinec “pel prezgodaj”. Isto velja za širšo uporabo narodnega jezika v bogoslužju, ki seje prav tako uveljavil šele po drugem vatikanskem zboru. Nekatere Vogrinčeve misli pa še čakajo na potrditev. Kritiziral je celibat, bogatenje cerkve, politizacijo cerkve, predvsem pa je kot edino pravo merilo misli in delovanja postavljal lastno vest in prepričanje pred zunanjimi avtoritetami. G. Lodrant je občinstvu razložil, kako je nastajala kniga. Povedal je, da je original bistevno debelejši kot prevod, ker je izločil nekatere manj aktualne dele, na primer, obravnavo tedanjih šolskih učbenikov. Natrosil je še par prav zanimivih anekdot o avtorju, recimo, da je kljub nasprotovanju nadrejenih v prevratnih časih p» prvi svetovni vojni na lastno pest organiziral oborožen bataljon slovenskih vojakov. Direktor založbe Znamenje Ivan Arzenšek je pojasnil, da je knjiga naletela na hladen in rezerviran sprejem v laični in cerkveni javnosti. Po njegovem mnenju to kaže, da s(m)o Slovenci nekritični do obstoječega. V nekaterih knjigarnah, kjer bi to knjigo najprej pričakovali, je menda nimajo. Župnik Anton Vogrinec je tudi eden najzaslužnejših, da so Libeliče dve leti po plebiscitu spet pripadle Jugoslaviji. To so dokazale članice kulturnega društva, ki so pozabi iztrgale spomine najstarijših vaščanov in jih z izbrano besedo povezale v krajši recital. Spomnini so kljub natanko pol stoletja od smrti Vogrinca očitno še živi, tako pri ljudeh, kot pri sobratih, ki so se mu s pričujočim delom primerno oddolžili.O Marko Vrečič Ste vedeli, da koroški ansambel Kora praznuje letos že 20. obletnico? Pa je vendarle res. V nekoliko spremenjeni zasedbi (Milan Kamnik, Gorazd Čepin, Riko Plevnik, Miran Pečnik, Marjana Mlinar in Bojan Beber) bodo ob tej priložnosti odigrali nekaj koncertov po Koroški. Ista zasedba se sicer imenuje tudi Milan Kamnik band, ki je pred kratkim navdušil v klubu Sova v Črni na Koroškem. Če jih želite slišati, jih boste morali najti. Irap 'ijimanta MSIkiiMi KumaÉD Koroški kantavtor, ki ima večino pesmi v narečju, Milan Kamnik, se pospešeno pripravlja na snemanje druge samostojne zgoščenke, ki bo posneta v zagrebškem studiu Eldorado. Hkrati bo izšla tudi nova kaseta. Snemanje bo predvidoma končano do konca junija, CD in kaseta pa bosta izšli v mesecu septembru.O -nil Pravijo, da je Dravograd že kar prepoln raznih bifejev in vsega, kar vam ponuja kavice, pice in le bolj poredko tudi kaj dobrega za pod zob. Sicer pa, tudi slednjega ne manjka. Ampak, v tako prijeten lokalček, kot je Relaxov, pa je le prijetno vstopiti, sploh če je še postrežba prijazna in kulturna, kot je tu.O kv Ni res, da so mladi radi samo v zakajenih luknjah 3000) Mežiški wulfenit, kristal iz osrčja Pece in simbol mežiškega rudarjenja, je končno dobil svoje mesto tudi na priložnostni poštni znamki. Za ta velik dogodek je poskrbelo Koroško filatelistično društvo Ravne, ki je ob tej priložnosti ob pomoči Rudnika svinca in cinka izdalo še kartico in spominsko kuverto. Koroško Jilatelistično društvo je pripravilo zanimivo razstavo Ob tem je bila v prostorih občine Mežica teden dni na ogled tudi lilatclistična razstava, ki jo je prav tako pripravilo Koroško filatelistično društvo Ravne. Na ogled so bile filatelistične zbirke mineralov. Koroška na znamkah vse od leta 1945 do lani ter serija znamk Slovenija (c) Slovenika.O ---------------------------------\ (Na tem mestu je Miša Felletova imela svojo rubriko Novodobni kotiček. Zdaj je ni več. Umrla je 5. aprila 1996, stara dvainštirideset let.) Kamorkoli že seže spomin na Mišo Felletovo, je vsak zgodba o ženski -drugačni in v mnogočem posebni. Bila je samohodka vse življenje, večno na poti za nečim, kar mogoče sploh ne obstaja. Visoka merila je postavljala zase, nižja do vseh drugih. Ravnotežje je lovila na ozki brvi. Kako nevarno in izčrpavajoče početje je bilo to, smo lahko le slutili. Vedeli smo za njene drobne in velike zmage nad življenjem, ki ji je zmeraj znova postavljalo na pot več zla kot dobrega; poraze je skrivala pred vsakomur, še pred seboj. Zdi se, da ni nikogar, ki bi mu dovolila vstopiti v zadnji prostor njenega življenja, tudi najbližje je ustavila prej - bog ve, ali zato, da bi se ne ranili, ali zato, ker je iz skrite lastne bolečine črpala moč zase? Ko sva bili še zelo mladi, sva na Reki čakali vlak za Slovenijo. Preštevali sva zadnji drobiž v železniški restavraciji. Opazili sva mlade ljudi pri mizi. Jedli so. Vsi so bili invalidi, če se prav spomnim, so bdi gluhonemi. Miša je, ne da bi kaj rekla, stopila do natakarja in poravnala račun za tisto, kar so bili naročili. Pozneje je tako ravnala še mnogokrat do bližnjih, do znancev in tujcev. Tiho in neopazno je odpirala vrata k ljudem z drobnimi stvarmi, z besedami, z intuitivnim naravnavanjem svoje dobrote na bolečino drugih. Ni znala biti vzvišena in topa, tudi tedaj ne, ko je vse moči potrebovala zase. Bila je neskončno topla. Neizmerno notranje