V’ LJUBLJANI, »atlfnil Joshef Blasnik, 1837. Premifhlj evanje fhtirih POSLEDNJIH REZHI. V’ vfih fvojili delih premifhljuj fvoje pofledoje rezhi, in vekomej ne bofh grefhil. iSir. 7, 4 0, N;i prodaj per Janesu Klemensu, bnkvovcsu. V’ Milil' teh bukev Po miloftivi Firfht, GoPjiod Gofpod ANTON ALOJS, lijubljanrivi .Shkof, dovolili, 17. jSve/.liana 1807. Preljubi moji Krajini! let je she preteklo, kar fim sapuftil nafho ljubo krajn- fko deshelo, kar fim nehal bo- sbjo befedo Tvojim preljubim Krajnzam osnanovati. Sdaj me je Dobri Paftir drugih ovzhiz ifkat poflal, ovzhiz, ki To dalezh v’ divje kraje safhle, kjer Te jih grosno veliko vezhno pogubil — Zhafi in hvala mu bodi, de me je v’ lete kraje poflal ; veliko vezh bi Te jih The po- 1 * IV gubilo, ko bi nobeniga duhov- niga paftirja tukaj ne bilo. Ali, deliravno fim tako da- lezh od vaf odlozhen, prelju¬ bi moji Krajnzi! vezli ko dva tavshent ur, je vender moje ferze vedno per vaf. Kakor fim vaf perferzhno ljubil, dokler fim fhe med vami bi!, ravno tako vaf tudi fhe sdaj ljubim, in is zeliga ferza vafhiga sve- lizhanja shelim. Ker pa ne mo¬ rem vezh fvetih refniz nafhe vere, ktere nam k’ svelizhanju pomagajo, s’ befedo med vami osnanovati, fim vam fpifal le¬ te bukve, polne svelizhanfkiga premifhljevanja, ktero je gro- v sno perpravno, grefhnika pre- trefniti in sbuditi, in na pot pokore perpeljati; fpokorniga in pravizhniga krifijana pa na pravi poti ohraniti, ktera v’ ne- befa pelje. Prejmite lete bukve, k terc lim vam v’ tako daljni desheli fpifal, v’ snamnje moje velike ljubesni do vaf, in mojih ferzh* nih shelja vafhiga svelizhanja, moji preljubi, nikdar posablje- ni Krajnzi! Bog daj, de bi premifhlje- vanje poflednjih rezhi' tako fov- rashtvo greha v’ nafhih ferzih obudilo, de bi vekomej vezh ne grefhili. VI Perporozhim fe -vam, pro¬ fite sa-me Dobriga Paftirja, de mi gnado da, veliko sgubljenih ovzhiz najditi in jih k’ njemu perpeljati. Pifano v’ Milijoni S. Joshefa, na otoku Gorenjiga Jesera v’ Ameriki, v’ letu 1 836. FRIDERIK BARAGA , Mifijonar. PREmjSHLJEVAHTJE fh tirih POSLEDNJIH REZHL Vpeljevanje. Kako dobro in potrebno je, vezh- ne refnize, slafti poflednje rezhi' premifhljevati. -Ljuhi moj kriftjan! Ali li kdej prav premiflil, sakaj je tolikanj ljudi na fvetu, kteri li nizh prav refnizhno ne persadevajo, vezimo svelizhanje sado- 8 biti, kteri imajo sa vfe druge rezili vezhi fkerb, kakor sa svelizhanje fvo- je dufhe, in toraj Trojo dufho po¬ gube? — Ali li kdej prav premiflil, od kod to pride ? — Ni teshko, is- rirka lete shalollne sanikernolli, le¬ te majhine fkerbi sa rezhno sveli¬ zhanje rasodeti. Leta pogubljivi is- virk je pomanjkanje premifhljevanja vezhnih refniz nafhe vere, pofebno f h tirih poflednjih rezili. V’ shivljenji fvelnikov Te doltikrat najde, de fo leti prijatli boshji v’ sa- zhetku fvojiga shivljenja greti;ho in rasujsdano shiveli, ker vezhnih refniz nikdar premifhljevali nifo. Kakor hi- terno To pa sazheli, vezhne refnize, in pofebno fhtiri poflednje rezili pre- mifhljevati, fo fe tako sazheli fvojiga pretezheniga shivljenja kafati, in fo tako-lepo in fpokorno shiveti sazheli, de fo po fnierti vezhno svelizhanje od pravizliniga in miloftljiviga Koga sa- dobili. — „Ko bi ne bil tvoje pojta- ve premifhljeval, (o Bog!) bi Je bil pazh pogubil. .. .Jiaho ljubim tvojo 9 pojtavo, o Gofpodl zeli dan jo pre- t mif/iln/em — V' vjih fvojih de¬ lih premifhljuj fvoje poflednje rezhi, in vekomej ne bofh grefhil *) **) Sa ref! pomanjkanje premiflilje- vanja vezhnih refniz nafhe vere po¬ gubi neisrezheno veliko dufh. — Ko bi zhlovek prav premiflil, sakaj ga je Bog uftvaril, in sakaj mu je um in pamet in neumerjozho dufho dal; ko bi prav premiflil, de bo gotovo mo¬ gel umreti, in de zhlovek nikdar ne more vediti, zlie bo le fhe eno farno uro shivel, „de dneva in ure fvoje fmerti nobeden ne ve,“ ***) de bo pri- fhla kakor tat; ko bi zhlovek dalej prav premiflil, de bo ob zhafu nje- > gove fmerti njegov zhaf dokonzhan, de po tem nizh vezh sa fvoje sveli- zhanje ftoriti ne bo mogel, in de konz njegoviga zhafa bo sazhetik njegove vezhnofti, ali frezhne ali nefrezhne ; ko bi zhlovek tudi prav premiflil, de *) Pf. 118,92. 97. **) ,Sir. 7, 40. ***) 25, i3. ** 1 10 bo njegova dufha, kakor hiterno bo truplo sapuAila, prezej pred fodnji ftol fvojiga vligavedeozbiga, vfigamogozh- niga in ojAriga fodnika Aopiti mogla, pred kterim ne bo nizh utajiti mogo- zhe, in kteri ob zhafu fodbe ne bo nizh vezli ufmiljenja s’ nami imel: — ko bi zhlovek vfe lete Arafhne refni- ze prav premiflil, gotovo bi fe bolj fkerbno greha varoval; in zhe je v’ P ehih in grefhnih navadah, bi fe gotovo fvojih grehov fkafal, bi fvoje grefhne navade sapuAil, in fe na pot refnizhne pokore podal. Ali ni to gotova refniza, moj kri- Ajan? — Sa ref je pomanjkanje pre- mifhljevanja vezhnih refniz nafhe ve¬ re shaloAen isvirk tolikanj grehov na fvetu, in tolikanj pogubljenja neumer- jozhih dufh! — Bodimo vender bolj fkerbni sa fvo¬ je svelizbanje. Skerb sa svelizhanje naj fe nam nar potrebnifhi rezh na fvefu sdi. — Vfe mine , vfe bomo mo¬ gli sapuAiti — morde fhe danf. —- Nizh ne bo nafha dufha s’ fabo vsela 11 tje na uni fvet, kakor fvoje dela, do¬ bre ali hudobne. — Premiflimo to vezh- krat, dokler imamo zhaf; kadar bo nafh zhaf pretekel, nam ne bo no¬ beno premifhljevanje in nobeno dja- nje vezh pomagalo. Svetiga Antona pufhavnika je le premifhljevanje vezhnih refniz v’ pu- fhavo, in na tako vifoko llopnjo fve- tofti perpeljalo. Kadar je fhe mla- denzh bil, je v’ zerkvi lete befede fvetiga Pifma brati flifhal: ,,Zhe ho- zhefh popolnama biti, pojdi in pro¬ daj vje kar imafh, in daj ubogim, in bofh imel saklad v' nebejih, in po tem pridi in hodi sa mano.“ *} — Lete befede fo mu tako k’ ferzu fhle, kakor ko bi jih bil Jesuf ravno nje¬ mu rekel. Piefnizhno jih premifli, in fldene, fvet popolnama sajjuftiti in sa Jesulam hoditi. Toraj vfe fvoje pre- moshenje med uboge rasdeli, in fe v’ pufhavo poda. In kakor ga je blo pre¬ mifhljevanje vezhnih boshjih refniz v’ *) Mat. lg, 21. 12 pufhavo perpeljalo, talerpravljen, raji vfe sgubiti, zbali, premoshenje in shivljenje, kakor kaj itoriti, kar Boga rasshali in dufho po¬ gubi. Vli Cvetniki bosbji, pofebno pa marterniki, fo leto mifel imeli in fo jo tudi v’ djanji fkasali. Premiflimo in vsamimo fi v’ sgled djanje nar pervih marternikor, ki fo nam snani. Hudobni kralj Antioh je Israelze, ki fo ediniga praviga Boga molili, in po njegovi pollavi shiveli, grosovitno preganjal. Pergodilo fe je tedaj, de je leta kralj fedem bratov s’ njih materjo pred-fe poklizal, in jih perliliti hotel, hoshjo pollavo pre¬ lomiti; in ker fo perpravljeni bli, ra¬ ji vfe preterpeti in umreti, kakor bosh- jo pollavo prelomiti, jih je vfih fe¬ dem po grosovitnim terpljenji umori¬ ti sapovedal. Sapovedal je, vfim je- sike odresati, jim kosho is glave o- dreti, jim roke in noge odfekati, in 22 jih shgati, tako de fo umerli. Kadar pride verfta na nar mlajfhiga, je hu¬ dobni kralj upal, de ga bo m o rde samogel s 1 obljubami in s’ dobroto od poftave boslije odveirniti; in mu tedaj veliko irezho obljubi, zhe poftavo bosh- jo sapuftiti, in po kraljevi poftavi rav¬ nati hozhe; in tudi materi perporo- zhi, de naj le fvojiga lina ufmili, in naj ga k’ dopolnjenja kraljeve poftave opominja. Leta fveta mati pa, name- fti de bi bla fvojiga lina opominova- la, boshjo poftavo sapuftiti, mu je terdno perporozhila , raji vfe preftati in tudi umreti, kakor kaj soper bosh¬ jo poftavo ftorili. Po tem rezhe mla- denzh kralju s’ veliko ferzhnoftjo, de ne bo nikdar njegove poftave dopol¬ nil , ampak boshjo poftavo; in ozhita kralju njegovo pregrefhnoft in hudo¬ bijo. To je kralja tako rasferdilo, de je tega mladenzha fhe po hujfhim terpljenji umoriti sapovedal , kakor nje¬ gove brate. In na sadnje je sapove¬ dal, tudi mater umoriti. *) *) H. Mak. 7, 1-41. 25 Ali fmo tudi mi perpravljeni, ka¬ kor leti IVeli marterniki, raji vfe dru¬ go sgubiti, kakor Tvoje svelizhanje, in raji vfe preterpeti, kakor Coga s’ kakim greham radovoljno rasshaliti? — Premifhlujmo vezhkrat Tvoje po- flednje rezhi, de mozh sadobimo, ra- dovoljno vfe Itoriti in vfe preterpeti, kar nam je sa vezhno svelizhanje po¬ trebno. Premiflimo, de edini isvirk vezhniga pogubljenja je greh. ' Greh je nar vezhi nefrezha na fvetu, in greh je nar vezhi nehvaleshnoft do Boga. Grefhnik je fvoj nar vezhi fov- rashnik, in neisrezheno flep: sa krat¬ ko grefhno vefelje da vezhno vefelje nebefhko, in fe vezhniga terpljenja v’ peldenfkim ognji vred ni ga flori; odpove fe nebefhkimu kraljeflivu, kte- riga mu je Jesuf Kriftuf s’ fvojo pre- fveto kervijo perdobil, in fe v’ fush- noft hudobniga duha poda. — Nesa- popadljiva flepota! — Kaj bi ti rekel, o grefhnik ! ko bi kaki imeniten kralj kakiga revniga zhloveka v’ fvoje poflopje vsel, mu 21 velike dobrote delil, in mu obljubil, de bo njegov nameftnik podal, de bo sa njim kraljeval; kaj bi ti rekel, ko bi leta zhlovek dobroto fvojiga kralja v’ nemar pudil, ko bi ne hotel vezh v’ njegovim poflopji prebivati, ko bi fe zlo darov fvojiga dobrotnika v’ nje¬ govo rasshaljenje poflushil, in fe na sadnje k’ fovrashniku kralja podal in njemu flushil; kaj bi ti rekel, o grefh- nik! od tega zhloveka? — Glej, kar bi od njega rekel, rezi fam od febe, sakaj ti li leta zhlovek. Kolikorkrat fmerten greh dorifh, ravno tako do Boga ravnafb, kakor leta nehvalesh- nik do fvojiga kralja. — Premifli to, o grefhnik ! — De bofh fhe bolj fposnal, kako hudoben je greh, in de fe ga bofh fhe bolj bal, premifli, kaj nam fveto Pifmo pravi, kako je Bog s’ angelji boril, kteri fo s’ prevsetnim napuham soper njega grefhili. Bog jih je v’ fvoji pravizhni jesi v’ vezhni peklenfki ogenj vergel, in jim ni toliko zbafa' fe fpo- koriti dal, kolikor hi s’ ozhmi trenil* 25 Ker je tedaj pravizhni Bog an- gelje v’ vezhno terpljenje savergel sa- volj greha, hi fo ga le en farni krat in le v’ miflih ftorili; kaj fe bo na sadnje s’ tabo, o grefhnik! sgodilo, ker toliko ftrafhnih grehov, ne le v’ miflih, ampak tudi v’ djanji Itorifh, in fe po sadohljenim odpufhanji fpet v’ ravno tike fmertne grehe povernefh? — Premifli vender to, o grefhnik! imej ufmiljenje fam s’ fabo, in nehaj fi vezhno nefrezho perpravljati. —- Zhe te premifhljevanje pravize boshje, in fvojiga dufhniga ftanu sa- dolti ne oftrafhi, premifli refnizhno fhtiri poflednje rezhi, premifli fmert , fodbo , pekel in nebeja , in zhe te fhe to premifhljevanje ne oftrafhi in ne permora , fvoje grefhne navade in nevarne drufhine sapuftili, vfe nefram- ne savese pretergati in lepo kerfhan- fko shivljenje sazheti; o potem fi per- ferzhniga ufmiljenja vreden, in fi v’ ozhitni nevarnofli, v’ vezhni peklen- fki ogenj pafti!- 2 27 PERVI DEL. Premilhljeraiijc (incrtl. O firafhna fmert! — Ali ravno ta¬ ko gotova, kakor firafhna ! — Kakor je gotovo, de lim bil rojen, ravno tako gotovo je, de bom umeri. Ali kdaj, kako in kje, tega ne vem. — Kadar bom mogel umreti, bo sa-me vfe minilo: zhaft, imenitnoft, boga- fivo, pofvetno vefelje, shlahta, prijatli in vel' fvet. Vfe to me bo le do gro¬ ba fpremilo; po tem bom vfe to sa fabo pufi.il, in pojdem sgol fam pred vezhniga fodnika; le fvoje dela, do¬ bre ali hudobne, s’ fabo ponefem. — O firafhna fmert! — * 2 28 Vfak dan imamo sglede lete ref- nize pred ozhmi. Smert mogozhnih, imenitnih poglavarjev je pofehno ozhi- ten sgled, kako jfmert zhloveku vfe vsame, kar mu fvet dati samore. Dja- nje Saladina, Sarazenfkiga poglavarja, ob zhafu njegove fmerti, naj nam le¬ to refnizo fprizhuje. Saladin, leta mo- gozhni vojfhak in imenitni poglavar, ker fe vidi na konzu fvojiga shivlje- nja, poklizhe fvojiga flushabnika, kte- ri je smiram njegov bander v’ vojfki pred njim nofil, in mu rezhe: „Ysa- mi mertvafhki pert, v’ kteriga bo fko- rej moje truplo savito, in ga namefti banderja po meftu noli in mojimu ljudltvu osnanuj: Glejte, kaj oftane velikimu Sabadinu, mogozhnimu voj- fbaku, od vfiga njegoviga bogativa in od vfe njegove zhalii, ktero fi je pred fvetam sadobil, ker je tolikanj desbel v’ fvojo oblaft perpravil.“ — Ozhiten sgled, kako kratka in nizhemerna je frezha in zhaft tega fveta. Premifli, moj krilljan! zhe li bo- gatejfbi in imenitnifhi, kakor drugi, 29 de te bo fkorej fmert ob vfe perpra- vila, kar imafh, in te bo nar revni- fhimu enakiga llorila, in ti ne bo nizh drusiga pultila, kakor tvoje dela, kte- re s’ fabo ponefefh pred fodnji llol bosh- ji, in po kterih fe bofh od drugih raslozhil, k’ tvoji frezhi ali nefrezhi. Ker ti bo tedaj fmert vfo zbali, vfe vefelje, vfe dobrote tega fveta od- vsela, sakaj jih le s’ takim poshelje- njem ifhefh in fvoje ferze na-nje na- vesujefh ? Ali bi ne blo veliko boljfhi sa-te ko bi jih prezej sdaj Bogu da¬ roval , in fvoje nagnjenje do njih po- manjfhal? Sdaj to lahko bres velike teshave in s’ velikim saflushenjem fto- rifh; zhe pa zeli zhaf fvojiga shivlje- nja fvoje ferze na pofvetne rezhi na- vesujefh, jih bofh ob zhafu fvoje fmerti grosno teshko in nerad sapu- ftil, in ne bofh per vfim tem vender nobeniga saflushenja imel, ker bofh mogel soper fvojo voljo vfe sapultiti, tako de fe bo lahko reklo, de fo po¬ fvetne rezhi tebe sapultile, de nili ti njih sapullil. 30 S. Franzifhk Borgia bi ne bil nik- dar na tako vifoko ftopnjo fvetolti pri- fhel, ko bi bil tako ravnal, kakor pofvetni ljudje ravnajo , kterim mora fmert ferze od pofvetnih rezhi odter- gati, ko jih popred nozhejo sajjultiti. Premiflimo njegovo fpreobernjenje. Ka¬ der je Zefariza Isabella umerla, je Zefar Karl V. povelje dal Franzifhku, njeno truplo v’ Granado na Shpanj- fkim fpremiti, in ga tamkaj s’ veliko zhaftjo pokopati. Franzifhk je bil ta¬ krat v’ vifoki imenitnodi in v’ veli¬ ki pofvetni zhadi, ker je bil Vajvoda Kandije in Katalonije na §hpanjfkim. Preden fo truplo Zefarize vsdignili, je Franzifhk sapovedal, kakor je po¬ dava bla, trugo odjareti, de je s’ lah¬ nimi ozhmi vidil, de je saref truplo Zefarize v’ trugi. Kader je mertvo Zefarizo vidil, kako je fmert njeno lepo oblizhje fpremenila, in ji vfe odvseli*, kar je na fvetu tako obilno vshivala : zhad , imenitnod, bogadvo, pofvetno vefeljc; mu je leta pogled tako sanizhevanje vfih pofvetnih re- 51 zlu v’ ferzu obudil, de je prezej ta¬ krat terdno fklenil, fvet popolnama sapuftiti; in to je tudi svefto dopol¬ nil , ker fe je malo zhafa po tem v klofhter podal. Spomin fmerli in pras¬ ne nizhemernolti vfih pofvetnih rezhi mu je po njegovim fpreobernjenji ta¬ ko globoko v’ ferzu vtifnjen oftal, de fo ga njegovi klofhterfki bratje dofti- krat rezhi flifhali, de bi fe imel zhio- vek fhtir in dvajfetkrat vfak dan, s’ sanizhevanjem pofvetnih rezhi, perpra- viti, dobro umreti; in de zhlovek ni 'nikdar bolj frezhen, kakor kader s’ S. Pavlam rezhi samore: »Vfak. dan umerjem .