osamljena. Naneslo je kdaj, da nismo razumeli vseh njenih odločitev, v času bolezni mogoče še največkrat. Na tihem smo včasih presojali, da nima prav. Motili smo se. Zelo smo se motili. Vsaka njena pot je imela pravo smer, svoj smisel in globlji namen. Miša Felletova je bila borka do zadnjega v najbolj plemenitem pomenu na svoj poseben in dostojanstven način. Naj del nje, kot je sama želela, razjtese veter med ptice pod Raduho, kjer je nekoč najbolj sijala in ljubila. Zlatka Strgar Kultura KOROŠKI DIVJAK Kiparska razstava Andreja Grošlja v Likovnem salonu v Slovenj Gradcu in na Ravnah V Likovnem salonu v Slovenj Gradcu je bila od 28. februaija do 3. aprila na ogled pregledna razstava akademskega kipaija Andreja Grošlja. Razstava je bila pomemben umetniški dogodek, celo več - ovrednotila je dosedanje Grošljevo delo. Razstavo so postavili Milena Zlatar, Franc Novak, Anita Korošec in Jernej Kožar. Pri postavitvi so upoštevali konceptualni lok Grošljevega kiparstva. Grošelj je koroški divjak. V njegovem delu ni čutiti nobenih ograj akademske izobrazbe. Do materiala, s katerim dela, ima neposreden, vihrav odnos. Jernej Kožar je v spremnem listu k razstavi omenil Grošljev spomenik NOB v Šentanelu. Primerjal ga je z Brancusijevim Neskončnem stolpom. Ko govorimo o vplivih velikih umetnikov 20. stoletja na Grošljevo kiparstvo, moramo omeniti Picassa in njegov odnos do materiala. Iz vsakdanjih predmetov, ki jih umetnik poveže v likovno celoto, vstane napeta, močna kiparska oblika. Kip iz železa Nova brazda (1972) je plod take iznajdlijivosti. V jasni, trdni strakturi, ki spominja na plug, tli zagon sedemdesetih let železarne. Monumentalni Avtoportret (1972) na razstavi s svojo velikostjo obvladuje celo dolžino galerijskega prostora. Nad-nar-avna velikost mu daje posebno moč. Oblike so skrajno poenostavljene - celo nos je izpuščen. Podrobnosti, ki bi opisovale obraz, je zamenjala prazgoba glave. Velika skulptura spominja na plemenske idole. Divja neposrednost, ki je botrovala nastanku kipa Maček (1996), kljub vsemu ne deluje grobo - kip je majhen, ljubek, obvladljiv. V kiparstvu je velikost zelo pomembna. Grošelj je najboljši, ko je neposreden. Njegovi kipi takrat ne potrebujejo nobenega komentaija, sami najdejo dvogovor z gledalcem. Poleg akademskih risbic figur so slabši del razstave stilizirani kipi žensk. Zglajeni les je zgubil grob, a topel pečat, avtor pa z zalizano deformacijo ni dosegel napetosti oblike, kot na primer pri Avtoportretu. Risbe, ki so nastale spontano, kot osnutki, razmišljanja, so lep dodatek k razstavi. S kako malo sredstvi, samo z nekaj odločnimi potezami Grošelj nariše člove- Andrej Grošelj: Semena, les, postavitev v Likovnem salonu v Slovenj Gradcu, 1997 kaali ptico! Živimo v dobi industrijske, množične proizvodnje in v dobi pomnoženih podob televizije, računalnikov, videa. Grošljeva neposrednost nas vrača v otroštvo, v nas prebudi pra-spomin, željo tipati, malikovati. Čudno - medtem, ko se vizija železarne, industrijskega giganta, vse bolj oddaljuje, se nam je, prav s to razstavo, razkril intimni, iskreni svet koroškega posebneža. Na koncu bi rad spregovoril še o konceptualno najboj domišjenem delu razstave, o skupini kipov z naslovom Semena. Grošelj že dolgo zbira jesenova semena. Opazuje jih. Semena-skulpturc je oblikoval v lesu, postala so njegova stalna, prepoznavna tematika. Postavitve iz prejšnjih let na razstavah na gradu v ravenskem Likovnem salonu niso zmogle polne interpretacije. To je uspelo tokratni razstavi. Osupljiva množica semen, zabodenih v kup žita, je metafora rasti, narave, ljudi. Ogromna semena, velikih spermatozoidi, so postavljeni z lucidnim občutkom. Prosto visijo s stropa, le za las nad tlemi, toliko, da se jih ne dotaknejo. Vertikalnost teh velikih form je koda rasti, živega. Čeprav popolnoma negibne, skulpture iz serije Semena ustvaija-jo vtis gibanja, razvoja, spreminjanja. Tu gre za občutek Časa, ne za obrabljeno šolsko zgodbo o rastoči biljki. Ogromne figure semen nas pomanjšajo, postavijo v mikro svet, kjer lebdimo, razpeti med krogotok rasti in smrti ter nespremenljivimi, temeljnim kodami življenja: vodoravno -mirujoče - tla in navpično - gibajoče -bitje. V knjigi Milana Butine Elementi likovne prakse (MK, 1982, str. 168-169) sem našel citat Henryja Moora, angleškega kipaija. Besede enega največjih ustvaijal-cev 20. stoletja pričajo, kako pomemben vir ustvarjalnih misli je kipaiju narava: “Prod in skale odkrivajo način, kako narava obdeluje kamen. (...) Drevesa kažejo načela rasti in trdnost stikov z lahnimi prehodi iz oseka v odsek (...). V naravi je neskončna raznolikost oblik in ritmov (teleskop in mikroskop sta še razširila področje ), s katerimi lahko kipar razširi svoje formalno znanje in izkušnjo.” Andrej Grošelj se s svojim kiparskim delom približuje naravnim oblikam - k temu ga ne vodi posnemanje, temveč logika procesov v naravi. Presenetilo me je, kako kvalitetna kiparska praksa je mogoča v nekem zaplankanem naselju, na Koroškem, daleč od velikega sveta in umetniških središč. Razstava, ki na trenutke zadiši po gmajni, pa po jeklu in gozdu, deluje v galerijskem prostora zrelo, sveže. Andrej Grošelj nam je pokazal, da je mogoče odkrivati temeljne resnice narave tudi fizično odmaknjen od vrtincev svetovne umetnosti. Razstavo del Andreja Grošlja lahko vidite v Likovnem salonu na gradu na Ravnah na Koroškem. Postavitev, manjšega obsega kot slovenjgraška, bo na ogled do 28. apri la.