“ *) Ali samorefh ti po pravizi tako rezhi, moj krittjan? — Persadevaj fi, fam febi in fvetu vfak dan umreti, de frezhno umerjefh, kadar bofh mo¬ gel saref umreti. Premifli, de kdor Jvoje ferze od vlih pofvetnih rezhi od- terga, lahko in mirno umerje in fmert ga le bolj imenitniga in frezhniga fto- *) 1. Kor. 1 5, 3i. 32 n, kakor je v’ slavljenji bil; kdor pa fvoje ferze na pofvetne rezili in na pofvetno vefelje navesuje, umerje s’ teshkim in nepokojnim ferzam , in fmert takih pofvetnjakov je shaloftna in nefrezbna. Refnizhne fo te befede fvetiga Pif- ma, “de je veliko vredna pred Bogam fmert njegovih fvetnikov.“ *) — O kako mirno umerje, kdor nima no- beniga sadersbika na tem fvetu! S’ vefeljem sapufti fpokoren in pravizhen kriftjan vfe pofvetne rezhi ob zhafu fmerti, ker jih je she v’ fvojim shiv- Ijenji sanizheval; s’ vefeljem povsdig- ne k’ Bogu fvoje ferze, kteriga nobe¬ na pofvetna rezh ne obteshi. Sadnja ura, ki je pofvetnjaku tako ftrafhna, je trofhtljiva fpokornimu kriftjanu. S’ saupanjem v’Jcsufa, kteri je „vezhno shivljenje ti/tim obljubil, ki bodo is ljubesni do njega vfe pofvetne rezhi sapujtili,“ **) fe poda is tega fveta v’ boljfhi fvet. *) Pf. n5, i5. **) Mat. ig, 2g. Lepo fe fkoshe leta refniza v’ fmerti imenitniga mladenzha, kteri fe je bil po pridigah f. Bernarda k’ Bo¬ gu fpreobernil. Kadar je f. Bernard v’ Flandrii s’ veliko gorezhnoftjo bosh- jo befedo osnanoval, fo njegove befe- de mladepzha imenitniga Ilanu tako v’ ferze usbgale, de je terdno fkle- nil, fvojo imenitnoft, zbali, in vfe fvoje pofvetno bogallvo popolnama sa- pulliti, in v’ prihodno is zeliga ferza Bogu flushiti. Kakor je bil per pri¬ digi fklenil, tako je tudi boril. Nizh ni maral sa vfe pofmebovanje fvojih poprejfhnih lovarfhev, nizb sa vablje¬ nje fveta, kteri mu je v’ prihodno fhe vezhi frezbo in zhatl obetal, kakor jo je do sdaj vshival. Vfe je leta ba- novitni mladenzh v’ nemar pullil in fe je v’ klofhter podal, de bi bolj mirno Bogu flushil. Nekaj let po tem mu je Bog veliko kolesen poflal, v’ kteri je tudi umeri. Kadar je bil she na konzu fvojiga shivljenja, je vezh- krat lete befede isrekel: „0 moj Je- suf! vfe, kar li.govoril, je refnizlmo. 4< o ** 54 — Na to ga njegovi klofhterfki kral¬ je vprafhajo, sakaj tolikokrat lete be- fede isrezhe. Ali ni jim odgovora dal, ampak je le The vezhkrat ravno te be- fede isrekel. Njegovi bratje fo tedaj mel Tabo rekli, de mu je mende ko¬ lesen um smefhala, de fe ne save. Ali na to jim odgovori in pravi: „Lju¬ bi moji bratje! ne miflite, de fe ne savem, ker smiram eno govorim. Ne morem drugazlii, moram fprizhevati refnizo Jesufovih befed, ker fam v’ febi sdaj obzhutim, de fe njegove be- fede fpolnujejo. Jesuf je v’ fvetim Evangelii obljubil, de tiki, ki bodo pofvetne rezhi is ljubesni do njega sapuftili, bodo ftokrat vezh sadobili in vezhno sbivljenje pofedili. — In to sdaj v’ febi obzhutim; sakaj leta fladkoft in leto fveto vefelje, s’ kte- rlm je dobrotljivi Bog sdaj moje fer- ze napolnil, je tako veliko, in moje upanje vezhniga shivljenja tako terd- no, de bolezhin fvoje kolesni nizli vezh ne zhutim , in nebefhko vefelje she na semlji vshivam. Vefelim fe 55 Tmerli, ker terdno saupam , de me bo fmert is TushnoTti refhila in me v’ vezh- no boshje kraljeftvo perpeljala.“ -—- To fo bile sadnje befede tega Trezhni- ga Tpokornika. Premifli, moj kriftjan, de je s’ bosbjo pomozhjo v’ tvoji mozbi , rav¬ no tako frezhno umreti. Kar je Je- suf govoril, oftane smiram refnizhno, in tudi ti bolh refnizo njegovih ob¬ ljub v’ fvoji sadnji uri obzhutil, ka¬ kor leta fpokornik, zhe bofh le po njegovim sgledu Tvoje ferze od pofvet- nih rezhi odtergal, in ga proti Bogu obernil. To de fkoraj to Ttori, ker ne velh , zhe ni tvoja sadnja ura she bliso. Srezhen je, kdor Tvojo Tmert smi¬ ram pred ozhmi ima; ne bo ga mog- 1 d neperpravljeniga najditi, in gotovo bo Trezhno umeri. Lep sgled nam je sapuftil ZeTar Karl V. Leta zhaftitljivi poglavar je Tposnal nizhemernoft po- Tretne zhafti in vliga tega, kar nam Tvet dati samore; toraj je Tvoj fvitli tron sapuftil, in Te je v’ Tamoto po¬ dal. Veliko let pred Tvojo fmertjo, 56 fhe preden je bil fvet sapuftil, je v’ veliki fkrinji Tvojo mertvafhko trugo smiram per Tebi imel, kadar Te je kam na pot podal, bres de bi bili njegovi dvorniki in flushabniki vedi- li, de je mertvafhka truga v’ fkrinji. Vfak vezher je Tvojim flushabnikam sapovedal mu fkrinjo pernefti; flushab¬ niki To toraj miflili, de je kaj veliko vredniga v’ fkrinji. — Tako li je leta Zefar persadeval, fmert smiram pred ozhmi imeti, ker fe je bal, de bi ga fvetloba pofvetne zhafti in vifokofti, v’ kteri fe je snajdel, ne preflepila, in de bi fvojiga ferza na minljive in nizhemerne rezhi tega fveta ne nave- sal. S’ tem perpomozhkam je Zefar Karl vfe pofvetne rezhi vedno sanizhe- val, in je doftikrat rekel, ker je fvo- jo mertvafhko trugo pogledal: ,,Kaj mi to pomaga, de tim poglavar ime¬ nitnih kraljellev? Skoraj bo leta truga moje prebivalifhe, moje poflopje.“ Premifli, moj kriftjan ! leta lep sgled in modro djanje tega mogozh- niga in zhahilljiviga Zefar ja; in imej — - 37 — smiram, kakor on, fvojo fmert pred ozhmi. Vfi fmo k’ fmerti obfojeni bres vfiga raslozhka, in nobeden ji ne bo odfhel. Morde bofh mogel fkoraj fam od febe rezhi: „Prifhla je moja sad- nja ura!“ — Srezhna bo tvoja fmert, zbe jo vfak dan pred ozbmi imafh in refnizhno premifhljujefh. Premifhljevanje fmerti je kraljevi- ga fina Josafata k’ fpokornimu in fve- timu shivljenju perpeljalo. Abenner, kralj v’ Indii, njegov ozhe, je ker- fhanfko vero grosno fovrashil, in fe je mozhno bal, de bi fe njegov fin h’ kerfhanfki’ veri ne fpreobernil. De bi mu popolnama vfo perloshnoft od- vsel, s’ kakim kriftjanam govoriti, in kerfhanftvo fposnati, je sapovedal, le¬ po poflopje fosidati; in v’tem poflop- ji je Josafal prebival. Nikdar mu ni bilo perpufheno, is poflopja iti, in vfim flushabnikam, kteri fo mu ftreg- li, je bil kralj prepovedal, mu od ker- fhanfke vere , ali pa od nadlog in te- shav shivljenja kdej kaj perpovedova- ti. Kadar je bil Josafat nekoliko k’ 58 pameti prifhel, mu je sazhelo leto vedno prebivanje v’ poflopji tako dol- gozhafno biti, de je fvojiga ozheta profil, de naj mu perpufti, vzhafi vun iti in fe /prehajati. Kralj mu to do¬ voli, sraven pa flushabnikam perporo- zhi, de naj varujejo, de njegov fin kakih nadlog tega /veta ne sagleda. Ali boslija previdnoll je drugazhi na¬ menila. Komaj je Josafat is fvojiga poflopja Kopil, je sagledal fiariga mo- sha, kteri je bil s’ nadlogami Itarolti in bolesni obdan, de fkoraj vezh ho¬ diti ni mogel. Ker Josafat nikdar ni revesha in nadloshniga vidil, fe mu je leta zhlovek grosno zhuden sdel, in je tedaj vprafhal, kaj to pomeni. Na to mu eden njegovih flushabnikov pra¬ vi: „To fo nadloge tega fveta, kterim fmo vfi podversheni, zhe ftaroft dozha- kamo. Tudi kralji fo nadlogam fta- rofti podversheni, zhe v’ mladofti ne umerjejo.“ — „Kaj pravifh, rezhe Jo¬ safat s’ sazhudenjem, ali kralji tudi umerjejo? Ali nobeden fmerti ne odi¬ de ? Kako samoremo tedaj pokojno 59 shiveti, zhe je gotovo, de bomo mogli umreti? — In kaj bo pa po fmerti 11 ? — Tako je boshja previdnoft Josafa- tu pot k’ fposnanju refnize in k’ fpre- obernjenju perpravila. Premifhljeva- nje fmerti ni nikdar vezh is njegovi- ga fpomina prefhlo, in vfe pofvetne rezhi je sazbel is ferza fovrasbiti. Neis- rezheno je shelel refnizo fhe bolj fpos- nati, in njegovo ferze je blo smiram nepokojno. Vezhkrat je profil fvoje flushabnike, de naj koga perpeljejo, de mu bo refnizo rasodel, in mu po¬ vedal, kaj bo po fmerti. Ali flushab- niki fi nifo upali, mu drugiga uzlie- nika perpeljati, kakor kleriga mu je kralj dal. Ker je njegov ozhe tako neufmiljeno s’ njim ravnal, de mu ni dal refnize rasodeti, mu je ufmiljeni Bog na pomozh prifhel, ker je fveti- mu pufbavniku Barlaamu v’ mifel dal, do Josafata iti in ga v’ kerfhanftvu poduzhiti. Barlaam fe je oblekel, ka¬ kor kupez, in je perpufhenje sadobil, s’ fvojo majhino kramo pred Josafata priti; in kadar fta farna bla, fe mu 40 je rasodel, in ga je v’ poglavitnih ref¬ nizah kerfhanftva poduzhil. Po tem fo fe v’ njegovim ferzu take fvete she- lje vnele, de je po fmerti fvojiga o- zheta vfo pofvetno zhaft in vfe zhafno vefelje sapuftil, in fe v’ pufhavo po¬ dal, kjer je fveto shivel in frezhno u- merl. Ker je premifhljevanje fmerti to¬ liko premoglo v’ ferzu tega kraljeviga lina, kadar je fhe v’ temoti nevere hi!, kolikanj vezhi mozh bi moglo v’ tvoji- mu ferzu imeti, moj kriftjan ! ker li v’ refnizah kerfhanfke vere poduzhen, in ker po teh refnizah fposnafh, de bofh gotovo mogel umreti morebiti fkoraj, in de bofh ob zhafu fvoje fmer¬ ti mogel fvet in vfe, kar je pofvetni- ga, sapuftiti in v’ vezhnoft iti. —Pre- mifli ftan fvoje dufhe. Zhe ti veft fprizhuje, de li v’ kakim fmertnim gre¬ hu, ali zlo v’ navadi fmertniga greha, o kako nefrezhen li, in bofh na vfe vezhne zhafe nefrezhen, zhe fe fkoraj refnizhno in ftanovilno ne fpreober- nefh in ne fpokorifh. 41 Kadar bofh na fmerlni pollelji le- shal in fmert she bliso vidil, takrat bofh vfe druge obzhutke v’ fvojim fer- zu imel, kakor sdaj. Takrat bofh grefh- no pofvetno vefelje fovrashil, bofh ni- zhemernofl pofvetnih rezhi fposnal, in bofh tudi fposnal, kako potrebna je pokora, in koko neisrezheno veliko vredno je lepo kerfhanfko shivljenje; in ftrafhno ti bo takrat shal, de fi tolikanj lepiga zhafa sgubil, kteriga ti je ufmiljeni Bog dal, de bi fi sve- lizhanje saflushil. Takrat bofh vfe to fposnal, ali morebiti bo preposno, zhe vezhkrat v’ fvojim shivljenji fmer- ti ne premifhljujefh, in fe dobro um¬ reti ne perpravljafh. Poloshi fe vezhkrat v’ duhu na fmertno poftljo, kakor je nekdaj ftoril imeniten mladenzh po fvetovanji fvo- jiga fpovednika; to ti bo veliko k’ fpokornimu shivljenju pomagalo. Bil je namrezh imeniten pofveten mla¬ denzh, kteri je tako rasujsdano shivel, de ni blo fkoraj vezh upanja njegoviga svelizhanja. Kadar fo mu njegovi ftarifhi 42 — ali pa duhovni od fpreobernjenja in pokore govorili, fe jim je le pofme- hoval in jih je sanizheval. Vender je pa fhe po navadi vzhafi k’ fpovedi fhel; ali ker je vedno v’ fmertnih gre¬ hih shivel, mu nobeni fpovednik ni hotel odvese dati, ampak vlak mu je perporozhil, de fe mora popred fpre- oberniti in veliko pokoro koriti, pre¬ den odveso saflushi; in vfak mu je tudi kako veliko pokoro naloshH. To mu je na sadnje fpoved tako sopemo korilo, de ni hotel vezh k’ fpovedi iti. Dolgo zhafa je bil v’ tem shaloknim kanu, sadnizh pa je po boshji previd- noki do fvetiga duliovniga prifhel, kte- ri ga je pregovoril, de fe mu je fpove- dal. Radarje duhoven vidil, de leta mladenzh nozlie nobene teshke poko¬ re opraviti, mu ni druge pokore dal, kakor to, de naj domu gre, naj fe na poftljo vleshe in s’ pertam pogerne, kakor ko bi mertev bil, in naj tako nekaj zhafa fmert premifhljuje. Mla¬ denzh , sadovoljin s’ to majhino poko¬ ro, gre domu in kori po hefedah fpo- 43 rednika. Ali komaj je malo zhafa fmert premifhljeval, ga je she sazhela taka groša prehajati, de fe hitro k’ fvoji- mu fvetimu fpovedniku verne, vef ob¬ jokan pred-nj na kolena pade, in s’ ferzhnim ohshalovanjem Tvojih grehov dolgo fpoved. od zeliga fvojiga shivlje- nja kori. Po tem je opravil veliko po¬ koro , ki mu jo je fpovednik naloshil, in The vezh pokore je ftoril, kakor mu je fpovednik rekel, in zeli zhaf fvo¬ jiga shivljenja je potlej v’ pokori shi- vel in v’ pokori frezhno umeri. O grefhnik! kteri tega pofvetniga mladenzha tako svetlo pofnemafh^ dok¬ ler je v’ grefhnimu pofvetnimu vefelju shivel, in pokoro sanizheval, sakaj ga nozhefh pofnemati v’ njegovim fpre- ohernjenji? Njega je premifhljevanje fmerti na pot pokore in vezhniga sveli- zhanja perpeljalo, sakaj pa ti nikdar fmerti ne premiflifh, in smiram tako shivifh, kakor ko hi ti nikdar ne blo treba umreti? Morde miflifh : „Sej tim fhe mlad, fej ne bom fhe kmalo umeri. §ej bom v’ tlarofti zhaf imel, fmert 44 premifhljevati in fe k’ fmerti perprav- ljati.“ — Ali kdo ti je ftaroft oblju¬ bil ? Ali ne vidifh, koliko mladih lju¬ di vfako leto pokoplejo? Morde bodo tudi tebe fkoi’aj pokopali. In zhe po- pred ne sazhnefh fmerti premifhlje¬ vati, kakor v’ fvoji sadnji uri, je fko- raj gotovo, de bofh nefrezhno fmert ftoril. Bodi bolj moder in previdin, moj kriftjan! in premifli vezhkrat fvojo sad- njo uro. Rezi fam per febi: „Kadar bo sadnja ura prifhla, ali mi ne bo skal, de fim navado imel, to in to koriti? de fim tolikokrat v’ to in to drufhino fhel, in to in to govoril? de fim tolikokrat molitev opuftil, bosh- jo flushbo sam udih, in veliko vezh pofvetniga vefelja, kakor vezhniga sve- lizhanja ifkal ?