□ Ciril Horjak n A m «raffi RAČUNALNIŠKI INGENERINO _ Vili Veler s p Javornik 44,Ravne na Koroškem RAČUNALNIŠKE PROGRAMSKE REŠITVE ZA OBRTNIKE IN S. P. - enostavno in Ovostavno knjigovodstvo - plače - osnovna sredstva - - poslovanj tehničnih trgovin - prometni davki - fakturiranje - virmani - - položnice - pnspevki za zavezanca - rogramska oprema po naročilu - - izvajanje drugih uslug na programski in strojni informacijski opremi - TeUFax-0602-21-277-MaU: Vili. Veler@eunet.si Izvrstne igre Korotano in Dravograda šport LSUQ®§B@ §P®QtPCJQBB DEJAN KUMER Črna je zibelka smučarskega športa in Črnjani so bili in so upravičeno ponosni na svoje reprezentante. Nekdaj na skakalce Pudgarjeve, na alpsko smučarko Katjušo Pušnik, sedaj pa na smučarko tekačico Natašo Lačen, pa alpince Mitjo Kunca, Ožbija Ošlaka, Aleša Gorzo, Tino Maže in še druge, med katere sodi tudi Dejan Kumer. V ozadju je tačas še veliko mladih talentov, ki stopajo po poti naštetih smučarskih asov. Zlasti si klubski delavci veliko obetajo od kategorije dečkov in deklic, s katerimi intenzivno delajo treneiji kluba TAB Črna. Tokrat se bomo posvetili Dejanu Kumru, ki pridno “koraka” po uspešni poti svojega bratranca Mitje Kunca. Kot petletni deček je Dejan prvič stopil na smučk, prav na pobudo bratranca Mitje in njegovega očeta. Ob strani sta mu stala tudi oče Franjo, ki je sam rekreativno smučal in je nadvse aktiven v čmjanskem klubu, ter seveda mama Nada. Prvi Dejanov smučarski učitelj je bil Jože Plesec, nato Jani Pušnik. Leta 1987 se je komaj petletni nadobudnež že prvič preizkusil na tekmi cicibanov za prvenstvo vzhodne regije. Šele čez nekaj let se mu je “odprlo”, potem ko je že štartal na regijskih tekmah in državnih prvenstvih kot mlajši deček. Tako je v slalomu za prvenstvo regije na Ravnah v sezoni 1994/95 prvič okusil slast zmage, naslednji dan pa je zmagal še na Golteh v veleslalomu. To leto je bil Dejan uvrščen na skupno 3. mesto v tekmovanju mlajših dečkov za prvenstvo vzhodne regije Slovenije. Solidno je bil uvrščen tudi Črnjan Grega Pšeničnik, na 9. mesto, a je žal kasneje prenehal tekmovati. V tem letu je omembe vredno tudi 8. mesto Dejana Kumra v veleslalomu na državnem prvenstvu med mlajšimi dečki. Že v tej sezoni je bil za Dejanove uspehe predvsem zaslužen njegov novi klubski trener Blaž Jelen, ki je znal “izpiliti” njegovo tehniko vožnje in mu “vliti” dovolj samozavesti. Lani je prvič tekmoval v kategoriji starejših dečkov in ni mu šlo najbolje. Veliko je bilo odstopov, od vidnejših uvrstitev pa velja omeniti 3. mesto v veleslalomu za prvenstvo regije v Čmi in 7. mesto v slalomu na Rogli. Toda letošnja sezona je bila daleč najboljša in to vliva upanje, da bo prihodnost Dejana kot alpskega smučaija še svetlejša. Morda že med mladinci, kjer bo štartal v novem tekmovalnem ciklusu. Tako je v letošnjem tekmovanju za pokal vzhodne regije Slovenije dvakrat zmagal, trikrat je bil drugi in trikrat tretji. V končni razvrstitvi je osvojil 2. mesto. V pokalu Gorenjke, kjer vselej tekmujejo najboljši mladi smučarji in smučarke v državi, je bil trikrat šesti, na državnih prvenstvih v super veleslalomu v Maribom peti in v veleslalomu v Kranjski Gori deseti. Skratka, Dejan seje v minuli sezoni imenitno odrezal in se po seštevku vseh rezultatov uvrstil med 10 najboljših v svoji kategoriji. “Želim si uvrstitev v mladinsko B 2 reprezentanco. Letošnja sezona je bila zares prava in upam, da bom tako uspešno in seveda brez poškodb tudi nadaljeval. Hvaležen sem vsem, ki mi pomagajo pri mojem športnem udejstvovanju, predvsem staršem, ki se morajo marsičemu odreči, pa bratrancu Mitji Kuncu, klubske-mu vodstvu in tudi vodstvu šole. Čez poletje bom igral nogomet pri mladinski vrsti NK Peca, da bom za zimo dobro telesno pripravljen. Rad igram tudi košarko za šolsko ekipo," pravi Dejan, ki obiskuje 8. razred osnovne šole v Čmi, nato pa se bo vpisal v poklicno šolo in se skušal izučiti za poklic avtomehanika. Dejan Kumer je bil rojen 12.5.1982, stanuje v Čmi na Koroškem, Pristava 27 c. IVO MLAKAR KOROTAN “ZASENČIL” MARIBORČANE Če bi pred nedeljsko tekmo 24. kroga prve slovenske lige med Korotanom in Mariborom Branikom spraševali ljubitelje koroškega nogometa, ali bi bili zadovoljni z delitvijo točk, bi bržkone odgovorili pritrdilno. Na Prevalje je namreč prišla ekipa, s katero Korotanovi nogometaši doslej niso imeli pozitivne bilance. Tudi v jesenskem delu prvenstva sojih Mariborčani dvakrat premagali, zato je upravičeno obstojala bojazen, da bodo gostje še kako trd oreh za četo treneija Miloša Šoškiča. Toda zgodil se je majhen čudež. Nogometaši Korotana so zlahka dobili srečanje s 3:0 in povsem nadigrali uglednega tekmeca, ki ima v svojih vrstah kar nekaj reprezentantov. Okoli 1800 glava množica na prevaljskem stadionu seje upravičeno spraševala, katera ekipa na terenu se bori za naslov državnega prvaka in katera za obstanek v ligi. Prevaljčani so bili skozi celo srečanje daleč boljši nasprotnik in jih tako dobro to pomlad še nismo videli igrati. Čerimovič, Plesec in Miškič so dosegli tri čudovite gole, v vseh elementih nogometne igre so nadigrali nogometaše v vijoličastih dresih. Poleg tega so imeli še kopico priložnosti za povišanje rezultata. Če bi pospremili domov Mariborčane s pol ducata golov v mreži njihovega vrataija Simeunoviča, bi to ne predstavljalo presenečenja ob igri, ki sojo tokrat prikazali varovanci treneija Šoškiča. Prevaljčani so tako nanizali pet zaporednih zmag na svojem igrišču, po nedeljski zmagi pa samo v šestih tekmah spomladanskega dela prvenstva zbrali že 13 točk. Uspešnejši od njih so trenutno le lanski državni prvaki Novogoričani, ki so doslej osvojili točko več. “Žrtve” nogometašev v plavih dresih so bili v drugem delu prvenstva Koprčani, SCT Olimpija, Beltinci in sedaj še Maribor Branik, drugi najmočnejši klub v zgodovini slovenskega nogometa. Eno točko so prevaljski nogometaši to pomlad osvojili še na gostovanju pri Rudaiju v Velenju, edini poraz doslej pa so doživeli v Ajdovščini. Zadnja zmaga in tudi vse uspešne igre v spomladanskem delu prvenstva so prav navdušujoče, ob dejstvu, da se v vodstu kluba ubadajo z velikimi finančnimi težavami. Nogometaši so že nekajkrat javno izrazili nezadovoljstvo s tem, da niso želeli trenirati, tako da so dosedanji uspehi moštva in nasploh zelo dobre igre še kako pomembni. Trener Šoškič ostaja skromen tudi po nedeljskem triumfu in pravi: “Naše ambicije so predvsem obstanek v ligi, da se izognemo kvalifikacijam. Igra proti Mariborčanom nam daje upanje, da nam bo to uspelo.” DRAVOGRAJČANI DRUGI Odlično so v spomladanski del prvenstva startali tudi nogometaši Dravograda, ki so po 20. kolih še vedno na izvrstnem drugem mestu lestvice II. slovenske lige. Po dveh spomladanskih kolih so celo vodili, potem ko so doma premagali nogometaše iz Šmartnega ob Paki in igrali neodločeno z Nafto v Lendavi. Po osvojitvi novih treh točk na domačem terenu s trboveljskim Rudatjem je kazalo, da bodo to mesto tudi zadržali. A je sledil nepričakovan poraz v Mariboru proti Železničatju z 0:1 in Dravograjčane je prehitela ekipa SET Vevče, ki sodi med najresnejše kandidate za naslov prvaka. Kljub temu so že v naslednji tekmi, minulo soboto, varovanci treneija Tonija Tomažiča dokazali svojo zrelost proti ekipi Goriških opekam iz Renč. Z izkušeno igro, kateri je ton dajal najboljši igralec druge lige Stjepan Pranjič, so nadigrali Primorce in jih premagali z zadetki Kolarja, Mujanoviča in Omeroviča. Dravograjčani imajo vsekakor izkušeno ekipo z nekaterimi odličnimi posamezniki, kot so vratar Hrovat, pa Pranjič, Gluhovič, Javornik, Šket, Kolar in Majcenovič, ob njih pa kopico mlajših, kot so Helbl, Šturm, Mujanovič, Živanovič, Omerovič, Prednik in še nekateri, ki so se izvrstno vklopili v igro celotnega moštva. Kar je še posebej pomembno, imajo tudi nogometu predane funkcionaije, na čelu z direktorjem kluba Rihardom Veršovnikom ter številne sponzorje in donatoije, ki skrbijo za nemoteno klubsko dejavnost. Ali se bodo Dravograjčani uspeli “zavihteti” celo v društvo najboljših klubov v državi, je seveda že drugo vprašanje, ki je odvisno od mnogih dejavnikov. Po dosedanjih igrah in rezultatih sodeč bi si mesto med prvoligaši zagotovo zaslužiliD -im šport Piše: Ivo Mlakar N fi RfiVNfiH KfiRfiTEISTI IZ ŠTIRIH DRŽfiV Športna dvorana pri OŠ Prežihovega Voranca na Ravnah je bila 30. marca prizorišče devetega karate turnirja “Ravne 97“ v disciplini KATA, ki ga vsako leto pripravijo delavci ravenskega kluba tradicionalnega karateja, na čelu z neutrudnim organizatorjem Romanom Breznikom. Na letošnjem turnirju je nastopilo kar 170 tekmovalcev in tekmovalk iz 22 klubov Slovenije. Hrvaške, Avstrije in Italije. Karateisti iz obeh koroških klubov, Raven in Slovenj Gradca, so dosegli v močni konkurenci zelo dobre uvrstitve, saj so si zmage priborili Ravenčana Bojan Breznik med člani in Florjan Reiter med mladinci oz. kadeti ter Slovenjgradčana Sana Čoderl med članicami in Nil Gradišnik med starejšimi dečki. Drugi mesti sta osvojila Pavli Kac iz. Slovenj Gradca med mlajšimi ter Jani Krebs iz. Raven med starejšimi dečki. V disciplini KATA sinhronizirano je trojka ravenskega kluba Jani Krebs, Milenko Cvijetinovič in Lovro Hovnik prepričljivo osvojila 1. mesto pred Slovenjgradčani in ekipo Samurai iz Ilirske Bistrice. DVE ZMfiGI BREZNIKfiRJEVE Pod