“ — Kadar bofh na fmertni poftlji leshal, moj kriftjan! takrat ne bofh vezh fam febe golu- fal, ampak bofh vfo fvojo hudobijo in pregrefhnoft, in revni ftan fvoje dufhe dobro fposnal, ali morebiti pre- posno. Sdaj morebiti marfiktero uro 45 in marlikteri dan fvojiga zhafa, kte- riga ti je ufmiljeni Bog dal, de bi & + vezhno svelizhanje perdobil, v’ lenobi ali v’ pofvetni kratkozliafnofti sgubifh: ali na fmertni poftlji bofh neisrezhe- no sbelel, pa morebiti preposno, le fhe majhino zhafa shiveti, de bi fe samogel fpokorili. Sdaj li morde ve¬ liko ne persadevafh, dobre fpovedi de¬ lati in fveto obhajilo vredno prejema¬ ti, de bi odpufhenje fvojih grehov sadobil in fe s’ Bogam fpravil $ ali v’ tvoji sadnji uri ti bo neisrezheno shal, pa morde preposno, de fi Ji tako ma¬ lo persadeval, odpufhenje fvojih gre¬ hov v’ fveti pokori sadobiti. Premifli to , moj kriltjan ! in pre- ifhi vfe fkrite kota fvojiga ferza; in zhe najdefh in fposnafh, de li do sdaj fhe malo sa fvoje svelizhanje ftoril, in de fhe v’ grefhnih navadah shivifh: vedi, de li grosno nefrezhen, zn e li ravno s’ obilnoftjo vlih pofvet- nih rezili obdan; in de bofh po fmer- ti fhe nefkonzhno bolj nefrezhen, zhe 46 fe fkoraj na pot flanovitne pokore ne irafhaj fe fam febe vzhali: ,,Kaj bi blos’mano, ko bi mogel fhe danf umreti* 4 ? — In po tem poflufhaj od¬ govor, ki ti ga bo veli dala, in pre- mifli ga. Pofebno ti pa perporozhim, moj kriltjan! de nikar vezla ne odlafhaj fvo- jiga fpreobernjenja ; morde na sadnje ne bofh vezh gnade imel, fe refnizhno fpreoberniti. Dobrotljivi Bog ti je od- pufhanje tvojih grehov obljubil, zbe fe jih refnizhno fkafafh in fe fpoko- rifh; ali tega ti pa ni obljubil, de ti bo gnado, fe grehov fkafati, vedno dajal, zhe jo tudi fhe tolikokrat sa- vershefh, ampak te veliko vezh po befedah preroka Davida fvari, ,.de ne bodi lerdovraten , zhe danf bosh/i glaj (V J noji vejti) saJflifhifhS‘ *) Malo¬ kdaj je fpreobernjenje v’ sadnji uri refnizhno in Bogu prijetno. Kakor- fhino shivljenje, taka fmert. Zhe jc podafh. Vn *) i’f. gi, 8. 47 blo shivljenje pofvetno in grefhno, je fkoraj vfelej tudi fmert grefhna iti nefrezhna. Ravno to nam tudi fpri- zhuje f. Pavel, ker pravi: „Karbo zhlo- vek Jejal, to bo tudi shel. Kdor te¬ daj n’ fvojim mefu Je; e, bo od me¬ ja trohljivojt shel: kdor pa y’ duhu Jeje bo od duha shel vezimo shivlje- nfe. (i *) — Poboshne befede in suna- nje kerfhanfko djanje grefhnika v’ sad- nji uri, nifo vfelej gotovo snarnnje frezhne fmerti. Sveto Pifmo nam ftra- fhen sgled lete refnize pred ozhi po- ftavi, v’ kterim vidimo, kako prašno je upanje grefhnika, de fe bo na sad- njo uro fpreobernil in k’ Bogu podal; in vidimo, de je fmert grefhnika, deliravno je vzhali lepa in poboshna po sunanjim, vezhidel nefrezhna in Bogu neprijetna. Kralj Anlioh je grosno hudobno sbivel. Kadar je zhutil, de fe njego¬ va sadnja ura perblishuje, je sazhel k’ Bogu sdihovati in odpufhanje fro- *) Ga!. 6, 8. 43 jih hudobij sheleti. Zhe po sunanjim fodimo , ni blo nikdar lepThiga Tpre- ohernjenja vitli li, kakor je blo Tpreo- bernjenje kralja Antioha. Sposna v’ Tvoji veliki bolesni, de ga je pravizh- na boshja roka sadela, in de vfe to sa Tvoje hudobije saTlushi. „Pravizhno je, pravi, de je zhlovek Bogu podver- shen, in de je umerjozhi zhlovek Bo¬ gu enakiga ne dela (i . Po tem flori take obljube Bogu, de je viditi, ka¬ kor de bi bil nar vezhi Tpokornik. Ob¬ ljubi namrezh isvoljeno ljudftvo pro- flo puftiti, in mu veliko poTebnih do¬ brot ftoriti, deiiravno je bil Tklenilj leto zelo ljudftvo, tudi nedolshne otro¬ ke, pokonzhati; in ker je bil veliko is JerusalemTkiga templa odnelil, ob¬ ljubi vTe poverniti, in The vezh dati) kakor je bil odnelil. Obljubi, is Tvo- jiga laftniga premoshenja vTe dati, kar je blo sa boshjo Tlushbo IsraelTkiga ljudftva potrebno; The zlo obljubi, Te k’ veri Israelzov Tpreoberniti, zeli Tvet obhoditi in v r ligamogozhnoft pravig® shiviga Boga osnanovati. — Zhe p° 49 sunanjim foclimo, moremo rezhi, de fe nikdar nifo lepfhi befede in fvetej- fhi obljube is uft kakiga fpokornika flifhale, kakor befede kralja Antioha na njegovi fmertni pollljr. Kdo bi ne miflil, de je bla fmert tega kralja frezhna? — Ali kaj pravi fveto Pifmo? „Leta hudobnik je profil Boga, ali Bog mu ni hotel ufmiljenja fkasali''. *) O Itrafhni sgled! — Grefhnik! kako samorefh po takim sgledu fhe tako terdno saupati, de bofh na sad- njo uro gnado fpreobernjenja sadobil, ktere fe s’ fvojim grefhnim shivljenjem popolnama nevreden ilorifh ? — Premifli fhe drugi sgled. Bil je velik grefhnik, kteri je vedno v’ gros- no grefhnih navadah shivel. Kadar je na fmertno poftljo prifhel, ga je pri- fhel duhoven obifkat, in ga je sazhel prijasno opominjati, de je v’ veliki ne- varnofti, de naj sazhne refnizhno fvo- je pretezlieno shivljenje premifhljeva- ti, in de naj, fe fvojih grehov fpove. *) II. Mak. 9 , i3. O 50 — „Ref je, moj duhovni ozhe, fpo- vedati fe moram , (< mu odgovori bol¬ nik ; ali smiram odlafha. Duhoven ga fhe dalej fvari, de naj fe fpove; ali bolnik mu odgovori: ,,Jutri, jutri fe bom fpovedah“ — Drugi dan du¬ hoven fpet pride, in ker fe vidi fam s’ grefhnikam , flori krish zhes-nj in je perpravljen, ga fpovedati. Bolnik dolgo zhafa molzhi, po tem isrezhe s : ftrafhnim glafam lete befede fvetiga Pifma: ..Gref hrtih bo vidil in Je bo rasjesil'‘; *) ii pokrije ohras, in no¬ bene befede vezh ne isrezhe. Duho¬ ven mu odgerne obras in mu pra¬ vi, de sdaj ni vezh zhafa, fpoved od- lafhati, de je fmert hliso, de fe je treba s’ Bogam fpraviti. Na to pravi grefhnik: ,,Ref je, ref, moj duhovni ozhe; fej fe bom fpovedah“ Po tem pravi : „S’ sobmi bo fhhripal in Je bo ftrctflino rasjesil' i ; *) in fi fpet obras pokrije. Duhoven fe sjoka od shalo- fti, mu fpet ohras odgerne, in ga profi *) Pf. 111, 10. 51 sa boshjo voljo, de naj fe uTmili Tvo¬ je dufhe in naj Te s’ Bogam Tpravi. GreThnik mu odgovori: „ReT, reT, moj duhovni ozhe ; Tpovemo Te, Tpovemo Te <£ ; in isi ezhe The te heTede : o - sheljenje gref/mika bo pokonzhano ii ; *) in h Tpet pokrije obras. — Duhoven, veT prekratken, ga Tpet odgerne — in ga mertviga najde. Uzhi Te is tega ftraThniga sgleda, o greThnik! kako nevarno je. Tvoje Tpreobernjpnje do sadnje ure odlaThati. Vezhidel gnada boshja greThnika v’ sadnji uri sapufti , zhe jo je v’ Tvojim shivljenji smiram sametoval in sani- zheval. Bil je imeniten goTpod na Fran- zoTkim, kteri je le smiram v’ poTvet- nim veTelji shivel, in vTe, kar je Tve- tiga, sanizheval. V’ Tredi njegoviga vefelja ga obide teshka bolesen. Kadar zhuti, de je konz njegoviga shivljenja bliso, pravi okoliftojezhim: „Nemogo- zhe mi je isrezhi, v’ kako ftraThnih 5 * *) Pf. J 10 . 52 teshavah fim ; vfe upanje svelizlianja fim sgubil.“ — Odgovore mu okoli- ftojezhi: „Nikar ne obupaj; fkafaj fe fvojih grobov, in profi Boga odpufha- nja, in gotovo ti bo odpuftil.“ — Na to jim odgovori: ,,Nikdar mi ne bo odpuftil. Tridefet let je preteklo, kar ga sanizhujem; nikdar mi ne bo od¬ puftil.“ — Komaj je te befede isre- kel, je sbe fvoje grefhno shivljenje dokonzhal. Premifli, moj kriftjan ! fhe ftrafh- nejfhi sgled. Bil je neverni zhlovek, kteri je fzer ime kriftjana imel, ali nikdar po kerfhanfki veri ni shiveti hotel. Kadar je leta zhlovek na fmert- no poftljo prifhel, fo li njegovi odra- fheni otrozi in njegova bogabojezha shena mozlino persadevali, ga k’ Bo¬ gu fpreoberniti, in fo ga ferzhno pro¬ fili, de naj duhovniga k’ febi priti pu¬ lti. Ali leta grefhnik od vliga tega nizh ni flifhati hotel, in ni fe fmel duhoven perkasati. Kadar vidi vfo fvo- jo drushino s’ objokanimi ozhmi okoli njegove poftlje ftati, vprafha na glaf > 55 koliko je ura. Odgovore mu, de je defet. Zhes »dve uri fpet vprafha, ko¬ liko je ura, in mu odgovore , de je polnozhi. Na to pravi s’ takim gla- iam, de jih viih groša obide : ,,Sda/ je iedaj prijhla lijta Jtrafhna ura , ho Je bo sazhela moja nejrezhna vezh- noJt ‘.' — — Po tem isdihne, in nje¬ gova dufha gre v’ kraj vezhniga terp- ljenja. Grefhnik! ali shelifh tudi ti tako fmert boriti? — Vem, de tega ne she- lifh, ali v’ veliki nevarnobi li, ravno tako umreti, zhe te bosbja gnada v’ sadnji uri sapubi; in sapubila te bo, zhe jo le smiram sametjefh in sani- zhujefh. — Sakaj vender smiram od- lafbafh fvoje fpreobernjenje ? Ne mi- fli, zhe li mlad , de ne bofh The u- merl: fej vidifh, de jih vezli v’ mla- dobi umerje, kakor v’ barobi. Nikar vender dalej fvojiga svelizhanja v 1 ta¬ ko nevarnob ne pobavljaj. V’ vlih Tvo¬ jih opravilih bolj modro, previdno in varno ravnafh , kakor v’ nar ime- nitnifhim in nar potrehnifhim opravi- — . 54 — lu, ktero te samore vezhno Trezhniga Tloidti. Kadar kakoThno kupzhijo ali kako drugo poTvetno opravilo s’ Tvojim blishnim imafh, Ti grosno previdin, in Te fkerbno varujefh, de v’ fhkodo in sgubo ne pridefh; kadar Ti pa v’ ne- varnofti, na Tvoji duThi Thkodo terpe- ti, in vezhno svelizhanje sgubiti, Ti malo ali pa zlo nizh ne persadevaTh, leto neisrezheno veliko Thkodo in sgu- bo odverniti. — Kako je to grosno shaloftno! — Ne bodi vezli tako ne- Tpameten, moj kriftjan! Zhe Ti do sdaj navado imel, v’ velikih grehih sliive- ti, nehaj, sa boshjo voljo ! nehaj, in Te Tpokori, de Trezhno Tmert JftoriTh, in vezhno svelizhanje sadobiTh. De bi naT bolj previdne in Tkerb- ne ftoril, nam JesuT KriTtuT ozhitno pravi: „Zhiijle, ker ne vejte dneva ne ure “ ( fvoje fmerii ). *) VTakdanja TkuThnja naT uzhi, de Tkoraj vTaziga zhloveka Tmert prehiti. Skoraj vTak bol¬ nik, zhe je The tako Tlab, upa, de *) Mat. 25. l3. 55 bo fhe nektere dni shivel, deliravno mu komaj vezh ena ura shivljenja o- Itane. Koliko vezh fi fhe le mladi ljudje, ki fo polni sdravja, obetajo, de bodo fhe dolgo shiveli; in vender jih tolikanj nagla fmert pobere. Ni ti treba, delezh iti, moj kriltjan! tudi ne veliko poprafhevati, de sglede te refnize najdefh, fej jih imafh veliko¬ krat pred ozhmi; in morde bofh tu¬ di ti fkoraj drugim sgled nagle fmerti. Ker je nagla fmert tako llrafhna, de fe je nar pravizhnifhi boje, koli- kanj bolj bi fe je mogli grefhniki ba¬ ti. Ali fi samoremo kaj ftrafhnejfhiga mifliti, kakor je ftan grefhnika, kte- ri nagle fmerti umerje, in kteri pred fvojo fmertjo ravno fhe toliko zhafa ima, de vfo grosovitnoft kanu, v’ kterim fe snajde, obzhutiti samore? ,, t Smert grefhnika je nar hujfhi *) — Konz njegoviga shivljenja, kteriga sdaj pred fabo vidi, mu obudi grosoviten ftrah; flrafhne mifli ga tako obfujejo, de fe Pf. 33, 22 . 56 fkoraj vezh ne save; fpomin vezhno- fti, v’ ktero bo sdaj sdaj ftopil, in grosovitna ojllroft fodbe boshje, ktero bo sdaj sdaj obzhutil, mu vfe upanje odvsame, in njegovo ferze grosovilno obteshi. Kamor fvoje ozlii oberne, mu vfe kar vidi, Urah in groso obudi. Zhe jih oberne proti nebefam, tam- kej vidi v’ duhu Boga , kteriga je to¬ likokrat rasslialil, in kteri mu sdaj ni vezli ufniiljen ozhe, ampak ojfter in ferdit fodnik; zhe jih oberne proti semlji, vidi fvoj grob, v’kteriga bo¬ do fkoraj njegovo grefhno truplo po- loshili, in vidi tudi pekel odpert, v’ kteriga bo pravizhni Bog fkoraj nje¬ govo grefhno dufho na vekomaj sa- vergel; zhe fe osre v’ fvoje prelezhe- no shivljenje, ga groša obide, ker vidi tolikanj fvojih hudobnih grehov, kterih fe ni nikdar prav fpovedal, nik¬ dar fpokoril; ker vidi tolikanj ne¬ vrednih fpoved, tolikanj po nevrednim prejetih obhajil; zhe pogleda v’ pri- hodno, ga fhe vezhi groša obide, ker dobro ve, kaj je pravizhna jesa bosh- 57 ja terdovratnim grefhnikam perpravi- la. — Vfe te ftrafhne niifli ga tako obfujejo, de nima vezh zhafa ne mi- fli fe fpreoberniti, in ufflerje v’ Tvo¬ jih hudobijah. — Saref je ftrafhen IVan grefhnika, kteriga nagla fmert sadene.— Premiflimo sgled, ki ga .najdemo od tega v’ fvetim Pifmu. Pregrefhni kralj Baltasar, de bi Tvojo zhaft in mogozh- noft Tkasal, je napravil veliko vezher- jo, in je povabil vTe imenitne gofpo- de Tvojiga kraljeftva. Kadar To bili v’ nar vezhim veTelji, in ko je bil kralj sapovedal, Tvele poTode pernelti, ki jih je bil njegov hudobni ozhe Nabu- hodonosnr is JerusalemTkiga templa od- nelil, de bi is njih vino pili, mu je pravizhni Bog na snanje dal, de Te je konz njegoviga shivljenja perblishal, in de ima le The rnajhino zhaTa shi- veti: sagledal je namrezh roko, ktera je na Tteno neklere beTede piTala. VeT preftraThen poThlje hitro ifkat modrih mosh, de bi mu lete befede isloshili. Njegovi Tlushabniki fi persadevajo, ga potolashiti in umiriti, ali vTe je sa- 58 llonj ; tako fe prellrafhi, de fkoraj o- iuedli; vfe njegovo vefelje fe na nag- lama v’ grenko shaloft fpreoberne. Per- peljejo mu veliko modrih mosh, ali nobeden ne samore letih befed islo- shiti. To fhe pogmira njegovo groso, in vii fe s’ njim vred preftrafhijo. Po lem mu kraljiza fvetuje modriga mo- sha Daniela, kteri ve vfe fkrivnofti islagati. Pofhljejo tedaj ifkat Danie¬ la, ga perpeljejo pred kralja, in kralj mu obljubi velike darove, zhe mu isloshi lete befede. Daniel ga opomni grosovitnih hudobij, ki jih je bil nje¬ gov ozhe lloril, in njegovih lallnih hudobij, in mu osnani, de lete befe¬ de pomenijo njegovo obfojenje in nje¬ govo fmert. — In ref je fhe iifto nozh leta hudobni kralj v’ fvojib grehih umeri. Strafhen sgled grefhnikam, kteri fvoje fpreobernjenje smiram odlafhajo, in pofebno tudi tiftlm, kteri s’ fvojim nefpodobnim djanjem v’ zerkvi boshji- mu templu nezhalV delajo, ali pa s’ pre- klinovanjem soper boshjo zhaft govore. 59 V’ bukvah zerkvenih sgodb Starih zhafov fe veliko sgledov najde, kako ftrafhno in nefrezhno fmert fo ftorili veliki grefhniki. Hudobniga kralja He¬ roda fo shiviga zhervi ujedli, in je v’ grosovilnih bolezhinah umeri, de ni zhafa imel, v’ fvoje fpreobernjenje mi- fliti. Zefarja Valerjana, kteri je ne- ufmiljeno krilljane preganjal, fo na sadnje Persi vjeli in shiviga oderli. Zefar Maklimilian, leta grosovitni pre- ganjavz kriltjanov, na sadnje obupa, in fam febe s’ Itrupam umori. Strafh- na je bila njegova fmert; take neisre- zhene bolezhine je fbtiri žele dni v’ Ivojim truplu obzhutil, kakor ko bi bil polno truplo sharjavze imel. Sdelo fe mu je, de Kriftufa na njegovim fodnjim ftolu vidi, in de mu leta pra- vizhni fodnik ravno tako terpljenje ob- zhutiti da, kakorfhino fo mogli krift- jani po njegovim povelji predati. V letih neisrezhenih bolezhinah je ta hu~ dobnik sazhel Kriftufa profiti, de naj ima ufmiljenje s’ njim; ali ker je ze¬ li zhaf fvojiga shivljenja gnado bosh- 60 — jo sametoval, ga je v’ njegovi sadnji uri Bog savergel. Od veliko drugih hudobnikov nam zerkvene sgodbe govore, kleri fo ftrafli¬ no fmert liorili; kteri fo na sadnje Tvojo hudobno!! fposnali, in fo vender v’ nepokori in v’ grehih umerli, ker jih je bila gnada boshja popolnama sapuftila. Pofebno grosovitna je fmert ze- farja Juliana. Julian je bil od sazhet- ka kri lij a n, pa je kerfhanfko vero sa¬ vergel , in je sazhel llrafhno krilijane preganjali in fovrashiti, in je shelel, leto vero popolnama satreti. Kadar je ravno v’ tem hudobnim persadevanji bil, kerfhanfko vero satreti, fe mu je vojfka s’ Persi sazliela. Julian fe te¬ daj poda na vojfko s’ fvojimi vojfha- ki. V’ boji ga fovrashnik v’ perfi ra¬ ni , in tako globoka je bila rana , de je zhutil, de ho mogel prezej na me- llu umreti. Leta hudobnih, kteri je tolikanj Kriftufa in njegovo fveto vero v’ fvojim shivljenji sanizheval, fposna sdaj v’ fmertni uri vfigamogozhnoli 61 Kriftufovo, in tle ga je njegova roka vdarila; ali ni vezh gnade imel fe fpreoberniti, ampak je v’ llrafhnim preklinovanji umeri. Kadar je nam- rezh vidil, de je na konzu fvojiga shivljenja, je napolnil fvojo roko s’ kervijo, ki je is njegove rane tekla, jo je na kvifhko vergel in je Kriftufu rekel: ,,Naliti fe, Galilejz! s’ mojo ker¬ vijo, in hvali fe, de fi Juliana prema¬ gal. Defiravno me je tvoja roka po¬ bila, imam vender fhe sadofti mozhi, te sanizhevati in fe ti fhe enkrat od¬ povedati, preden umerjeni.