vodstvom trenerja Denisa Dretnika so se močnega mednarodnega plavalnega mitinga v Luksemburgu od 4. do 6. aprila udeležili trije plavalci ravenskega Fužinarja. V konkurenci tekmovalcev in tekmovalk iz 15 držav je med kadetinjami dosegla odlične uvrstitve Lidija Breznikar. V disciplinah 100 in 200 m prsno je obakrat zmagala, na 200 m mešano pa je osvojila 2. mesto. Zlasti je bil uspešen njen nastop v prsnem slogu, kjer je v daljši preizkušnji z. odličnim rezultatom potrdila normo za nastop na bližnjem evropskem mladinskem prvenstvu. ' V konkurenci kadetov je Miha Tisovnik osvojil 3. mesto na 100 m hrbtno, med mladinci pa je Matjaž Čepelnik pristal na 2. mestu v disciplini 100 m prsno. ODBOJKARJI SSKŠ RAVNE VICEPRVAKI V Mariboru je bilo konec marca finalno srednješolsko prvenstvo v odbojki. Naslov državnih prvakov so med šestimi ekipami ubranili dijaki II. gimnazije iz Maribora, ki so v finalni igri ugnali favorizirano ekipo Srednje strojnokovinarske šole z Raven na Koroškem z. 2:0 v nizih (15:8 in 15:12). V tekmi za 3. mesto so odbojkarji Šolskega centra Novo mesto odpravili Gimnazijo Ljubljana Šiška. Najboljši napadalec na turnirju je bil Ravenčan Bogdan Kotnik, posebna priznanja za izvrstno igro pa sta prejela še njegova soigralca Goran Jelen in Janko Tone, ki sta bila skupaj s Kotnikom uvrščena v najboljšo šesterko turnirja. BELAJ, KAPEL IN SABLJARJEVA V FINALU V Slovenj Gradcu in v Slovenskih Konjicah seje 5. in 6. aprila odvijalo polfinale državnega prvenstva za kegljače. Med 48 udeleženci je po prvem krogu tekmovanja zanesljivo v vodstvu reprezentant Hari Steržaj iz mariborskega Konstruktorja. Nastopili so tudi trije koroški tekmovalci. vsi člani kluba Elektrarne Dravograd. Silvo Belaj in Albin Kapel sta se s 14. oziroma 22. mestom prebila v finale tega tekmovanja, Stojan User pa je osvojil 30. mesto. Prvi krog državnega prvenstva za kegijavke je potekal v Cerknici. V vodstvu je trenutno ljubljančanka Tončka Urbanc. Od koroških kegl-javk seje v finale, med 24 najboljših, zanesljivo uvrstila le Ivanka Sabljar iz Korotana Prevalje, medtem ko uvrstitve ostalih treh zaradi nedokončanega tekmovanja še niso znane. RADELJČANI OSMI V LUGI Namiznoteniški igralci Radelj niso uspeli obraniti odlične uvrstitve na 6. mesto v rednem delu tekmovanja najvišje državne lige. V končnici prvenstva za uvrstitev od 5. do 8. mesta so varovanci trenerja Vojka Luknerja - Tomaž Kus, Uroš Slatinšek, Matej Pelar in Grega Krive doživeli kar štiri poraze zapovrstjo. Najprej so v srečanjih za 5. mesto izgubili obe tekmi proti ljubljanski Vesni, kasneje pa še v dvobojih za 7. mesto proti Preserju. V zadnjih dveh tekmah so Radeljčani nastopili brez svojega najboljšega igralca Tomaža Kusa, ki je zbolel, zato so bile tudi možnosti ekipe za zmago toliko manjše. Kljub spodrsljaju v končnici prvenstva velja za radeljsko namiznoteniško ekipo ocena zelo dobro, kajti tudi v naslednji sezoni bodo nastopili med najboljšimi klubi v državi.O VEDEŽEVANJE - TA ROT (D0® -i a 1 min. = 156,00 SIT NON - STOP MLADI ODBOJKARJI FUŽINARJA DRUGOLIGAŠI Po izrednem uspehu starejših vzornikov, članske ekipe Fužinarja, ki je v prvenstvu L A lige osvojila odlično 4. mesto in se uvrstila v evropska tekmovanja, so imeniten uspeh dosegli tudi mladinci ravenskega kluba, ki so kot druga Fužinarjeva vrsta nastopali v tretji slovenski ligi - vzhod. Ekipa, ki jo uspešno vodita trener prof. Adi IJrnaut in tehnični vodja ekipe Alojz Sobočan, je že nekaj kol pred zaključkom tekmovanja preprečljivo osvojila 1. mesto v ligi in bo prihodnjo sezono nastopala v II. slovenski ligi. V prvenstvu, ki bo s tekmami zadnjega kroga sklenjeno v soboto, 12. aprila, so Ravenčani doživeli en sam poraz. Po dve zmagi so dosegli tudi proti drugouvrščenima ekipama Mislinje in Beltincev. Za drugo Fužinarjevo ekipo so pretežno igrali: Goran Jelen, Primož Dimtiš, Aleš Merkač, Rok Sobočan, Aleš Šteharnik, Janko Tone, Miha Verbič, Nejc Pušnik, Uroš Homan in Vlado KotnikJJ M.l. Stojijo: trener Adi Urnaut, Vlado Kolnik, Miha Verbič, Rok Sobočan, Primož. Dimtiš, Janko Tone in tehnični vodja Alojz. Sobočan Spredaj: Aleš Merkač, Goran Jelen, Aleš Šteharnik, Uroš Homan in Nejc Pušnik ‘“WtMKIQD ^FIBUIIZS™ MED 20 SLOVENSKIMI LJUBITELJI GORA, KI SO SE PRED KRATKIM ODPRAVILI OSVAJAT KILIMANJARO, NAJVIŠJI VRH AFRIKE - IMENOVAN TUDI GORO “DEMONA NJORO” -, JE BILA TUDI NEVENKA ČAS IZ MISLINJE, SICER ZAPOSLENA NA KOROŠKI PODRUŽNICI ZAVAROVALNICE MARIBOR V SLOVENJ GRADCU. LEP USPEH, ZA KATEREGA JI ČESTITAMO TUDI V PREPIHU! IZ BOGATEGA POTOPISA, KI JE NASTAL POD NJENIM PERESOM, OBJAVLJAMO ODLOMEK: “Po osmih urah hoje smo le prišli na vrh! Končno! Z Johnom sva se na ves glas drla: “Uhuru, uhuru!” (zmaga, zmaga!), kot da bi hotela sebe in ostale prepričati, da smo res tam in da ne sanjamo. Visoki skladi snega so se lesketali pod najbolj modrim nebom, kar sem ga kdaj videla, sončni žarki pa so na zglajenih površinah ogromnih ledenih sveč preigravali vse odtenke zelene. Bogastvo barv, prekipevajočih čustev in zadovoljstva, kakršnega človek občuti le redko.” Posnetek, ki je nastal ob zori 27. januarja na Gilmans Pointu, na višini 5685 m pri -10 stopinjah Celzija, je neki "zlobnež’’ komentiral takole: "Ženska vleče pulover navzgor. Čakam...Čakam... In kaj dočakam?! Reklamno majico Zavarovalnice Maribor!” v.______________________________________________________________________/ 1 <1 2 «a. ®0(®jp©ga gsaH® Na žalost mi ni uspelo dobiti verodostojnih infonna-cij, kdo bi naj bil prvi lastnik prelepega gradu na girču nad starim Guštanjem. V spominu pa imam, da so v gradu pred štiridesetimi leti stanovali ljudje, družine. Kdaj in zakaj seje zadnja družina izselila, mi žal tudi ni znano. Resnica pa je, da mi vedno, ko me pot zanese na Ravne, postane kar nekam tesno pri srcu, ko vidim tisto, sicer na oko še vedno lepo grajsko poslopje (zidovje), vsaj na daleč še dokaj ohranjeno, le da iz njega gledajo čudne oči, ki še danes predstavljajo okna, skozi katera so nekoč gledali lastniki in stanovalci v sicer kar svetlo prihodnost svoje Pisma, odmevi šli prijavit našo tekmovalno ekipo in za zajtrk doživeli neprijetno presenečenje. Ob prijavi ekipe smo izvedeli, da si navijači krijejo vse stroške sami, od ogledov do hrane in da ogledi potekajo ločeno. Ogledi in hrana naj bi za posameznega navijača znašali 2.600 SIT. Ker to na predhodno prejetem vabilu ni bilo nakazano, nismo bili pripravljeni plačati. Po skupnem pogovoru in premisleku smo se odločili, da se naši navijači ne bodo udeležili ogledov in si bodo nekaj za pod zob poiskali kar sami. Potem smo se razšli, tekmovalci na ogede in obede, ki so bili zelo obilni, naši navijači pa v eno od treh gostiln, ki jih premore občina Sv. Jurij ob Ščavnici. Tam so morali ostati pet ur, da so nato lahko opravili svojo vlogo navijačev za našo tekmovalno ekipo. K temu naj dodam še, da niso šli v gostilno, da bi se napili, ker za to tako ali tako niso imeli denaija. Če bi imeli dovolj denarja, bi si privoščili oglede in obede, ki jih je pripravil organizator. Naši navijači so bili predvsem študentje in dijaki, ki tako nimajo denarja. Kljub temu smo se nekako poskušali veseliti in naša ekipa je dala vse od sebe, da bi dosegla čim boljšo uvrstitev na kvizu. Na koncu tekmovanja seje pokazalo, da ima kar nekaj ekip enake rezultate. Po krajšem sestanku se je komisija odločila, da za nižja • mesta izvede žreb, kar seje večini ekip in navijačem zdelo nepravično. Za višja mesta pa so ekipe odgovarjale na dodatna vprašanja. Menim, da smo vsi prišli tja, da pokažemo svoje znanje in zato bi morale tudi ekipe, ki so svoje mesto zaradi enakih rezultatov dosegle z žrebom, odgovarjati na dodatna vprašanja. Dve ekipi sta se s skupnim številom točk 29 potegovali za 8. in 9. mesto, tri ekipe, med njimi tudi naša, s skupnim številom 30 točk, so se potegovale za 5., 6. in 7. mesto. Kot nam je šlo že od jutra vse narobe, tako smo tudi tukaj potegnili krajši konec in zasedli 7. mesto. Malo razočarani, pa vendar še ne popolnoma obupani, smo se odpravili skupaj z navijači na večerjo (samo tekmovalci), ki je bila na Stari gori. Tam smo počakali na razglasitev rezultatov, kjer smo prijeli tudi praktično nagrado, ki pa je z višjimi mesti postajala vse večja in vrednejša. Počakali smo tudi na izmenjavo daril, ki smo jih ekipe namesto kotizacije prinesle s sabo za izmenjavo. Naše upanje je bilo veliko, da bomo vsaj sedaj dobili darilo, ki smo si ga po tako napornem dnevu zaslužili. Kot pravi rek: “Kadar ima hudič mlade, jih ima več,” se nam tudi sedaj ni izpolnilo upanje. Za izmenjavo smo prišli na vrsto zadnji, naša nasprotna ekipa je bila iz Šentjerneja, kije za vse udeležene ekipe prinesla lepo okrašene majolke. Dobili smo majolko kot vse ostale ekipe, mi pa smo jim podarili ročno izdelano in poslikano skrinjico, zibelko in kip kralja Matjaža, ki je značilen za našo Mežiško dolino. Po vsem tem je bila mera našega potrpljenja polna in razočarani in jezni smo se odpravili po zasneženi cesti nazaj na Koroško. Na avtobusu smo se tolažili vsaj s tem, da bomo drugo leto šli v Laško, ker je njihova ekipa zmagala, in da bomo dobili vsaj kakšen vrček piva bolj poceni, če ne kar zastonj. Na koncu naj dodam še to, daje bil 6. državni kviz podprt z raznimi sponzorji, ki so veliko prispevali in menim tudi, da če bi te prispevke pravilno porazdelili, bi lahko vsaj delno pogostili tudi navijače, ki so prišli iz bolj oddaljenih krajev. Razočarani Korošci Društvo podeželske mladine Mežiške doline železarne plemenitih jekel. Neuradno je slišati, da bi se naj bil sedaj, ob denacionalizaciji, pojavil lastnik gradu in verjetno še okoliške zemlje. To pomeni, da bi v tem primeru pač morali upravni organi glede lastništva čimprej razčistiti, novemu lastniku pa dati rok, da grajskemu poslopju da nekakšno dušo - življenje. Kajti resnica je, da bi lahko grajsko poslopje