“ — Kako ftrafhna je fmert grefhnika, kteriga pravizhni Bog s’ fvojo gnado sapufli! — Morde ho tudi tebe sapufli!, o grefhnik! ker tolikokrat v’ fvojim shiv- 1 jen ji njegovo gnado savershefh. V’ grosovitno nevarno (1 fe poftavifh s’ fvo¬ jo terdovratnoftjo, ker fvoje fpreober- njenje od dne do dne odlafhafh. Va¬ ruj fe, de te tifla ftrafhna hefeda ne sa- dene, ktero Kriftuf terdovratnim grefh- nikam pravi: „Ifkali me bole, parne ne hote nejlili .. . in v' Jvojih grehih 62 boie umerli.“ *) — In dalej pravi, de bodo prifhli in na njegove duri terja¬ li , rekozb: „Gofpod, Gofpodl odpri nam u ! Ali jim ne bo hotel odpreti in jim porozhe: „ReJ'nizhno vam povem , de vaf ne posnam.“ **) — Gotovo bi bilo bolj varno sa-te, fe v’ sdravji fpreoberniti in k’ fmerti perpravljati, kakor pa fpreobernjenje do sadnje li¬ re odlafbati, ker sraven tega, de ne vefh, zhe ne bofh nagle fmerti umeri, tudi toliko shaloftnih sgledov pred ozh- mi imafh, de vezhidel gnada boshja terdovratniga grefbnika v’ sadnji uri sapufti. Bil je na Franzofkim hudoben ter- dovratnik, kteri je tako Kriftufa fovra- shil, de je vezhkrat fvojim prijatlam rekel, de grosno sheli, ko bi mogo- zhe bilo, vfo kerfhanfko vero satreti; in je vedno soper kerfhanfko vero go¬ voril in pifal. Kadar je na fmertno poftljo prifhel, ga je sazhela groša ob¬ hajati , in je tedaj šhelel, fpovednika *) Joan. 7, 34 ' 8, 21. **} Mat. 25 , n. 12. 65 imeti, de l>i fe s’ Bogam fpravil. Ali njegovi prijatli, ravno tako grefhni, kakor on, fo ga premotili, de fhe ni v’ nevarnofti umreti, in de mu fhe ni fpovednika treba. Pulti fe prego¬ voriti; ali kmalo po tem zhuti, do bo mogel fkoraj umreti, in fpet fpoved¬ nika sheli, pa nobeden njegovih pri- jatlov mu nozhe po-nj iti. Kadar fe vidi na konzu fvojiga shivljenja, fpos- na fvojo nefrezho in fvoj ftrafhni ftan, to de preposno. „Poberite fe od me¬ ne, pravi fvojim prijatlam, vi fte kri¬ vi, de fe v’ takim Itanu snajdem. 44 — Namefti fe fvojih grehov fkafati, sazh- ne ftrafhne befede govoriti in Kriltu- fa preklinjali, in v’ tem umerje. — To je fprizheval po njegovi fmerti nje¬ gov sdravnik, kteri je tudi rekel, de kadar je to vidil, je shelel, de bi bili vli terdovratni grefhniki leto grosovil- no fmert vidili. Bil je v 1 ravno tilii desheli drugi budobnik, kteri je v’ fvojim shivljenji kerfhanfko vero mozbno sanizheval, in veliko soper letoJveto vero govoril in pi- -6 4 — fal. Na fmertni poftlji je sazhel, firafh- ni ftan fvoje dufhe premifhljevali, in je duhovnimu dovolil, ga v’ njegovi bolesni obifkati. Duhovem ga ojjomi- nja, de naj vfe ozhitno preklizhe, kar je soper kerfhanfko vero govoril in pi- fal, in de naj fe po tem s’ ferzhnim obshalovanjem fvojih grehov fpove in fe s’ Bogam fpravi. Bolnik vfe to do¬ voli, in duhovnimu obljubi, de ho- zhe jutri vfe to koriti. Duhoven pri¬ de drugi dan, in sheli bolnika viditi, kar najde vrata od snotraj saklenjene, in nozhejo inu odpreti. Grefhni to- varfhi in prijatli bolnika fo ga premo¬ tili, de njegovo shivljenje fhe ni v’ nevarnoki, de mu ni treba tega ko¬ riti, kar je duhovnimu obljubil; kaj bodo ljudje rekli, zhe to ftori, fe mu bodo pofmebovali, i. t. d. Bolnik jim rad verjame, in okane v’ fvoji terdov- ratnofti: in umerje, kakor je sliivel , v’ fmertnih grehih. Premifli vender, moj krikjan! le¬ te grosovitno krafhrie sglede ! — Dok¬ ler fi v’ sdravji, ti je boshja gnada nft 65 ponudbo, in fe lahko s’ njo sveli- zhafh, zhe le refnizhno hozhefh; ali v’ fmertni uri je pa bolj nevarno, in velikokrat vidimo, de boshja gnada terdovratniga grefhnika v’ sadnji uri sapufti. Shaloftni sgledi, ki jih pred ozhmi imamo, bi naf imeli previdne koriti. Moder je in frezhen, kdor po nefrezhi drugih previdin poftane, in fe bresna ogne, v’ kteriga vidi de fo drugi padili. Premifli vezhkrat, moj kriftjan! de je na fmerti vfe leshezhe. Kakor- fhin bo kan tvoje dufhe ob zhafu fmer¬ ti , takofhina bo tvoja žela vezhnoft. Zhe fi tako frezhen, de fi ob zhafu fmerti v’ boshji gnadi, je tvoje sveli- zhanje gotovo, in bofh frezhen vfo vezhnoft; zhe fi pa ob zhafu fmerti le v’ enim farnim nefpokorjenim fmert- nim grehu, fi pogubljen, in bofh neis- rezheno nefrezhen zelo nefkonzhno vezhnoft bres upanja in prenehanja. — Ravno sato, ker je na fmerti vfe leshezhe, fo fe zlo fvetniki, kteri fo z eli zhaf fvojiga sliivljenja Bogu svefto 66 flusliili, fmerti bali. S. Hilarijon je vef zhaf fvojiga dolgiga shivljenja ojilro po- boro delal. Kadar je bil komaj petnajft let llar fe je she v’ pufhavo podal, in defiravno je bil iinenitniga ftanu in flabe poltave, ni nikdar drusiga obla- zhila nofil, kakor fpokorno oblazhilo pufhavnikov. Njegova jed fo bile ko¬ renine in selifha, in vzhali kofez lla- riga kruha. Njegova zeliza je bila ve- likovezh grobu podobna, kakor prebi- valifhu; fhteri zhevle je bila dolga in pet zhevlov vifoka, in mu je bila tedaj na vle Hrani premajhina. — Tako je bilo shivljenje tega velikiga fvetnika; in to ne le eno leto ali dve, ampak fkoraj fedemdefet let!—Ali verujefh, moj krilljan! de fe je per vfim tem leta fvetnik fmerti bal, kadar fe je perblishevala ? — To de je bil leta lirah prezej premagan od velikiga sa- upanja v’ Jesufa Krillufa, kteriga je leta fvetnik v’ fvojim ferzu obudil , kakor fe to vfelej per tiltih sgodi; kteri v’ bosbji gnadi umerjejo. Nje' gove sadnje befede fo bile lete: „Poj' 67 di, moja dufha, kaj fe bojifh! pojdi, kaj fe pomifhljujefh ! Skoraj fedemde- fet let 6 Kriltufu flushila, in fe fmer- ti bojifh“ ? Ker fe je leta veliki fvetnik, kte- ri je toliko let v’ ojftri pokori shivel, frnerti bal, sakaj fe je pa ti ne bo¬ jifh , o grefhnik! ker morde ravno tako grefhno shivifh, kakor je on /pokorno shivel ? Morde pravifh , de fe je grosno bojifh ? — Ali zhe fe je bojifh, in zhe fppsnafh , de fe je imafh po pravizi bati, sakaj fe pa ne sazh- nefh perpravljati, frezhno umreti, ker vender v^fh, de bofh gotovo mogel umreti, in morde v’ kratkim? Ufmili fe vender fam febe, ljubi moj krilt- jan ! in sazhni fe prezej danf k’ fmer- ti perpravljati. Sahvali ufmiljeniga Bo¬ ga , de te fhe tako dolgo shiveti pu- ki, de fe fposnafh; in de te ni is te¬ ga fveta poklizhal, kadar li v’ fmert- nih grehih bil. Delaj delo fvojiga sve- lizbanja v’ ftrahu in trepetu, sakaj veliko je poklizanih, pa malo isvolje- nr l) ; in Ilrafhno je, v’ roke shiviga G8 Boga paki. Delaj, delaj, moj krik- jan! sa IVoje svelizhanje, dokler je dan, sakaj kadar bo nozh prifhla, ne bo nobeden vezh delati mogel. Stori vfako opravilo tako , kakor ko bi ve- dil, de bofh mogel prezej po korje- nim opravilu umreti. Kadar k’ fpove- di grefh, kori jo tako, kakor ko bi vedil, de je ta fpoved tvoja sadnja; in kadar grefh k’ fvetimu obhajilu, persadevaj li, ga tako vredno prejeti, kakor ko bi vedil, de ga v’ sadnjizh prejmefh. Sej je gotovo, de bo ena tvojih fpoved, in eno tvojih fvetih ob¬ hajil, sadnje; in frezhen fi, zbe fvete Sakramente v’ sadnjizh vredno prej¬ mefh. Per vshivanji zhafnih rezhi fe fmerti fpomni, klera ti bo vfe zhafne rezhi odvselain nikdar fvojiga ferza na-nje ne navesuj. Ne posheli zhaf- niga bogakva, ne velike obilnoki. Bo¬ di s’ malim sadovoljin in mifli per vfih rezheh : „Zhloveku , ki bo mogel fkoraj umreti , je to sadoJti.“ frezhen je, kdor samore rezhi, kakor je rekel nekdaj kar fpokoren 69 pufhavnik v’ Egiptu. Kadar je leta pufhavnik sbolel, fo njegovi tovarfhi fposnali, de je njegova bolesen tako nevarna, de bo mogel fkoraj umreti; in fo ga tedaj opomnili, de naj fe k’ fmerti perpravi. Na to jim rezke le¬ ta fveti pufhavnik: ,,To ni nizh novi- ga sa-rne. Dokler fim v’pufhavi, fim fe vfak dan k’ fmerti perpravil, ker fim vfak dan miflil, de je morde leta dan sadnji dan mojiga shivljenja.“ Kako frezhen bi bil ti, moj krift- jan ! ko bi fe ravno tako , kakor leta pufhavnik, vfak dan k’ fmerti perpra¬ vil. Stori to, in to ti bo veliko k’ sve- lizhanju perpomoglo, ker fe bofh na¬ vadil, vfako fvoje delo tako opraviti, kakor ko bi bilo sadnje delo tvojiga shiv- ljenja; in kadar ti bo saref treba umre¬ ti, fe ti nebo teshko sdelo, fe k’ fmerti perpravi ti, sakaj kar zhlovek velikokrat ftori, lahko flori; in bofh tedaj dobro perpravljen umeri. Kdor fe pa nikdar h’ Imerti ne perpravi ja, fe mu na sad- nje grosno teshko sdi,. fe perpravi ti, m je v’ nevarnoAi, flaho perpravljen 70 umreti; sakaj kar zhlovek nikoli ne ftori, ne more prezej v’ pervizh do¬ bro ftoriti. Perporozhaj grefhniku, kteri je zeli zhaf fvojiga shivljenja po- fvetno in v’ nepokori shivel, perporo¬ zhaj mu, de naj is ferza obudi vero, upanje , ljubesen , obshalovanje Tvojih grehov; de naj Te v’ ponishnofti fvo¬ jiga ferza popolnama v’ boshjo voljo vda, in njegovi fveti previdnofti pod- vershe ; perporozhaj mu to, ali pa mu govori jesik, ki ga ne rasume, mu ho enako ; ne ve, kaj hozhefh rezhi. Deliravno grefhnik v’ fvoji sadnji uri vzhafi isrezhe fvete befede, ktere mu duhoven ali kdo drugi naprej moli, to vezhi del le s’ uftmi ftori, in ferze nizh sato ne ve. Satoraj fe vidi toli¬ ko grefhnikov, (kteri is kake velike bolesni vftanejo , ko fo vfi miflili, de bodo umerli,) kteri nizh od tega ne vedo, kaj jim je kdo naprej molil, in kaj fo sa njim govorili, in kteri po tem ravno tako grefhno shive, ka¬ kor popred. Ozhitno snamnje, de to, kar fo govorili, ni is ferza prifhlo. 71 Kdor fe pa vezhkrat v’ Tvojim slavlje¬ nji k’ fmerti perpravlja, ne zhaka na sadnje, de mu drugi naprej pravijo, kako naj fe v’ boshjo voljo vda, in v’ hoshje ufmiljenje perporozhi, ampak vfe to Tam per dobri pameti opravi. Moj kriltjan! de frezhno umer- jefh, Ilori te trirezhi: Pervizh li od¬ ložili vfak mefez kaki dan sa perprav- ljanje k’ fmerti. Premifhljuj leta dan ftan fvoje dufhe, in mifli refnizhno, kaj bi bilo s’ tabo, ko bi mogel fhe tifti dan umreti. Ponishaj fe pred Bo- gam in proli ga odpufhanja fvojih grehov. Zhe imafh perloshnoft, poj¬ di k’ fpovedi tifti dan, in persadevaj fi, tako dobro fpoved ftoriti, kakor ko bi vedil, de bo leta fpoved tvoja sadnja; in zhe li tako frezhen, de fmefh k’ fvetimu obhajilu iti, prejmi Jesufa v’ fvetim Refhnjim Telefu ta¬ ko poboshno, kakor ko bi bilo leto obhajilo tvoja popotniza v’ vezhnoft. §kafaj fe is ferza vfih fvojih grehov, m terdno fkleni, fe vlib grefhnih per- b)shnolt v’ prihodno fkerbno varovati, 72 in fe grelia bolj bati, kakor vfake druge nefrezhe. Drugizh, kakor hi- terno sbolifh, mifli, de je inorde le¬ ta bolesen tvoja sadnja, in perpravi fe k’ fmerti, kakor fim ti tukaj fve- toval, vfak mefez koriti. In tretjizh, profi kakiga prijatla, de naj te preže) opomni, kakor hiterno bo videl, de fi v’ nevarnofti umreti. Veliko jih je, ki neperpravljeni umerjejo, ker nobe- niga svelliga prijatla nimajo, de bi jih opomnil, v’ kaki nevarnofti fo. Premifli lep sgled fkerbniga per- pravljanja k’ fmerti, kteriga nam je sapuftil Ferdinand, Shpanfki kralj. Ka¬ dar je leta kralj bolesen v’ febi obzhutil, fe je prezej sazhel fkerbno k’ fmer¬ ti perpravljati. Poflal je po duhovni- ga, in je fvete Sakramente s’ veliko poboshnoftjo prejel. Po tem je k’ fe¬ bi poklizal toliko fhkofov, duhovnov in minihov, kolikor jih je bilo najdi- ti, je fvoje kraljevo oblazbilo oblekel, in fe je v’ njih drufhini v’ zerkev ne- fti dal. Kadar ga pred altar pernefe- jo, poklekne in tako moli: „0 moj 75 Bog in Gofpod! ti li gofpodar 'in kralj zeliga fveta; vii kralji in zefarji na fvetu ko v’ tvoji oblafti. Is tvojih rok fim tudi jeft leto kraljeftvo prejel, ki ga imam. Dokler je bila tvoja fveta volja, lim ga vshival; sdaj pa ga fpet nasaj poloshim v’ tvoje roke. Vfe kar sdaj skelim, je to, de fe me ufmili in mi saneli, in de mi daj po moji hnerti vezhno nehefhko kraljeltvo.“ — Badar je bil leto lepo molitev fklenil, je fvojo krono, fvoj kraljevi plajfh, m vfe snamnja fvojiga kraljeviga fta- nu pred altar polosbil, je fpokorno oblazhilo oblekel; in po tem je fveto poflednje Olje prejel. Po tem je fhe dva dni shivel in je smiram v’ zerkvi obal, obdan od fhkofov in duhovnov, kteri fo s’ molitevjo njegovo lepo du- fho is fveta fpremili. Bodi tudi ti, moj kriftjan! tako previdin v’ bolesni, in fmert te ne neperpravljeniga nefhla. 4 74 DRUGI DEL. PremHIiUeranje fodbe. Premifli, moj kriftjan ! kaj pravi b Pavel, de je l/iidjern pojtavljeno, en¬ krat umreti, in de po tem pride Jod- ba“; *) in „de bomo v/i Jtali pred fodnjim Jtolam Krijiufa **_) Strafli¬ na je fmert farna na febi; in vfe, kar shivi, fe fmerti boji. Ali fhe veliko ftrafhnejfhi je fmert, zhe premiflimOj kaj pride preže j po fmerti. Prezej p° fmerti pride fodba. Kakor hiterno k' dufha od trupla lozhi, ftopi preže) pred fodnji ftol vezhniga fodnika, kte- *) Hebr. g, 27. **) Rimi. 14, 10. 70 ri jo fodi po Tvoji fveti poftavi. Kako ftrafhna je leta fodba ! — De bofh bolj fposnal, moj krift- jan! de je saref fodba ftrafhna, pre- mifli vfe njene okolifhine. Perva oko- lifhina, ktero ti premifliti perporo- zhim, je tifto ftrafbno sapufhenje , v’ kterim je dufha, kadar pride pred fodnji ftol. Sgol farna je tamkej pred Bogam, fvojim fodnikam, fposna in obzhuti fvetoft njegoviga velizhaftva, ojftroft njegove pravize, in njegovo vligavedeozhnoft, kteri ni' nizh mogo- zhe fkriti ne utajiti; in tamkaj zhaka v’ ftrahu in trepetu fvojiga obfojenja. po kterim bo ali vezimo frezhna nebefhkim vefelji, ali vezhno nefrezh- oa v’ peklenfkim ognji. — Kako gro- sovitno fe bo takrat grefhnik preftra- fbil, kadar fe bo vidil sgol farniga pred Bogam , kteriga je v’ fvojim shiv- Jjenji tolikokrat rasshalil, tolikokrat sanizheval, ali zlo preklinjal. Kako brafhno mu bo takrat skal, to de pre- posno, de je v’ fvojim shivljenji le pofvetniga vshivanja in vefelja ifkal, 76 \ de je fVoje ferze tako na pofvetne re ' zhi navesoval, ktere je mogel sdaj vfe sapuftiti, in de fi ni persadeval, li boshjo prijasnoft perdobiti, in v’ bosh- ji gnadi in ljubesni shiveti in umreti. — O kako fe bo preftrafhil, Boga pred fabo viditi, kteri ga bo sdaj oj- ftro fodil po saflusbenji njegovih del. — Kadar grefhnik k’ fodbi pride, vi¬ di vfe rezki drugazhi, kakor fe je bil navadil jih v’ fvojim shivljenji viditi, ker ni hotel po veri shiveti, ktera naf uzhi, vfe rezhi she na tem fvetu tako fposnati, kakor jih bomo per fodbi boshji fposnali; vidi popolnaina vfo hudobijo fvojiga shivljenja; in preden fhe Bog njegovo obfojenje isrezhe, fe fam febe obfodi, in je permoran fpos¬ nati , de je po vli pravizi vezhniga terpljenja vreden. Druga okolifhina fodbe boshje , ktero ti premifliti perporozhim, je le¬ ta, de ho pravizhni in vligavedeozhi Bog grosno na tanka vfe tvoje shiv- Ijenje preifkal in vfe tvoje djanje pre- fodil. Odgovor bofh mogel od v lig* 77 | dali, kar fi hudiga Itoril , in tudi od vfiga, kar fo drugi savolj tebe hudi- ,ga Itorili, ker fo fe po tvojih flabih sgledih pohujfhali, ali ker jih nifi fva- * ril in od hudiga odvrazbeval, defirav- no fo bili tvoji fkei'bi isrozheni. Od¬ govor bofh mogel dati tudi od vlih fvojih samud dobrih del, od fvoje le¬ nobe in sanikernolti, in tudi od vfih gnad , ki li jih savergel ali v’ nemar * pultih In ne le od vfiga hudiga, kar fi ga fam itoril, ali kar fo ga drugi savolj tebe Itorili, bofh mogel odgo¬ vor dati, ampak tudi zlo tvoje dobre dela ho ojlter fodnik na tanko prei- * fkal, in odgovor bofh mogel dati, zhe fi per fvojih dobrih delih tudi vfelej dober namen imel ; zhe fi vfe is ljubesni do Boga Itoril, ali pa mo¬ rebiti is drugih namenov. Naj bo ka¬ ko djanje fhe tako lepo po sunanjim, zhe pa ni is ljubesni do Boga Itorje- no, ampak le is pofvetnih namenov, or dobro delo pred Bogam. Toraj fe je David zlo sa fvoje dobre dela bal , kadar je premiflil, de bo pravizhni 73 in vligavedeozhi Bog njegov fodnik; bal fe je, de bo morde Bog v’ nje¬ govih dobrih delih toliko hudobije, najdel, de ga bo savergel. Satoraj je profil Boga: „Ne pojdi o’ fodbo s' fvojim flushabnikam, o Gofpodl sa- kaj pred tabo ne bo noben zhlovek pravizhen snajden.“ *) Moj kriltjan! zhe hozhefh previ- din, moder in fam febi dober biti, odverni ojltroft fodbe boshje. Odver- nil jo pa bofh, zhe vezhkrat fam fe- be ojftro fodifh in fe pred Bogani ponishujefh s’ potertim ferzam ; ,,sa- kaj zlie bomo farni febe fodili, ne bomo (od Boga preojftro) foj eni **) - Ravno tako fe je tudi f. Hubert, fhkof, fodbe boshje mozhno bal. Ka¬ dar je na fmertni polllji leshal, je vezh¬ krat okoliftojezhim rekel: ,,Mozhno fe fodbe boshje bojim, sakaj ojftei’ fodnik je Bog in je vfigavedeozh, i» od vfih fvojih del mu bom mogel od¬ govor dati. Zhe premiflim fvetoft fla- *) Pf. 142, 2. **) r. Kor. 11, 3 1. 79 nu, v’ kteriga me je boshja previdnoft poftavila, in zhe po tem premifiim, kako flabo lim dopolnil dolshnolt fvo- jiga fvetiga ftanu, me groša obide, ker vidim, de le tifti zhaf perblishu- je, ko bom mogel odgovor dati od vfih talentov, ktere mi je Gofpod is- rozhil. Bojim fe, de mi porezhe, ka¬ kor je rekel sanikernimu blapzu: ,, Hu¬ dobni in leni hlapezl vedil Ji, de Jim ojjter ; saka j tedaj niji nobeniga do- bizhka s' tem Jtoriti hotel, kar fim ti bil isrozhil? — Ver site tega neprid- niga hlapza v' sunanje teme, kjer bo jokanje in fhkripanje j’ sobmi.“ *) Od f. Franzifhka Salesja fe bere, de fe je tudi on v’ finertni uri fodbe bal; in kadar mu je duhoven, ki je per njegovi fmerti bil, rekel,-de fo le nar vezhi fvetniki fodbe bali, je odgovoril: ,,Lahko fo fe je bali, in prav fo ftorili, fe je bati, sakaj ftrafh- na je. £< — Ker fo fe fvetniki boshji, ki fo bili vfi vneti od boshje ljubesni, fod- *) Mat, a5, 2 G. - 3o. 80 be bali, sakaj fe je pa ti ne bojifh, o grefhnik! — Zbe te to, bar fi do sdaj od fodbe boshje premifhljeval, ne uhrafhi, premifli fhe to bolj na tanbo, de te bo vfigavedeozhi fodnik fodil, bterimu nizh utajiti , nizb fkri- ti ne bofh mogel. Zhe je baka hu¬ dobija fhe tabo globoko v’ tvojim fer- zu fhrita, jo tvoj fodnik vender na tanbo vidi; in ravno tabo tudi vfe tvo¬ je mifli, shelje in namene popolna- ma ve. Zhe fi fe fhe tabo fkerbno fbril, kadar ii grefhno ravnal, te je vender boshje oko smiram vidilo. Ker tedaj tvoj fodnik vfe ve in vfe vidi, in ker mu nizh ne bofh mogel fhriti ne utajili, ali ni saref fodba boshja hrafhna ? Premifli, de per tej fodbi tudi vii isgovori ne bodo nizh veljali. Zhe fe bofh hotel isgovarjali, bo tvoja lah¬ na veh soper tebe fprizhevala, de te i je smiram sveho opominjevala, kadar fi hotel kaj grefhniga horiti, de tega nikar ne flori ali tode je nili hotel poflufhati. — In dalej, zhe fe bofh 81 hotel Is g overjati, s’ zhem fe bofh le isgovarjal ? Ali morcle porezhefh , tle fe sato nili mogel greha varovati, her nifi sadolti gnade imel ? — O revni isgovor, hteri ne ho zlo nizh pred Bogam veljal, her te ho Bog viih ti¬ hih gnad opomnil, hi ti jih je dajal, in hi li jih sanizheval in sametoval. — Ali morde porezhefh, de je bilo tvo¬ je nagnjenje h’ hudimu taho mozhno, de ti ni bilo mogozbe, ga premaga¬ ti? —. Tudi leta isgovor bo reven in sanizh, her ti bo Bog, hteri na tan- ho posna vfe nafhe nagnjenja, fpos- nati dal, de je bilo veliho drugih, hi fo fhe hujfhi nagnjenje h’ grehu imeli, hahor ti, in fo ga vender is ljubesni do njega s’ njegovo gnado premagali 5 in de bi ga bil tudi ti lahho premagal, ho bi bil le refnizh- no hotel. — Ali morde porezhefh, de nifi vedil, haj ti je ftoriti, de bi vezh- no svelizhanje sadobil? — Tudi ta is¬ govor ne bo nizh veljal, šaha j Bog ti bo pohasal vfe tifto dobro fvetovanje, vfe tifto svelizhanfho opominjevanje, 82 fvarjenje in poduzhenje, ki fo ti ga tvoji ftarifhi, bogabojezhi prijati!, fpo- vedniki in pridigarji dajali; ali to de fi vfe to v’ nemar puftil, ali fhe zlo tifte sanizheval, ki fo ti dobre befede govorili. —■ Ali morde porezhefh, de niii nikdar tako na tanko vfiga tega premifhljeval in de niii miflil, de bo fodba tako ojftra? — O prerevni is- govor! Ravno to bo v’ tvoje obfojenje in pogubljenje flushilo, ker ii tako neveren in nefpameten bil, de ii vfe drugo bolj terdno veroval, kakor to, kar je Bog rasodel; in sa vfe drugo na fvelu vezhi fkerb imel, kakor sa svelizhanje fvoje dufhe. Glej, o grefhnik! kako bodo rfi isgovori per fodbi boshji sanizh. Sam bofh mogel fposnati, de fe ne morefh s’ nobeno rezhjo isgovarjati, in per- raoran bofh, fe fam febe obfodili. Premifhljevan je ilrafhne fodbe bo- shje je veliko grefhnikov fpreoberni- lo; med drugimi f. Avgufhtina, kakor fam fposna, ker pravi: „0 Gofpod , nobena rezh ni toliko perpomogla, me 83 is globokiga bresna potegniti, v’ kle- riga me je bilo moje grefhno shivlje- nje verglo, kakor premifhljevanje tvo¬ je preftrafhne fodbe. Deiiravno fim bil v’ velike smote safhel, nilim ven- der nikdar vere v’ tvojo fodbo sgubil. Ozhitno fim fposnal, de fodba mora biti. Vzhafi fim fam per febimiflil: V’ kakofbnim ftanu fe bo moja du- fha pred Bogam perkasala? Kaj mu bom odgovoril ? s’ zhem fe bom is- govarjal ? Ali bom samogel rezhi, de nilim vedil, de bom prežel po fmerti k’ fodbi poklizan? — Sej fim smiram fposnal in veroval, cle mora fodba biti. — In zhe bom mogel tam fpos- nati, de fim v’ fodbo veroval, kaj bo s’ mano, ker smiram tako shivim, kakor ko bi nikdar ne bilo treba od¬ govora od fvojiga shivljenja dati!“ Ravno tako, kakor f. Avgufhtin , morafh tudi ti fposnati, moj kriftjan! de terdno verujefh v’ fodbo boshjo; ali kaj ti bo pomagala leta vera, zhe po nji ne shivifh ? Le fhe bujfhi bo tvoje obfojenje. — Stori raji po sgle- 84 du f. Avgufhtina, kteriga je premifh- Ijevanje ftrafhne fodbe boshje na pot pokore perpeljalo. Premilli dale;, moj kriftjan! de je tvoj prihodnji fodnik tudi vjigamo- gozhen. Kakor hiterno bo fodba fkle- njena, bo Bog prezej dufho tje po- flal, kamor bo saflushila, in nobeden fe mu ne bo mogel braniti ali soper- ftaviti. Zhe li tako nefrezhen, de v’ kakim fmertnim grehu k’ fodbi pri- defh, bofh prezej k’ vezhnimu terp- Ijenju obfojen, in nobena mozb in oblaft te ne bo mogla refhiti is rok vfigamogozhniga Boga. Vzhali Bog she na tem fvetu nad terdovratnimi grefbniki fkasbe, kako grosovitne fo njegove fodbe, in kako ftrafhno je , v’ roke shiviga Boga pa¬ di. V’ fvetim Pifmu najdemo sgled od tega. *) Kralj Herod je prifhel v’ mefto Zesarea, in je tam v’ napuhu fvojiga ferza ljudftvu govoril. Perlis- njeno ljudftvo fe je sazhelo zhuditi *) Djanje Apnft. 1 2- 85 rekozh: „To je boshji glaf, ne zhlo- vefhki“! — Dopadlo nm je, de mu je ljudftvo boshjo zhaft dajalo; ali pre¬ cej po tem je obzhutil obfojenje bosh- je, ker je bil zhad, ktera Bogu gre, febi obranil. Angelj boshji ga je vda- ril, in v’ ftrafhnih bolezhinah je u- merl, ker fo ga shiviga zbervi fnedli. Drugi sgled. Sveta kraljiza Eli- sabeta. je imela bogabojezhiga flushab¬ nika , po kterim je fkrivaj ubogim ljudem dari pofbiljala. Kadar je dru¬ gi flushabnik vidil, kako je bil kra- Ijizi leta flushabnik prijeten, mu je bil tako nevofhljiv, de je fklenil, ga 'f’ nefrezho perpraviti. Gre tedaj h’ kralju, in po krivim kraljizo in nje- niga flushabnika obdolshi nefpodob- niga shivljenja. Kralj verjame oprav- ljivzu, in obfodi fam per febi kraljizh- niga flushabnika k’ fmerti. Jesdi te¬ daj v’ hofto, ker je bila njegova fu- sbina, in sapove delavzam, de naj v’ ognjeno pezh tilliga vershejo, ki bo ju¬ tri vsjutraj pervi prifhel vprafhat, z/ie i Jo dopolnili kraljevo povelje. Drugi 86 dan sjutraj pofhlje tedaj kraljizhniga flushabnika k’ fushini, delovze vpra- fhat, zhe fo dopolnili kraljevo pove¬ lje. Bogabojezhi flushabnik gre s’ ra- dovoljnim ferzam, kakor je navado imel, vfe radovoljno ftoriti, kar mu je bilo sapovedano. Pot k’ fushini je memo zerkve peljala. Kadar do zerk- ve pride, gre noter, fveto mafho fli- fhat; in po tem gre s’ hvaleshnim in vefelirn ferzam proti fushini. Med tem zhafam, ko je leta bogabojezhi mla- denzh v’ zerkvi bil, je kralj poflal ravno tiftiga flushabnika, kteri je bil kraljizhniga flushabnika is nevofhlji- volti satoshil, k’ fushini, delovze vpra- fhat, zhe fo dopolnili kraljevo pove¬ lje ; in tako fe je sgodilo , de je leta flushabnik pervi k’ fushini prifhel, ker fe je uni v’ zerkvi pomudil; in fo ga tedaj prezej sgrabili in v’ ognje¬ no pezh vergli. Na to pride kraljizh- ni flushabnik, in delovze vprafha, zhe fo dopolnili kraljevo povelje. De- lovzi mu odgovore, de naj kralju po¬ ve , de fo njegovo povelje svefto do- \ 87 polnili. Slushabnik fe verne in gre h' kralju mu to povedat. Kralj fe sa- zhudi, ker kraljizhniga flushabnika sagleda, sakaj miflil je, de je she rnertev; ali fhe veliko bolj fe sazhu- di, kadar fposna, de je praviza bosh- ja budobniga flushabnika k’ ravno ti¬ ki fmerti obfodila, ktero je bil jio kri vizi bogabojezhimu flushabniku na¬ menil. Po tem fposna nedolshnoft in fvetoh kraljize; in tudi fposna, de je viigavedeozhi fodnik leto rasfodel in nam sgled dal, kako pravizhne in oj- ftre fo njegove fodbe. Do sdaj fmo premifhljevali pofeb- no fodbo, ktero bo vfak pofebej pre- z ej po fmerti prekati mogel. Premi- fliino sdaj fhe fploh fodbo, h’ kteri bodo vli ljudje vkup poklizani, kadar bo konz fveta. Kadar fveto Pifmo govori od fod- njiga dneva, ga imenuje: hrafhen dan, dan jese boshje, dan mafhevanja bosh- jiga. — In saref bo leta dan tako gro- sovitno krafhen, de fi nikdar krafh- nejfhiga dneva mifliti ne samoremo. 88 Solnze ho otemnelo, svescle bodo od j ; nebef padale, semlja fe bo trefla, morje bo flrafhne valove gnalo, vfe bar je Bog uftvaril, bo s’ takim gro- sovitnim hrumam na kup padalo, de bodo ljudje od ftrahu merli, ker le fhe nikdar nizh taziga ni vidilo ne flifhalo. — Strafhna trobenta bo sa- pela, in glaf fe bo po zeli semlji fh- fhal: ,, VJicinile , mertvi, in pridite k' Jodbi Ci J — Na to bodo vfi mertvi is grobov vltali, in bodo k’ fodbi prifhli: isvoljeni s’ lepim truplam, ki fe bo fvetilo, kakor folnze; saversheni pa s’ gerdim fmerdljivim truplam, ki bo polno gnufobe. Ravno sato bo popred vllajenje mefa, de truplo, ktero je bilo tovarfh dufhe per dobrih in hu¬ dobnih delih, tudi s’ njo vred vezhno vefelje ali pa vezhno terpljenje sado- bi.— O grefhnik, ki lesa fvoje trup¬ lo fkerbifh in mu tako svelto Itreshefb* in ki fe tako pofta in vliga drugig* satiranja fvojiga trupla bojifh, premi' fli vzhali vllajenje mefa, in boj fe ga> zhe bolj fpokorno shiveti ne sazhnefh'- 89 S. Hieronim, defiravno je bilo nje¬ govo truplo kakor fenza od velikiga poka in satiranja, fe je vfelej preflra- fhil, kadar fe je vkajenja in fodbe fpomnil; kar je delal in kjer je bil, fe mu je povfod sdelo, de tiko krafh- no trobento flifhi, kiporezhe: nile, mertvi , in pridite id J odbili Sakaj fe pa ti, o grefhnik! fodbe ne bojifh? In zhe fe je bojifh, sakaj, smiram tako sliivifh, kakor ko bi nik¬ dar ne imel fojen biti? Po tem ko bodo vli mertvi vkali in fe fkupaj sbrali, bo prifhel is ne- bef s’ veliko zhaftjo Jesuf Krikuf, od- refhenik in fodnik fveta, s’ fvetim krishem na fvoji defni tirani, in vfi angelji boshji ga bodo fpremili. An- gelji bodo vfe ljudi na dva kraja ras- lozbili: isvoljene na defno tiran Kri- kufovo, savershene na levo. — 0 tlrafh- no raslozbenje, ktero bo savershene s’ groso in framoto obfulo! — O kako fe bodo takrat kafali, de fo tako po- fvetno in grefhno sbiveli; ali vfe bo Si*konj in preposno ! Njih folse ne bo- 90 do vezh Kritlufoviga ferza ginile, njih shalovanje in kafanje mu ne bo vezli prijetno; zhaf ufmiljenja bo takrat do- konzhan, in ilrafhna pravizhna jesa boshja bo na metlo njegoviga ufmi¬ ljenja tlopila. — Takrat fe bodo fpos- nali in bodo s’ grenkim ferzam rekli: ,,Kaj nam sdaj pomaga vfe bogaftvo, ki fmo ga na fvetu imeli, in vfe ve- felje, ki fmo ga vshivali? Vfe je mi¬ nilo , in drusiga nam sdaj ne ollane, kakor vezhno terpljenje, v’ kteriga naf je pregrefhno vshivanje pofvetni- ga vefelja pcrpeljalo. Tiile pa, ki fmo jih v’ shivljenji sanizhevali, ker nifo hotli s’ nami vred pofvetno shiveti, in ki fmo miflili, de je njih shivlje- nje nefpametno in njih konz bres zha- fti, vidimo sdaj v’ fhtevilu boshjih otrok .