koristno služilo, v prvi vrsti turizmu, lahko bi grad obnovili, preuredili v brez dvoma še kako lep reprezentančen hotel. Možne so tudi še drugačne variante, čeprav sem prepričan, da Korošci brez dvoma potrebujete privlačen gostin-sko-turistični objekt. Povsem razumljivo je, da tu brez vlaganj ne bo šlo. Ravne bi tako brez dvoma postale zan- imiv turistični kraj, tu se bodo potem radi ustavljali ne samo poslovneži, ampak tudi drugi, ki radi naredijo lep izlet v osrčje Uršlje gore, pa malce dalje, do Smrekovca, Pece, kjer še verjetno vedno spi kralj Matjaž s svojo Alenčico. H. F. PS: Bo morda kdo odgovornih javnost seznanil z najbolj svežimi novicami glede bodočnosti gradu. Hvala! Horoskop mA [trgovsko PODJETJE^ SLOVENJ GRADEC TRGOVSKO PODJETJE ŽILA SLOVENJ GRADEC Šolska ulica 2 Tel.: 0602 41 127 Fax: 43 756 NA ENEM MESTU VAM NUDIJO: vse za gospodinjstvo: vse za šport: -bela tehnika -ribištvo -akustika -tenis -posoda -kolesarstvo -galanterija -kamping -lovstvo -prosti čas Velika izbira copat MIZUNO, trenirk in vetrovk. Ugodne cene, dobri plačilni pogoji. ŽILA DANES - ZA VAŠ BOLJŠI JUTRI /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje Cenjene stranke obveščamo, da ODKUPUJEMO PRIVATIZACIJSKE DELNICE serije G po ugodnih cenah. Vnovčite lahko delnice Petrola, Fructala, Pivovarne Laško, Pivovarne Union, Save Kranj... Za odkupljene delnice nudimo TAKOJŠNJE PLAČILO Kapitalski dobički prvih prodaj privatizaticjskih delnic NISO OBDAVČENI. Posredujemo tudi pri nakupih in prodajah vrednostnih papirjev, ki kotirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Pokličite nas na telefon 855-964 ali 854-254 int. 285 Prepričani smo, da bomo izpolnili vaša pričakovanja. KI®03(S>S[K®[P - (£](£) £§□ (D@a OVEN: Počutite se, kot da bi odkrili čarobno formulo in s svojimi spoznanji o zdravju in življenjskem ravnotežju ste zelo radodarni. Seveda pa za vsakogar, ki išče, pride prava stvar ob svojem času - zato vas nekateri preprosto ne dohitevajo niti pri vsakdanjem delu niti pri finančnih transakcijah. Zimskega samotaijenja je konec, radi boste med ljudmi. BIK: Še vedno delujete iz zaledja in ste pri tem malo skrivnosti za druge, zase pa zelo premišljeni. Pripravljeni ste tudi potrpežljivo skrbeti za tiste, ki jih prištevate med “svoje”. Nobenega zapravljanje energije si ne privoščite, pa naj vas še tako zbadajo, da ste postali nedružabni. Gre namreč za zadnje dni zatišja pred vašimi najbolj osončenimi dnevi v letu, ki prihajajo konec aprila. ZSb, DVOJČEK: Še vedno ste v središču družabne pozornosti in morda od vas pričakujejo viy več, kot ste dolgoročno pripravljeni uresničiti. Kakorkoli, odigrali boste svojih prepričljivih pet minut in če bo z vami še kdo potegnil, se bo voz lahko premaknil krepko navzgor. Pogosteje kot običajno bodo pri vas iskali nasvete, ljudje pač hitro začutijo, kdo je kdaj v korak s časom. RAK: Bratom ali sestram ste lahko v veliko oporo - že mimogrede dobijo pri vas kak spodbudni signal. Lahko pa se zgodi, da boste prav ta čas prisiljeni urejati skupne premoženjske zadeve in boste imeli škarje in platno v rokah. Vzdržite še do konca aprila vaš delovni oziroma študijski tempo in skrbite za lastno promocijo, zvezde vas namreč že zvabljajo v bolj razpuščene mreže. . LEV: Osebni prijatelji in sodelavci najbrž že malo godrnjajo, saj vasje povsem zaneslo vcV na vaš Olimp, kjer lahko drugi sodelujejo le, če izpolnjujejo vaše ukaze. Dobronamerni so, seveda, a kljub temu so samo - vaši. Včasih se lahko pridruži še kanček hitre jeze in občutek, da vas partner ne podpira dovolj. Poznate pa tudi zdravilo: obdarujte ga. . DEVICA: Borite se z mlini na veter, kijih poganjajo različni strahovi, nekaterih se niti jasno ne zavedate. V takšnem stanju vas okolica postrani opazuje in se izogiba neposrednemu pogovoru - kaj pa, če imate kaj za bregom... Torej začnite prvi, da bodo dnevi spet bolj nasmejani, trenutna želja po prevladi pa manj moteča za druge in boleča za vas same. /CCj\ TEHTNICA: Tudi druga polovica aprila vas obdaija z magnetnimi lastnostmi, usmer-jate jih predvsem k nasprotnemu spolu, ne da bi pri tem pozabili na čisto poslovne koristi. Še najbolj vam ugajajo ljudje, ki se vam zdijo potrebni majhne in samo vaše pomoči. Morda se boste s kom tudi nehote poigrali, ko vas bo v trenutni radoživosti zanašalo sem in tja... SKORPION: Karkoli ste že počeli zadnje dni, vam ni toliko nagrizlo kondicije, da bi se odpovedali že skoraj zrelemu grozdju - pravzaprav načrtujete skupno trgatev -vpregli boste ljudi, ki so vam pri srcu in pri roki, da vam bodo v prihodnjih dneh v pomoč - energetske zaloge bodo namreč nekoliko skopnele. Še posebej boste zato cenili vse, kar je zapisano črno na belem ne potrebuje dodatnega prevetjanja. STRELEC: Še vedno vas kot na krilih odnaša zlasti tja, kjer lahko združite domišljijo in hkrati občutek, da ustvaijate nekaj koristnega in seveda opaženega. Tudi življenjske (ai (§> težave boste