“ *) — Moj kriiljan! premifli vzhati leto shaloltno raslozlienje, ki ga bodo an- gelji po boshjim povelji fodnji dan Itorili. Sdaj je fhe v’ tvoji mozhi i» *) Modr. 5. 91 v’ troji volji, zhe hozhefh na defno ali na levo Hran priti; in zhe le ref- nizhno hozhefh, bofh na defno flran prifhel. Ali kakor hiterno bofh pa u- merl, li ne bofh mogel vezh poma¬ gati; in zhe v’ fmertnim grehu umer- jefh, bofh gotovo na levo Hran pri¬ fhel v’ fhtevilo tikih nefrezhnih, ki bodo k’ vezhnimu terpljenju obfoje- ni. — Premifhljevanje fodbe boshje je she marlikteriga grefhnika fpreober- nilo. Bil je velik grefhnik, Bokaris po imenu, Bulgarfki kralj, kterimu fo fzer Milijonarji vezhkrat od ker- fhanfke vere govorili, pa fe nikdar ni hotel fpreoberniti in kerftiti dati, am¬ pak je smiram v’ neveri in malikova¬ nji oftal, sakaj njegove mifli fo bile vfe v’ pofvetnih rezheh, in njegovo fer- ze je bilo polno pofvetniga grefhniga posheljenja. Pergodilo fe je po bosh- j* previdnofti, de je velik malar v’ Bulgarijo prifhel, in je bil tudi pred Bralja perpeljan. Kralj je bil vefel, mienitniga malarja v’ fvoji desheli vi- 92 — diti, in mu je perporozhil, de naj mu lov ali jogo namala, sakaj kralj je bil velik lovez in je g; osno rad na lov hodil. Pofebno je malarju perporo¬ zhil , de naj prav ftrafhne divje sveri- ne namala; to je bilo temu pofvetni- mu , nevernimu kralju nar bolj vfhezh. — Leta malar je bil bogabojezh krift- jan ; in ker je flifhal, de je kralj ta¬ ko terdovraten, de fe nozhe h’ ker- fhanfki veri fpreoberniti, je fklenil, k’ njegovimu fpreobernjenju toliko po¬ magati, kolikor mu bo mogozbe. Na- mefti de bi bil lov namalal, kakor mu je bil kralj ukasal, je namalal veli¬ ko in ftrafhno podobo pojlednje Jodbe. Vfe kar je bilo v’ tej podobi viditi, je bilo ftrafhno in grosovitno. Nebo je bilo prevlezheno s’ zhernimi obla¬ ki , semlja vfa v’ ognji, in morje ru- dezhe kakor kri; fodnji ftol vezhnig« fodnika v’ oblakih med blifki, na kte- rim je fedel ferdili ojftri fodnik, in angelji bres fhtevila okoli njega, per- pravljeni na njegovo povelje, dobre od hudih odlozhiti. \idili je bilo veliko 95 planjavo, na kteri fo ftali vli ljudje v' grosovitnim llrahu, in fo zhakali, na ktero Hran jih bodo angelji odlozhili. Viditi je bil tudi peklenfki kresen, poln ognjenih valov, kakor nesmer- jeno ognjeno morje; in okoli bresna lo Hali hudobni duhovi, in fo zhakali tiftih nefrezhnih dufh, ki jim bodo isdane, de jih bodo martrali v’ vezh- nim ognji. Malar je smiram na fkrivnim to podobo malal, in je kralju smiram o- betal, de mu bo tako podobo nare¬ dil, kakor fhe nikdar nobene take na¬ redil ni. Kadar je bila podoba popol- ftama ftorjena, jo je malar pogernil m je kralja poklizal. Kralj pride s’ vlimi Tvojimi dvorniki, in malar od- gerne podobo. Kadar kralj podobo sa- gleda, oftermi, in dolgo zhafa befede n e pregovori. Zhes dolgo zhafa vpra¬ ša vef preftrafhen malarja : „Kaj po- rneni leta ftrafhna podoba? - * •— Na 1° mu rasloshi bogabojezhi malar leto Podobo, in mu pravi, de to je podo¬ ba fodbe boshje, h’ kteri bodo vli ljud- 94 je na konzu fveta poklizani, in ktera bo tako ftrafhna sa terdovratniga grefh- nika, de noben zhlovek ne more is- rczhi, in nobeden fi mifliti, kako bo ftrafhna. — In per tej perloshnofti mu fhe vezh od kerfhanfke vere govori, bres ktere nobeden ne bo mogel frezh- no fodbo preftati; in mu govori s’ ta¬ ko gorezhnoftjo, de kralj terdno fkle- ne, fe h’ kerfhanfki veri fpreoberniti- — Kmalo po tem fe je dal kerftiti, in je do konza fvojiga shivljenja sve- fto po kerfhanfki veri shivel. Zhe fpomin fodbe boshje tudi te¬ be ne fpreoberne, o grefhnik! to pri¬ de od tega, ker jo premalo premifh- ljujefh; toraj jo premifhljuj refnizh- no, in fe k’ Bogu oberni; sakaj zhe fe ne fpreobernefh in pokore ne ftorifb, te bodo angelji boshji ob dnevu fodbe na levo ftran odlozhili, kjer bofh v grosovitni framoti ftal, in na sadnje fvoje obfojenje k’ vezhnimu terpljenju saflifhal. Grosovitna bo saref framota sa- vershenih na levi ftrani, sakaj vfe njih 95 neframne hudobije, ki fo jih toliko¬ krat v’ Tvojim shivljenji ftorili, in ki fe jih nifo nikdar fpokorili, bodo ta¬ krat na dan prifhle, in bodo vlim ljudem ozhitne. Kadar je kdo tako ne- frezhen, de nekaj zhafa v’ grehih shi- vi, vender fe jih pa po tem refnizhno fkafa, fpove, fpokori in fvoje shivlje- nje ftanovitno poboljfha, mu ufmilje- ni Bog po Kriltufovim saflushenji gre¬ he odpufti v’ fvetim Sakramentu po¬ kore; in takih fpokoi-jenih grehov Bog per fodbi ne ho rasodel in ljudem na snanje dal, ker fo popolnama sbrifani ln posahljeni. — Ali tvoji grehi, o lerdovratni grefhnik! kteri le smiram v ’ grehih shivifh, in nikdar refnizh- ne pokore ne ftorifh; kteri fzer po navadi ali morebiti savolj ljudi vzh ali k’ fpovedi grefh, ali to de po fpovedi lpet v’ ravno tikih navadnih grehih shivifh, kakor popred; tvoji grehi bo¬ do per fodbi boshji vli rasodeti, in te kodo s’ tako framoto obfuli, de fe hofh komaj savedil od ftrafhne fra- niotc. Sdaj fe morde framujefh, fpo- 9G redniku na tanko fvoje neframne hu¬ dobije rasodeti, ker je vender on tvoj duhovni ozhe, in ki ne ho nikdar nizh od tega rasodel, kar fe mu fpovedu- jefh; ali kako fe bofh pa fhe le fra- moval per fodhi, kadar bodo vli tvo¬ ji nefpokorjeni grehi, ne le enimu fa¬ rnim u zhloveku, ampak vlim ljudem rasodeti. Premifli, o grefhnik! ko bi tvoji fkriti grehi le nekterim ljudjem, po- ftavim tvojim hifhnim ljudjem in tvo¬ jim fofedam , na snanje prifhli, ah ! kako bi te bilo fram! — Ali kaj je leta framota proti tihi, ktero bofh mogel fodnji dan preftati, kadar bodo vli tvoji grehi na tanko vlim angel jem in ljudem rasodeti in odkriti. — Zhe li li fhe toliko persadeval, fvoje hu¬ dobije ljudem fkrivati, de fo smiram dobro od tebe Imiflili in govorili: zhe li fhe tako fkritih krajev ifkal, kadar li hotel kaj grefhniga koriti, je bil° vfe sakonj: Bog, ki te je povfod vi- dil, bo per fodbi vfe rasodel; in bolj ko fi fe ljudem fkrival, bolj te bo 97 iram, kadar bodo vfi fposnali, kako- fhin hinavz fi bil. In zhe fe bolh ho¬ tel isgovarjati in rezhi, de li sato ved¬ no v’ grehih shivel, ker te ni nobe¬ den fvaril in od greha pdvrazheval, bo v’ tvojo veliko framoto veliko prizh soper tebe vftalo, namrezh tvoj angelj varh, tvoji ftarifhi, tvoji fpovedniki, pridigarji in bogabojezhi prijatli; in bodo fprizhevali, de fo fi veliko persa- devali, te od hudiga odverniti in na •pot pokore perpeljati, to de jih nik¬ dar nifi hotel poflufhati. Grosno framotno bo sa-te leto ^prizhevanje , o terdovratni grefhnik ! Ali The veliko ftrafhnejfhi bo pa o- 7 -hitanje Jesufa Kriftufa, tvojiga sve- bzharja. — bi bil samogel fhe v ezh sa-te ftoriti, kakor fim ftoril, o ‘'ehvaleshni hudobnik! ti porezhe Kri- ^'if s’ ferditim glafam; zhlovek fim poftal, fim v’ veliki revfhini in v’ sa- Uzhevanji na fvetu shivel, in fim na ,ft dnje v’ grosovitnih bolezhinah na kri- s bi umeri; in vfe to is ljubesni do * e be, de bi te od vezhniga peklenfki- 5 98 ga terpljenja odrefhil; in s d a j te vi¬ dim na Tvoji levi Hrani v’ fhtevilu po¬ gubljenih? J e Ji fim toliko sa tvoje svelizhanje ftoril, in ti nifi nizh hotel ftoriti? Sim le sato tolikanj sa-te ter- pel, de te bom sdaj vfo nefkonzhno vezhnoil v’ peklenfkim ognji videl? — Ker Ti me sanizheval, kadar Hm s miloftljivim ferzam sa tabo hodil in ti svelizhanje dati hotel, bofh sdaj prejel, kar ti je moja praviza obfodi- la: Poberi Te fpred mene v’ vezhn 1 ogehj“! — O grefhnik! o grefhnik! kakofhi- na groša te bo obletela, kadar bofh lete befede saflifhal! — O kako li ne- fpameten, zhe fvojiga sbivljenja ne p°' boljfhafh, in s’ refnizhno pokoro bo¬ jih grehov ne sbrifhefh, preden te Bog k’ fodbi poklizhe. De bofh bolj Jposnal, kako fc ti je bali o/, Ui lan ja Kriftufoviga per fod- bi, premifli sgled pufhavnika, od kte- riga f. Hieronim tako pifhet Bil ) c , mladenzh v’ Egiptu, kteri je take so e ' Ije imel Te svelizhati, de je fklenib 99 fvet popolnama sapuftiti in v’ pufhavi Bogu flushiti. Kadar je njegova ma¬ ti svedila, de hozhe v’ pufhavo iti, li je sazhela mozhno persadevati, ga od n je go vi ga fklepa odverniti; ali vfe je Bilo saftonj. Na vfe, karkoli mu je mati rekla , ni nikdar nizh drusiga od-r govoril , kakor te befede: „Svelizhali /e hozhem ! svelizhati fe hozhem —• Kadar je vidila, de nizh ne opravi, j e na sadnje pervolila, de naj gre v’ pufhavo. S’ vefelim ferzam le poda leta mladenzh v’ pufhavo med tifte Bete pufhavnike, kteri fo nekdaj v’ Bgiptovfki pufhavi ojftro pokoro de- lali. Od sazhetka je bil poln fvete gorezhnofti in je tako fpokorno shi- vel, de fo fe vli zhudili; ali to de je Utora j mlazhen podal, je veliko od Boje perve gorezhnodi opudil, in je r asujsdano shiveli sazhel. Med tem jdiafam je bila njegova mati umerla, ln tudi on je v’ veliko in nevarno ko¬ lesen padel. Pergodilo fe je, de je v Boji kolesni teshke fanje imel, v’ kte- n B fe mu je sdelo, de je k’ fodbi 5 * i 100 boshji poldizan. Kadar pride pred fod- nji kol, sagleda fvojo mater, ktera ga s’ shaloknim oblizhjem tako nago¬ vori : ,,Ali fi prifhel fvojiga obfojenja ifkat ? — Kje fo sdaj tihe obljube, tiki fklepi, ki ii jih takrat delal, ka¬ dar mi nili nizh drusiga odgovoril, kakor: Svelizhati fe hozhem, svelizha- ti fe hozhem! — Si le sato fvet sa- puftil in v’ pufhavo fhel, de fi v’ pu- fhavi rasujsdano shivel in fvojo dufko pogubil 1,4 ? — Leto ozhitanje njegove matere je tega mladenzha tako pre- ftrafhilo, de fe je sbudil, in je bre* odlafhanja fklenil, fvoje shivljenje pc- boljfhati. Kakor hiterno je osdraviK je sazhel fpet grosno fpokorno shive- ti, tako de fo fe sazheli njegovi to- varfhi sa njegovo shivljenje bati, 1,1 fo ga sazheli profiti, de naj nekolik 0 od fvojih ojftroli opuhi; ali nizh nif° premogli ‘ y le fhe smiram ojlirejfhi p°' koro je delal, in nikdar jim ni dru¬ siga odgovoril, kakor to : „Ker nifi 11 ’ mogel ozhitanja fvoje matere per fo ( k bi prekati, kako bom samogel prek*' 101 ti Kriftufovo ozhitanje, zhe fe vlih fvojih hudobij refnizhno ne fpokorim“? Moj kritljan! preglej Tvoje shiv- Ijenje in bofh bmalo Tposnal, de Te imafh tudi ti ozhitanja Kriftufoviga per fodbi tlrafhno bati, zhe f no ra j fvojiga shivljenja popolnama ne po- boljfhafh. Ker je to, kar fmo do sdaj od Todbe boshje premifhljevali, sbe tako krafhno, kako tlrafhno bo The le sad- nje obfojenje , kteriga bo ferditi fod- *uk zbes nefpokorne grefhnike isrekel. Kadar bodo vii ljudje v’ tlrahu in tre¬ petu okoli Todnika Kali, fe bo pervizh k’ tem obernil, ki bodo na njegovi defni tirani Kali, in jim porezhe s’ ljubesnjivim glafam : ,,Pridite, posheg- nani rnojiga Ozheta, pojedile kralje- Jtvo, klero vam je perpravljeno od sazhe^ka fveta i( ..... *) Po tem fe bo obernil s’ ferditim obrasam na levo ftran, in porezhe tiitim nefrezhnim , ki bodo tam Kali: „Poberiti fe fpred *) Mat. 25 , 04. 102 mene , prekleli, v' vez/ini ogenj , klen je falanu in njegovim angeljem pen pravljen il . *) To je: Poberite fe na vezimo fpred mojiga oblizhja, o ne- fpa metni in nehvaleshni terdovralniki! Sa nebefa fina vaf bil uftvaril, sa vezhno vefelje; ali to de fte raji po fvojih hu¬ dobnih sheljah shiveli, hakor po moji poftavi, de bi ti bili s’ fpokornim in ker- fhanfkim shivljenjem vezhno sv el i zba¬ li je perdobili. Ljubfhi vam je bilo krat¬ ko jaofvetno vefelje, kakor vezhno vefe¬ lje nebefhko. Refnize fvete vere fte s*' nizhevali in jih savergli, lashnive oblju¬ be fveta fte pa terdno verjeli. Tiftim ft® fe pofmehovali, ki fo po kerfhanfki ven shiveli, in per vfaki perloshnofti fte f e s’ hudobnim duham soper mene fpui>' tali, tedaj fe poberite fpred mene v vezhni ogenj, kteriga je moja pravil¬ na jesa hudobnimu duhu in vfim tifti 111 perpravila, ki mu na fvetu flushijo. Premifli vender, o grefhnik! le te flrafhne befede! — §trafhne fo sarefi *) Mat. 25 , 41. 105 tako firafhne, de samorejo nar ferzlmej- fhiga pretrefniti, zhe jih pravpremifli. Povej mi, moj kriftjan! ali fe ne bojifh, de hi tudi ti tih hefed per fodbi ne saflifhal? — Premifli lian fvoje dufhe in poflufhaj fvojo veti, m hofh kmalo fposnal, sakaj fe ti je fodhe bati; in potem, zhe fam fehi dobro hozhefh, fi persadevaj, s’ ref- nizhno pokoro to sbrifati, kar te pred Bogam nagnufniga dela, in v’ pribod- no vfe to opulli, kar tvojo dufho po- gubljuje. Zhe fo bili tvoji grehi, v’ kterih li do sdaj shivel, fhe tako ve- hki, je ufmiljeni Bog vender fhe smi- r de fe bo vfe to saref tako sgodilo > fveta vera naf to uzhi; in tudi vefbj de je sdaj fhe v’ tvoji mozhi, na def- no ali na levo hran priti. Premifhljul vezhkrat fodbo boshjo ; leto prerniHi- 105 ljevanje je she marfikteriga grefhnika na pot pokore in vezhniga svelizha- nja perpeljalo. Premifli, kaj pifhejo zerkveni u- zheniki od fpokornih pufhavnikov v’ Egiptu. Nekteri tih fpokornikov Jo že¬ le nozhi pod nekam ftali, fe nifo vleg- li ne vfedli; in ne le v’ lepim, am¬ pak doftikrat tudi v’ gerdim vremenu. Nekteri fo bili nozh in dan v’ ojftrim fpokornim oblazhilu, de fo na želim shivotu bolezhine obzhulili; in druge pojil je nifo imeli, kakor terdo fkalo. Nekteri fo fe s’ kamni po perlih bili, de fo doftikrat kri pljuvali, in vfe ra¬ njene perli imeli. Nekteri fo fe s’ tako teshkimi ketnami prepafali, de fo ko¬ maj hoditi samogli. Nekteri fo fi s’ ojftrimi fhibami vfe truplo rastergali, de je njih kri obilno na tla tekla, in fo s’ obilnimi folsami Boga profili, de naj jih fhe vezh na tem fvetu ter- peti pufti, de bi le na unim ufmilje- l 'je s’ njimi imel. Nekteri fo žele dni v nar vezhi vrozhini sunaj delali, in Ze li dan nifo hotli piti, de fo fkoraj 5 ** 106 od sheje pomerli. Nekteri fo po dol¬ gih podih kofez kruha v’ uda vseli, in fo h ga prezej fpet is ud istergali, rekozh: „nilim vreden lete hrane“! Nekteri fo bili polni ran po želim shivotu, in jih nifo hotli obvesati in zeliti, de fo fe vzha/i zhervi v’ njih ranah saredili in fo jih shive jedli- Nekteri nifo fkoraj druge hrane ime¬ li , kakor fvoje fpokorne folse. — Tako fo leti fveti fpokorniki shi- veli; in ne le dve ali tri leta, ampak do konza fvojiga shivljenja; nekteri vezh ko peldefet let. Vfe to fo dori- li, ker fo fe fodbe bali. In po vlim tem, pravijo zerkveni uzheniki, fo le leti fpokorniki fhe fodbe bali. Kadar js-kteri med njimi sbolel in na konz fvojiga shivljenja prifhel, fo fe njego¬ vi tovarfhi, kakor shive fmerti, okoh njega sbrali, in fo ga s’ draham pO' prafhevali: „Povej nam vender, kaj sdaj obzhutifh v’ fvojim ferzu, ker lj she tako bliso fodbe boshje ? — Ah upafh, od pravizhniga Boga ufmilje' nje- prejeti, kteriga fi tako dolgo s 107 fpokornim shivljenjem ifltal ? — Ali upaTh, odpuThenje Tvojih grehov in miloTtljivo Todho pred Bogam najdi- ti“? — Tako To leti fpokorniki Tvoje umirajozhe tovarThe popraThevali; in vlak Te je v’ Tvoji sadnji uri, kakor tudi zeli zhaT Tvojiga slavljenja, Tod- he hal, to de je njih gcrezha ljube- sen do Boga, in njih terdno saupa- nje v’ boshjo milolt in v’ KriltuTovo saTlushenje, na sadnje leta lirah pre¬ gnalo , in To vTelej v’ boshji ljubesni m v’ velikim saupanji umerli. Moj krilljan! kadar ti Tvoje slav¬ ljenje proti shivljenju lih Tpokornikov premiTliTh, o kakoThin raslozhik naj- deTh ! In per vTim tem Te vender Todhe ne hojiTh ? — In zhe Te je bojifh, sakaj pa tako shiviTh, kakor ko bi Tod- be ne bilo, kakor ko bi nikdar nobe- nimu ne imel odgovora od Tvojiga shivljenja dajati? — Veliko boljThi bi bilo sa-te, ljubi moj krilljan! ko bi vezhkrat Todbo boshjo premiThljeval, m po tem premiTbljevanji to lloril, bar te veli Ttoriti opominja. TRETJI DEL. Premiililjeranje pekla. Moj kriftjan! premifli, kaj je pekel- Pekel je kraj, kteriga je praviza bosh- ja vlim tihim perpravila, ki v’ fmert- nim grehu umerjejo; kraj nesapopacl- ljiviga terpljenja, v’ kterim savershem veliko vezbi terpljenje, kakor li ga le mifliti samoremo, obzhutijo, bres pre - nehanja, bres polajfhanja, in bres vik ga upanja, de bo kdaj konz njih terp' Ijenja. — Mifli li vfe nar hujfhi bole ' ni, vfe nar vezhi bolezhine, ki fe jH* zhlovek samore na fvetu smifliti: vfe to ni nizh, zlo nizh proti lerpljenju v’ peklu. Ni nam mogozhe, pekleii' 109 fkiga terpljenja popolnama fposnati in premifliti, kakor je farno na febi, sa- kaj nesapopadljivo je. Preminimo ga vfaj, kolikor nam je mogozhe. §. Krisoftom in drugi zerkveni u- zheniki pravijo, de nar hujfhi terp- Ijenje pogubljenih v’ peklu je to , de fo fpred boshjiga oblizhja vezhno sa- versheni, de nikdar Boga ne bodo vi- dili. Leto terpljenje je tako veliko, po befedah f. Krisoftoma, de ko bi pogubljeni v’ peklu fhe defet-tavshent- krat vezh terpeli, kakor terpe, bi vfe njih terpljenje nizh ne bilo proti terp- Ijenju, kteriga savolj tega obzhutijo , ker nikdar Boga ne vidijo. Dokler fmo na tem fvetu, fmo tako navajeni, vfe rezhi le po suna- njirn foditi, de nam je nemogozlie sapopafli, kako more to, ko nikdar Bo¬ ga ne vidijo, nar hujfhi terpljenje sa- vershenih biti, hujfhi kakor vfe dru¬ go , kar v’ peklu terpe. Ali kadar fe bo dufha od trupla lozhila in ko bo na uni fvet prifhla, bo to popolnama sapopadla; takrat bo popolnama fpos- 110 nala, l kjer s’ njim l-avnajo, kakor s’ nar ve- zhim hudodelnikam; mifli fi, kako shaloltno in britko fe mu mora sdeti, in kako ga mora ferze boleti, kadar fe fponmi fvoje poprejfhne vifokolh* zhafti in obilnofti. — Ali kaj fo vfi njegovi obzhutki proti tem, kar saver¬ shena dufha obzhuti, kadar pomiH 1 ’ de je nebefhko kraljeftvo, vezhno zhaft i 111 in vifokoft, vezhno vefelje nebefhko sgubila, in de ne bo nikdar v’ tifti frezhni kraj prifhla, kjer fvete dufhe Boga gledajo in fe ga vezhno vefele. — Leta mifel je njeno nar vezhi terp- Ijenje. Kralj David, kadar je bil s’ Tvo¬ jimi grehi prijasnoft boshjo sgubil, je tako shaloval, de je žele nozhi prejo¬ kal , defiravno je saupal, boshjo pri- jasnofi: fpet sadobiti. — Ali kakofhina mora biti shaloft pogubljene dufhe, kadar pomifli, de je preljubesn a iga Boga vezhno sgubila, bres vfiga upa¬ nja , ga kdaj fpet najdili in pred nje¬ govo oblizhje priti. -—• Mifli li sraven fhe to , de li bo¬ do hudobni duhovi vedno persadeva- li, pogubljeno dufho fhe bolj shaloft- no koriti, ker jo bodo s’ sanizhljivim pofmehovanjem smiram poprafhevali: »Kje je tvoj ? *) Uftvarjena fi Bila, de bi vezhno Boga gledala, ali Bje je tvoj Bog ? Sgubila li ga, vezh- 112 no, vezimo li ga sgubila. Prav fe tl sgodi! Nikdar ga ne bofh gledala. — O grefhnik! premi/li vfo ilrafh- noft lete sgube! — Tudi ti li v’ ne- varnofti, preljubesnjiviga Boga sgubi- ti , zhe fkoraj Tvojih grefhnih navad¬ ne sapuftifh in fvojiga shivljenja ne poboljfhafh. Drugo terpljenje pogubljenih je to, de v’ vezhnim ognji gore. — Ker fmo, kakor je bilo rezheno, na tem fvetu prevezh navajeni, vfe rezhi le po zunanjim foditi, fe nam terplje¬ nje vezhniga ognja hujfhi sdi, ka¬ kor terpljenje sgube boshje. — Ali de- liravno je sguba preljubesnjiviga Bo¬ ga nar vezhi terpljenje savershenih dufh v’ peklu, je vender tudi terplje¬ nje , ki jim ga peklenfki ogenj ltori> nesapopadljivo veliko ; sakaj ogenj v peklu je vef drugazhin, kakor ogenj) ki ga na tem fvetu imamo. Nafh o- genj proti peklenfkimu ognju je rav¬ no tako, kakor folnzhno fejanje proti nafhimu ognju. — Ker je she tako ftrafhno hudo, le en farni perft malo 113 zhafa v’ ognji dershati, kako groso- vitno hudo mora fhe le to biti, s’ du- fho in s’ telefam vezhno v’ ti tlim og¬ nji goreti, kteriga je pravizhna jesa boshja terdovratnim grefhnikam ush- gala, kjer fo vfi pokopani v’ ognji, kteri jih le shge, ali nikdar ne po- shge in ne umori, ampak ohrani sa vezhno terpljenje. Premilli, moj kriftjan! leta flrafli¬ ni ogenj, kteri je nelpokornim grefh¬ nikam perpravljen-; in zhe ti veft ozhi- 1«) de li v’ fmertnih grehih, je tudi tebi perpravljen, zhe fe refnizhno in ftanovitno ne fprec/bernefh. Ref je bser, de to fhe ni sadoftisa svelizha- nje , zhe fe zhlevek le sato greha va¬ ruje, ker fe peklenfkiga ognja hoji; ali premifhljevanje tega preftrafhniga ognja je vender grosno dobro in sve- hzhanfko, ker grefhnika obudi in o- krafhi, de sazhne fvoje grefhne nava¬ de sapufhati, in de fe smiram bolj 'n bolj ozhifti, tako de na sadnje ve- bkovezh is ljubesni fooshje , kakor sa- v °lj ftrahu pekla, po kerfhanfko shivi. 114 Med veliko šgledi, ki jih imamo, de je premifhljevanje peklenfkiga og¬ nja grefhnike obudilo in k’ Bogu fpre- obernilo, preminimo fpreobernjenje Patra Lojola-Mandez, Jesuitarja. Leta Pater je bil lin samorfkiga kralja v desheli Fez v’ Afriki. Njegov ozke je bil mahomedanfke ali turfhke vere, in ravno te vere je bil tudi njego y fin. Po povelji fvojiga ozhela je fbel na vojfko, in je frezhno vojflto tlo- konzhal. Po tem je fklenil, Tvojo hva- leshnoft sa frezbno dokonzhanje voj- fke fvojimu preroku Mahomedu fb®" sati, in njegov grob v’ Asii obiTkaL Toraj je ukasal perpraviti fheft vek' kih vojfkinih bark, in Te je s’ veliko trumo v-ojfhakov na morje proti As 11 podal. Ali ni bil The dalezh prifhel, ko sagleda fovrashnika, kteri mu p rl ' de s’ veliko trumo vojfkinih bark lS Malte naproti. Ker je bil neprelfra- fhen vojfhak, ni hotei beshati, am¬ pak je ferzhno fovrashnika perzbakal, in llrafhen boj fe je sazhel. Ali ke 1 je bila vojfkina truma njegoviga f°v- 115 rasknika veliko vezhi, kakor njegova, ga je fovrashnik premagal, vjei, inv’ Malto perpeljal, kjer je dve leti v’ jezloi Lil. Zhes dve leti je Lil odkup¬ ljen , in fe je tedaj fpet na morji po¬ dal proti tvoji deskeli. Ali komaj je kil tri ure dalezk od Malte prifLel, kar fe mu vidi, kakor ko Li vfe mor¬ je okoli njega ogenj Lilo, ravno ka¬ kor v’ peklu; in Lilo mu je, kakor de Li glaf fliflial, kteri mu rezke : »SpreoLerni fe L’ kerfkanfki veri in daj fe kerkiti; zLe ne, fe Lofh v’tem ognji vezLno poguLil.“ — To ga je tako uftrafLilo, de fe je prezej v’Mal¬ to vernil; in kakor Literno je is Lar- ke ftopil, fe je na ravnoft proti velki zerkvi podal. Kadar fo ga njegovi prijatli in snanzi sagledali, fo fe sa- zLudili in fo ga vprafLali, kam tako kiti. Ali drusiga jim ni odgovoril, kakor: zerkev , v' zerkev.“ — Kadar v’ zerkev pride, fe vershe na kolena, in oftane tako dve uri v’ go- rezLi molitvi in v’ gloLokim premifh- Ijevanji. Po tem gre k’ duhovnimu 116 in ga profi, de naj ga v’ kerfhanfki veri poduzhi in kerlti; in kmalo po tem je prejel fveti kerft, v’ letu i656, s’ tako gorezhnoftjo in poboshnoftjo, de fo fe vfi njegovi vojfhaki, kteri fo per njem v’ Malti kili, po njego¬ vim sgledu h’ kerfhanfki veri fpreo- bernili, sunaj dveh, ktera lla preter- dovratna nevernika kila. Leta veliki fpokornik je nafho fveto vero, kadar jo je kil prav fpos- nal, tako vifoko zhaltil in ljubil, de je velikimu uzheniku mahomedanfke vere v’ meftu Fez tako pifal: ,,Dokler lim v’ mahomedanfki veri skivel, ni- lim nikdar mogel najditi, kar je mo¬ je ferze poshelelo, ne v’ vshivanji po- fvetniga vefelja, ne v’ pofvetni veliko- lli in zhaili, tudi ne v’ fvitlofti kra- Ijeviga trona; per vlim tem je moje ferze prašno oftalo in je smiram fhe nekaj drusiga poshelelo. Ali sdaj pa> ko lim fe h’ kerfhanfki veri fpreober- nil, je moje ferze popolnama sado- voljno. Ko ki kil sdaj gofpodar vfih kraljellev na semlji, ki jih hotel vfe 117 Jesufu Kriftufu darovati, sakaj sdaj ni zli drusiga ne shelim, kakor njemu dopalti, in sa njegovo zhaft in is Iju- besni do njega terpeti.“ Po fpreobernjenji je leta kraljevi fin mozhno shelel, v’ pufhavo iti, in tamkaj v’ premifhljevanji fvetih refniz nafhe vere fvoje dni preshiveti; ker je pa fposnal, de bo bolj Bogu dopa- del, zhe li bo persadeval, neverni- kam fvoje deshele kerfhanfko vero o- snanovati in jih k’ Bogu fpreoberniti, Je je sazhel s’ velikim pridam latin- fkiga jesika in duhovitva uzhiti, je v’ dimu v’ Jesuitarfki orden ftopil, in )e mafhnik poftal. Po tem je fhe fheft let shivel, in je smiram s’ tako go- rezhnoftjo fveto vero nevernikam o- snanoval, de jih je v’ tih fheftih le¬ tih dva tavshent h’ kerfhanfki katolfh- ki veri fpreobernil. Spreobernjenje tega fvetiga mosha le je po premifhljevanji peklenfkiga °gnja sazhelo. Sposnal je', de mu je leta preftrafhni ogenj perpravljen, zhe le k’ Bogu ne oberne. Ali ravno ka- 118 kor je Lil njemu perpravljen, dokler je v’ grefhnim pofvetnim vefelji shi- vel, tako je tudi tebi o grefhnik! fhe smiram perpravljen, dokler fvojiga grefhniga shivljenja popolnama ne po- boljfhafh. Premifli grosovitno nevar- noft, v’ kteri fi; premifli, kaj pravi prerok Isaija: ,,Kdo is med vaj' bo samogel prebivati s' ognjem ki vfs poshge ? kdo is med vaj bo prebival s ’ vezhnim ognjem “? *) De fe Lofh v’ prihodno bolj gre¬ ha bal in fe ga bolj fkerbno ogibal, fpomni fe vfelej, kadar bofh v’ kako fkufhnjavo prifhel, pretirafhniga og¬ nja v’ peklu, kteriga je Bog grefhni- kam perpravil; premifli lian dufhej kadar sagleda leto grosovitno terplje- nje, kteriga bo mogla vezhno terpeti savolj kratkiga veielja, ki ga je v’ gre¬ hu vshivala; kadar vidi leta ognjeni bresen poln hudobnih duhov, kteri fo perpravljeni jo fprejeli, de jo bo¬ do vezhno shgali. — Rezi fant p er *) Isaija 33, l 119 febi, kadar Ji v’ fkufhnjavah : Kako nefpameten bi vender bil, ko bi sa leto kratko grefhno vefelje dovolil vezh- nov’ peklenfkim ognji goreti; in ven- der, zhe leto hudobijo Itorim, v’ kte- i'o me sdaj fkufhnjaviz sapeljuje, je v ravno tako, kakor ko bi nizh sa to ne maral, zhe tudi v’ pekel pridem, sakaj lahko bi le sgodilo, de bi kma- lo po ftorjeni hudobii umeri, in te¬ daj v’ vezhni ogenj savershen bil. — Rezi tako lam per febi, moj kriftjan! v’ fkufhnjavah, in bofh vidil, de fe kofh loshej greha varoval, ker bofh fposnal, de je ref nefpametno, fi sa kratko vefelje vezhno terpljenje na gla¬ vo nakopavati. Prezhuden in nesapopadljiv je ogenj pekla. Sraven lete njegove laftnofti, de dufhe in telefa shge, bres de bi jih poshgal in pokonzhal, ima tudi fhe to laftnoft, de raslozhik dela med nefrezhnimi dufhami, ktere v’ njem gore, de namrezh tifte hujfhi shge, ki fo bolj grefhite, kakor druge, ki ki manj grefhne; kakor je Kog uka- 120 sal v’ fvetim Pifmu: »Kolikor fe je povikfheval in je t>’ pojvetnim vefe- Iji bil , toliko mil dajte lerpljenja in shalojti ‘ e *) Reta modri ogenj, pravi f. Avgufh- tin, raslozhi in najde med veliko tru¬ mo pogubljenih, nezhiknike, ki fo tolikanj ifkali pregrefhniga vefelja, iu fo fvojimu truplu tako fkerbno kreg- li; in jih bolj obzhutljivo pezhe, ka¬ kor druge. Raslozhi tudi jesik hudob¬ nih opravljivzov in vlih tikih, ki fo v’ njih shivljenji s’ grefhnimi pohujfb' ljivimi befedami, s’ preklinovahjena > s’ Jashmi, i. t. d. Boga shalili; in deilravno fe jim po njih želim trup¬ lu prekrafhno obzhutiti da, fhe po _ febno hudo njih grefhni jesik pezhe. Sploh tiki udje trupla, kterih fe j c grefhnik bolj pogoko poflushil, de je Boga skalil, bodo peklenfki ogenj huj; fhi obzhutili, kakor drugi udje; saka) pravizhni in vligavedeozhi Bog je leta ogenj ukvaril, de grefhnike po saH 11 ' shenji vezhno pokori. *.) 18, 7. 