zdaj reševali bolj ustvaijalno in jim ne boste dovolili, da bi vam zagrenile razpoloženje čez mero. Predvsem to, da se odpirate navzven, da se hočete pogovarjati tudi o manj prijetnih osebnih stvareh, je lahko prijetna izkušnja. KOZOROG: Resje, da ste Kozorogi zemeljski ljudje in da vam zvezde že nekaj časa - in še bodo - podžigajo vaše materialne strasti, vendar: pomislite kdaj, da so na svetu tudi bitja, ki delujejo pač na drugačno gorivo. Če boste pogledali svoje domače še skozi ta filter, se lahko izognete dolgoročno napačnim odločitvam. Naj vam materialna prihodnost potomcev ne greni aprilskih dni. VODNAR: Vaše kraljevanje nad duhovnim svetom se počasi seli med domače stene...nenadoma vas je začelo zanimati, kakšne sledi zapuščate za seboj, kakšni so pisni in drugi materialni dokazi o tem... Torej - oprijemljive vrednote. Sončeva energetska podpora bo nekoliko popustila - ravno prav, saj vaša samozaverovanost zdaj že potrebuje nekaj blažilnih obližev. RIBI: Še vedno vas izziva bojeviti Mars - po eni strani vam krade energijo, po drugi pa vas žene v napadalnost. Zato pa vam druge zvezde in okretni značaj ponujajo obilico dobrih zdravil - te dni boste najlepše preživeli, če boste dobro lovili ravnotežje - oprite se na razmišljanje o trdni prihodnosti in na svoje komunikacijske, tudi študijske sposobnosti, vsiljivce pa pravočasno ustavite. Križanka ŽRTVENIK KRIŽANKO SESTAVIL: F. NOVAK PRITOK DONAVE PRI ULMU MAČEK. MUCEK KRAŠKI SOL BOROVE POJAV KISLINE T ANTON NANUT VULKAN NA HAVAJIH EGIPTOVSKI POLITIK, HOSNI PREDGOVOR DRŽAVA V HIMALAJI TUJE MOŠKO IME LETOVIŠČE NA KRIMU KATJA KOREN IME PSIČKE, KI JE KOT PRVO ŽIVO BITJE POLETELA V VESOLJE POŽIVILO. DRAŽILO LJUBKOVALNI NAZIV ZA ENEGA OD RODITELJEV DOLOČANJE. ZAPISOVANJE DATUMA, DATACIJA PREKINITEV DELA. ŠTRAJK KEMIJSKI SIMBOL ZA TELUR RAJKO RANFL IZKLJUČITEV IZ CERKVE DANSKI BIOKEMIK. NOBELOVEC HENRIK EGIPTOVSKI NAZIV ZA GOSPODA HRIBOVJE V SV. SRBIJI UVENJEN JAPONSKI SMUČARSKI SKAKALEC. MASAJUKI OKRASNI KIP, KRILATI DEČEK BEOTIJEC NANDE VIDMAR GRŠKI BOG PASTIRJEV AMERIŠKA PEVKA YOKO NALEPKA. ETIKETA SRBSKO MOŠKO IME, ALEKSANDER ŠAHOVSKI IZRAZ SIMBOL ZA TANTAL UŽITEK JUDOVSKI PREROK S SANMI UGLAJENA CESTA KVAČKANO OTOK TRIKOTNO V OGRINJALO ALUETIH KREPILNA, DIŠEČA JUTRANJA PIJAČA DEL TENISKE IGRE MLEČNI IZDELEK CANKAR IVAN NIKA JUVAN KEMIJSKI SIMBOL ZA SELEN Dober odgovor Jaka pride k zdravniku in vpraša: - S tem mojim kašljem pa ne bom več dolgo hodil po zemlji, mar ne? - Bolj dolgo boste kašljali, dalj časa boste živeli. Frajer Janezek opazuje, kako oče pomiva posodo in razbije krožnik: - Očka, ti si pa frajer! - Zakaj vendar? - Ker prvo krožnik pomiješ, šele potem ga razbiješ. Predlog' Janko pade na zaključnem izpitu in pravi učitelju: - Tri mesece sem se učil kot nor, pa pravite, da izpita nisem opravil! - No, zdaj se pa tri mesece učite kot pameten, pa bo šlo. Audi Prednost je v tehniki Bodite pozorni na dogajanje. Za vse ostalo smo poskrbeli mi. Avtocenter Meh Koroška 7d. 3320 Velenje tel. 063/852 955. in 063/856 824 Ne zna plavati Učiteljica slovenščine pravi Poldetu: - Napiši na tablo stavek: “Padel sem v vodo". - Prosim za kakšen drug stavek, zaprosi Polde. - Zakaj vendar? - Ker ne znam plavati. Darilo - Kaj si kupil ženi za rojstni dan? - Stroj za pomivanje posode. - Zakaj pa ravno ta stroj? - Naveličal sem se pomivati ročno. Zlati rasi Oče pravi sinu: - Mi greš v trafiko po cigarete? - Oh, nimam časa. sam pojdi. - Res, če bi sc jaz svojemu očetu izgovarjal, bi me prebulal! Moj Bog, kakšni časi! - Res, kakšnega očeta si pa imel? - Boljšega pa že kot ti! jezno odvrne oče. kinjiqouodski seitlpìs V & A d.o.o. Ditingerjeva 11, 2390 Ravne na Koroškem, tel./fax: 0602 20 743 Nudimo vam kvalitetno vodenje poslovnih knjig za vaše podjetje, ker je vaš čas dragocenejši in ker Vas stane manj, kot v lastni režiji. NE ČAKAJTE, OGLASITE SE PRI NAS IN UPOŠTEVALI BOMO VAŠE ŽEUE, KAJTI VAŠE ZADOVOUSTVO JE TUDI NAŠE. MONTAŽNI ELEMENTI ZA SILOS KOSIL SILOS, po sistemu Traunstein odlikuje: >* OPTIMALNA PRILAGOJENOST SODOBNI TEHNOLOGIJI SILIRANJA VISOKA KAKOVOST SILAŽE ENOSTAVNO IN VARNO POLNJENJE IN ODJEM <* NIZKI STROŠKI GRADNJE «■ EKOLOŠKO NESPOREN Se priporočamo! > SGP KOGRAD DRAVOGRAD Selovec 83, 2373 Šentjanž Tel.: 0602 85 640, 85 642 Telefax: 0602 85 3187 DRAVOGRAD Koroška c. 48, tel.: (0602) 84 440 r/jjj '/jìb'JjVZ zelju z. „ tlrwyttmjt uučL. /abljeui Studijska knjižnica DZ 05 PREPIH 1997 ■"-r- emona obal« 070(497.12) 3002345.7 BREZCARINSKE Pr LIBELIČE - RADELJ - VIČ g o 02 ID g o COBI SS 8 vas vabijo, da si ogledate veliko izbiro zlatega nakita in ročnih ur ter drugega blaga - prav gotovo boste našli primerno darilo tudi za vaše obhajanke, obhajance in vaše birmance, birmanke! Slovenj Gradec Novost v ponudbi nočnega kluba HOTELA KOMPAS v Slovenj Gradcu: Oi Oi Odprto vsak dan od 18°° do 02°° VSAK VEČER VAM V NOČNEM KLUBU HOTELA KOMPAS POPESTRIJO OBISK PLESNE TOČKE. VABUENI!