121 Sraven tega preftrafhniga ognja je fhe reliko drusiga telefniga terplje- n ja v’ peklu: ,,Vfak ud in pozhulek trupla, kakor tudi vlaka laftnoft du- ihe, ima Tvoje pofebno terpljenje v’ tem kraji vezhniga terpljenja. Ozki ne vidijo drusiga, kakor ftrafhne pe- Menfke pofhafti; ufhefa,ne llifhijo dru- S1 ga, kakor grosovitno tulenje in neis- rezheno preklinovanje. Smrad, ki pri¬ de is trupel pogubljenih, je tako ftra- fhen, de ii ga ne moremo nikdar taziga na fvetu mifliti; in vezhno la¬ kot in shejo terpe nefrezhni prebivav- Zl tega preftrafhniga kraja! Mifli ii, moj kri it jan ! bolnika v’ kaki hudi bolesni, v’ hudih bolezhi- nah; kako shaluje in sdihuje in ii frnerti sheli, de bi njegovo terpljenje dokonzhala. Ali kaj To vfe bolesni in kolezhine na tem fvetu proti terpljenju v peklu, kjer zelo truplo po viih fvojih u dih tako neisrezheno terpi, de bi v’ takim terpljenji zhlovek na fvetu pre- 2e J umreti mogel? ali v’ peklu ni vezh 6 122 fmerti, de bi tifte nefrezhne, Iti tam terpe, od njih terpljenja refhila. Vfe to, kar zerkveni uzheniki od telefniga terpljenja v’ peklu pifhejo, fe bo Izer fhe le po fodnjim dnevu sazhelo, in bo po tem zelo nefkonzh- no vezhnoft terpelo ; ali kadar govore od peklenfkiga terpljenja fploh, g* popifhejo, kakorfhino bo vfo vezhnoft' Nar hujfhi laftnoft peklenfkiga terpljenja je njegova nefkonzhnoft. Ko bi leto terpljenje fhe tavshentkrat huj- fbi bilo kakor je, ko bi pa nelkonzh- no ne bilo, bi ne bilo fhe nesap 0 ' padljivo ftrafhno; ali to, ko je ne- fkonzhno, ko nikdar nikdar ne k° nehalo, to ga nesapopadljiviga in neiS' rezheno ftrafhniga flori! — Ko bi l e ' to terpljenje ne bilo vezhno, ko k’ imelo nehati zhes fto let, ali tavshent let, zhes rnilion let', ali zhes fto tav¬ shent milionov let, bi pogubljeni T peklu vender fhe upanje imeli, ho tifti zhaf prifhel, ko bo njih terp¬ ljenja konz. Ali leto upanje jim } e popolnoma odvseto. — Kadar bo ft* 125 tavshent milionov let preteklo , fe bo to fh levilo let fpet od konza sazhelo, in fe bo tolikokrat ponovilo, kolikor je svesd na nebu, prahu na semlji, kapel v’ morji in pefka okoli morja; in kadar bo vfe to dokonzhano , ne bodo saversheni v’ peklu fhe nizh bli- shej konza njih terpljenja, kakor per- vi dan, ko fo terpeti sazheli! — O preftrafhna vezimo It! — Ko bi Bog kaki saversheni dufhi v’ peklu obljubil, de kadar bo leto neisrezheno fhtevilo let, ki fmo ga sdaj premiflili, dokonzhano, bo is pe¬ kla refhena, o kako reven trofht bi vender to bil! Ali vender bi leta du- flia tako vefelje in tako fladkoft per tej obljubi obzhutila, de bi fe ji ne¬ kaj zhafa sdelo, de ni v’ peklu, am¬ pak v’ nebelih. — Premifli, moj krilt- jan ! kako nesapopadljivo shalolien mo- ra dan pogubljene dufhe v’ peklu bi- h, ker bi ji tako reven trofht vender tako vefelje lloril! — O nesapopadljivi kraj nefkonzh- ni ga terpljenja ! — Vezimo goreti! — 124 — Nikdar terpeti nehati! — Bres vfiga konza nefrezhen biti! — O preftrafh- na vezhnolt!! — Premifli vender, o grefhnik! kaj te zhaka; premifli ne- varnoft, v’ kteri ii. Sahvali Boga, de te fhe shiveti pulti, de te v’ tvojih grehih k’ fodhi ne poklizhe, kjer hi bil k’ vezhnimu terpljenju ohfojen; in ne odlafhaj vezh pokore, sakaj le pokora te samore vezhniga terpljenja obvarovati. Zhe fe ti to, kar fi do sdaj od pekla premifhljeval, fhe sadofti Itrafh- no ne sdi, premifli fhe to, de p°' gubljeni v’ peklu, ki bodo vezhno terpeli, tudi bres vfiga prenehanja h* polajfhanja terpe. Velik raslozhik j e tudi v’ tem med terpljenjem na te® fvetu in na unim. Kadar na tem fvetu kaj terpeti imamo, zhe je terpljenje fhe tako hudo, ima zhlovek vender fhe smiram kako polajfhanje ali p re ' nehanje v’ fvojim lerpljenji, ima k®' kiga prijatla, de ga tolashi, ima i>' fmiljene ljudi 9koli fehe, kteri fi p el ” sadevajo, mu llrezhi in mu njegovo 125 terpljenje polajThati; in vzhali ima tudi kako prenehanje Tvoje holezhine, safpi in Te Tpozhije. — Ali vliga tega nimajo saversheni v’ peklu; njih terp- Ijenje je hres vliga polajThanja in pre¬ nehanja; kakor od sazhetka tako smi- r am naprej zelo vezhnoft. VTe, kar je okoli njih; vTe kar vidijo, TliThijo m obzhutijo, jim njih terpljenje gmi- r a. Kadar vidijo okoli Tehe Tvoje greTh- ne poTvetne tovarThe, ktere To na Tve- tu tako ljubili, Te neisrezheno Tov- r aThtvo do njih v’ njih Terzu vname; 'ezhno Te eden drusiga preklinjajo, li ®den drugimu sapeljevanje ozhitajo, lr > Te kolikor morejo eden drusiga pre¬ ganjajo. — Nikogar ni, de hi jih le kolikor toliko potolashil. StraThno tu¬ lijo, vpijejo in Te jokajo, ali njih Tol- se nikogar ne omezhe; vTe je saftonj, 'Te preposno. Ko bi bili, dokler To kili na Tvetu, le nekoliko Tpokornih Tols istozhili, bi bile njih Tolse kmalo nTmiljeno Terze JesuTovo omezhile, in kj jim bil grehe oclpuhil in jih po n jih Tmerti v’ nebeTa vsel., Ali sdaj 126 je pa vfe saltonj; njih ohfojenje je is- 1 rezheno, — vekomaj ne ho prekliza- no! — Kadar ho vfak savershen t’ peklu she toliko fols isjokal, kolikor 1 je kilo vode na semlji oh zhafu fploh- niga potopa, ne ho zhaf njegovig« neprenehaniga, grosovitniga terpljenja le toliko perkrajfhan, kolikor bi s ozhmi trenil ! ! — — O nesapopadljiva nefkonzhnofl: terp¬ ljenja v’ peklu, v’ kterim ni pola)' fhanja, ne prenehanja! — Premilih mo hogatinza v’ peklu, od kterig« Jesuf v’ fvetim Evangelii govori. Le¬ ta. nefrezhni saversheni grefhnik she fkoraj dva tavshent let v’ peklu gorp in sheli, le eno farno kapljo vode o®# fvoj jesik prejeti, in je ne more sa- dobili. Ne proli, od fvojiga terplj e ' nja refhen bitij ne proli, de bi nje¬ govo terpljenje perkrajfhano bilo , a" 1 ' pak le majhino polajfhanje fvojig® terpljenja sheli, le eno farno kopij 0 vode sheli prejeti. Kaj je kaplja vo¬ de sa tako shejo , kakor jo terpe p°' gubljeni v’ peklu! In vender je 127 more nikdar sadobiti. — To nam fpri- zhuje, de saversheni v’ peklu saref bres vfiga polajfhanja in prenehanja vezhno terpe. • Nefkonzhnofl peklenfkiga terplje¬ nja, ki je farna na febi tako llrafhna, fhe llrafhnejfhi savolj tega podane , ber pogubljeni v’ peklu dobro vedo m vedno bres prenehanja v’ to mifli- jo, de ne bodo nikdar is tega kraja neisrezheniga terpljenja prifhli. — Ko bi ne vedili, de fo sa vfe vezhne zha- fe k’ temu terpljenju obfojeni, ali ko bi vfaj vedno v’ to ne miflili, bi manj terpeli; ali ni jim mogozhe, le toli- bo, kolikor bi s’ ozhmi trenil, fvojih mifel od vezhnofti njih terpljenja od- vernili. — Ker nifo nikdar hotli na fvetu vezhnolli premifhljevati, jo mo¬ rajo sdaj po pravizhnim boshjim ob- fojenji v’ peklu vedno premifhljevati. Ko bi jo bili hotli na fvetu refnizh- Ho premifhljevati, bi jih bilo leto pre- irufhljevanje na pot pokore in v’ ne- befa perpeljalo ; v’ peklu pa jim pre- mifhljevanje vezhnolli nizh ne poma- 128 ga , ampak jim njih terpljenje le fhe pogmira, ker vfak zhaf tako rekozh terpljenje žele vezhnoki na enkrat ob- zhutijo. — peklenfkim ognji Jim, in vezhno bom tukaj gorek'! — To mifli vfak pogubljen v’ peklu bres nehanja; to je tiki zheruv, od kteri- ga Krikuf pravi, de nikoli ne umer- je; kteri pogubljene dufhe vezhno grise. — Kdo bi samogel sapopaki tike neisrezheno grenke obzhutke pogub¬ ljenih v’ peklu, kadar premiflijo pre- tezheni zhaf fvojiga shivljenja na sem- Iji, in po tem nefrezhno vezhnok, v kteri fo sdaj; ker vidijo, de sa tako kratko vefelje, ki fo ga v’ grehih vshi- vali, morajo sdaj vezhno v’ peklu go¬ reti ; ker vidijo, de je bilo popolna- ma v’ njih mozhi, v’ nebefa priti, ko bi bili le refnizhno hotli; ker vidijo vfe tike velike gnade, ki fo jih tako obilno od Boga v : shivljenji prejema¬ li , in ktere fo savergli. — Sporni * 1 vliga tega jih neisrezheno pezhe; 111 vedno bres nehanja v’ to miflijo! — 129 „0 sakaj fmo vender tako nefpametni kili, jjravijo s’ shaloilnim glafam , de fmo kratko vefelje, ki fmo ga v’ gre¬ hih vshivali, tako drago plazhali! — Ah! sa tako kratko vefelje pa vezimo goreti! — Ah! kaj fmo miflili! kako nefpametni fmo bili <£ ! — — Strafh- no fe kafajo, de fo tako grefhno shi- veli; ali vfe je saftonj, vfe preposno! — Premifli vender vfe to refnizhno, o grefhnik! dokler zhaf in gnado imafh. 2.he fe sdaj fvojih grehov perferzhno fkafafh in fe poboljfhafh, ti bo ufmi- Ijeni Bog vfe odpultil, in ti bo fvojo gnado fpet dal; zhe fe pa sdaj no- zhefh fvojih grehov fkafati in fpoko- riti, fe bofh v’ peklu vezhno kafal, ali vfe tvoje kafanje ti ne bo nizh pomagalo, ampak bo le fhe tvoje terp- Ijenje gmiralo. — Morde pa pravifh: ,,Premifhljeva- nje pekla je preftrafbno; zblovek bi po tem premifhljevanji lahko pamet s gubil. <£ — Ali ravno to bo v’ tvoje pogubljenje flushilo. — „Is tvojih uft fo fodim , ti Bog porezbe ; Ti fi te- G ** 150 daj dobro vedil, de je pekel tako ftra- fhen , de zhlovek fkoraj pamet sgubi, kadar ga premifhljuje; in vender fi nifi persadeval, fe ga ogniti, ampak fi le smiram po polih hodil, ktere v’ pekel peljejo. 44 — O grefhnik! nikar ne poflufhaj fkufhnjavza, kteri te hozhe od tega svelizhanfkiga premifhljevanja s’ teni od verni ti, ker ti pravi, de te ho leto premifhljevanje oh pamet perpravilo. Premifli vezhkrat nesapopadljivo vezli- no terpljenje pogubljenih dufh v’ p e ' klu, in rezi fam per febi: ,,Ker je she premifhljevanje pekla tako ftrafh' no, kako ftrafhen mora fhe le pekel hiti 44 ! — Ne hodi tako nefpametenj kakor fo tifti pofvetnjaki, kteri fe fkerb- no vfiga tega ogihlejo, kar bi jih moglo pekla fpomniti; in kteri fi nizh ne persadevajo , fe tega ogibali, kar jih vredne dela, v’ pekel priti. K#j jim to pomaga, de fe premifhljeva- nja pekla hoje, pekla pa fe ne boje • — Ti pa, ljubi moj kriftjan! fe pek' la boj, in ga vezhkrat premifhljuj> 151 de fe ga bofh fhe bolj bal j in tedaj bolj fkerbno varoval. Morde pa sato pekla ne premifh- ljujefh in fe ga nizh prav ne bojifh, ker terdno v’ pekel ne verujefh , in miflifh, de duhovfki uzhcniki, kadar od pekla govore, le sato tako groso- vitne rezhi pravijo , de bi grefbnike oftrafhili in od greha odvernili; pa morde ni vfe tako, kakor pravijo. — O grefhnik! nikar fe ne moti in nikar fkufhnjavza ne poflufhaj; po- flufhaj velikovezh refnizhniga Boga, kteri nam v’ fvetim Pifmu govori. Ker vezhniga peklenfkiga ognja s’ ozh- mi ne vidifh, kajinenifh, de ga ni? —- O de bi tako ne bil, in de bi no¬ beden va-nj ne prifhel! —- Ali Bog fam nam je rasodel, de je vfim ter- dovratnim grefhnikam vezhni ogenj perpravil, v’ kterim bodo vezhno po¬ koro delali, ker na tem fvetu nozhe- j° kratke pokore ftorili. — Bog nam ) e v’ fvetim Pifmu na tanko to refni- z o rasodel, de je vfim terdovratnim nefpokornim grefhnikam vezhno terp- 132 Ijenje v’ peklu perpravljeno. V’ buk¬ vah Rasodenja fe bere, de bodo veli¬ ki grefhniki : „nbijavzi, nezhijtniki , ... malikovavzi in v ji lashniki, e’ bajerji , ki je poln ognja in shvepla > prebivali In dalej fe v’ fvetiffl Pifmu bere, de bo vezhni fodnik po¬ gubljenim tako rekel: „Poberile /« fpred mene, prekleli, v' vezhni ogenj , ki eri je fatanu in njegovim angeljem perpravljen.“ **) „ Tamkaj bo jokanje in fhkripanje j’ sobmi.“ ***) »Njih zherav nikdar ne umerje, in ogenj nikdar ne ugafne ****) — Dober kriftjan terdno vfe to ve¬ ruje , kar je Bog govoril. Ker nani Bog tako ozhitno od pekla govori, bj nam imelo to sadolli biti, naf v’ ven poterditi. De bomo pa fhe bolj p°' terjeni, premiflimo, de naf tudi p»' met preprizba, de mora jiekel bitu Bog je nefkonzhno fvet in nefkonzk' no pravizhen. Ker je nefkonzhno fvet, vfe kar je hudobno fovrashi; in kei’ *) liasort. 21, il **) Mat. a5, 4 1 . ***) 2.5, 5o. **+*) Mark. o, .,5. 135 je nefkonzhno pravizhen, vfe kar je hudobno jmkori. Kadar tedaj dufho najde, ki je v’ hudobii ali v’ grehih, jo fovrashi in pokori, in zhe je dufha vezhno v’ grehih, jo vezhno fovrashi in pokori, po fvoji nefkonzhni fvetodi in pravizi. Ali ravno to je laftnoft dufhe terdovratnih grefhnikov, de fe v’ fmert- nih grehih is tega fveta lozhi in pred fodnji ftol hoshji pride, in Bog jo po fvoji fvetolti fovrashi, in po fvoji pravizi k’ terpljenju ohfodi, in fzer k’ vezhnimu terpljenju, ker dufha, ktera v’ fmertnih grehih k’ fodbi pri¬ de , vezhno v’ fmertnih grehih oftane, (sikaj po fmerli ni vezh odpufhanja fmertnih grehov), in ker je tedaj vezh¬ no v’ fmertnih grehih, je tudi vezh- niga terpljenja vredna. — Zhe tedaj le v ? Boga verujemo, nam po tem she farna pamet fprizhuje, de mora pekel biti; in kdor v’ pekel ne veru¬ je , tudi v’ Boga ne veruje. Ali morebiti pravifh, de verujefh v’ pekel, pa de fe ti to nesapopadlji- vo sdi, kako samore pravizhni Bog 134 grefhnika sa kratko vefelje , ki ga je v’ grehu vshival, k’ vezhnimu terplje- nju obfoditi; in de fe ti rnorde sdi, de Bog- ne ravna pravizhno. — Ali premifli to, moj kriftjan ! kar tim ti ravno sdaj pravil, de dufha, ktera v’ fmertnim grehu is tega fveta gre, »e- lo vezhnoft v’ fmertnim grehu oftane, sakaj kakor hiterno je zhaf gnade, zliaf ufmiljenja' hoshjiga, to je, zhaf slavljenja na fvetu, pretekel, naftopi prezej zhaf pravize, zhaf jese boshje. Kadar dufha v’ fmertnim grehu is te¬ ga fveta gre, je sa vfelej samudila zhaf ufmiljenja hoshjiga, zhaf odpu- fhanja grehov, nikdar vezh ji ni nio- gozhe, odpufhanja B ojih fmertnih grehov sadobiti in v’ boshjo gnado pri¬ ti; vezhno oftane v’ grehu, vezhno v grefhni volji in v’ fovrafhtvu boshjim? in je tedaj po boshji fvetofti in pra- vizi tudi vezhniga terpljenja vredna. Zhe hozhefh to prav sapopafli, moj kriftjan! ne fmefh le tega mifb- ti, de je hudobno djanje grefhnika na fvetu kratko; ampak morafh premi; 155 fliti, de grefhnik, kteri v’ fmertnim grehu umerje, zelo vezhncft v’ ravno tiftim tonu oftane . v’ kterim umerje, in de zelo vezhnoft ni nizh manj vre¬ den, v’ peklu terpeti, kakor je bil prezej po fmerti, kadar je v’ fmertnim grehu k’ fodbi prifhel; sakaj pekel ni kraj pokore v’ odpufhanje grehov po boshjim ufmiljenji, ampak kraj terp- 1 jen ja, de fe vezhni boshji pravizi sa- dolti kori. Dokler fmo na tem fvetu, nam je Jesuf neisrezheno dobrotljiv in u- fmiljen; tako ufmiljenje ima do grefh- nika, de bi bil prezej perpravljen , na novizh terpeti in na krishi umre¬ ti, ko bi ne bilo drugazhi mogozhe, grefhnika obvarovati vezhniga terplje- nja. — V’ bukvah od boshje ljub ni, ki jih je f. Franzifhk Salesi fpi- fal, fe najde lep sgled od tega. — V’ Kandii je bil med drugimi, ki fo fe h’ kerfhanfki veri fpreobernili, tudi eden, ki fe je fpet nasaj povernil v’ nevero, po sapeljevanji fvojiga never- niga prijatla. Kadar je fhkof tiftiga 156 kraja to svedil, fe je tako rasierdil, de je Boga profil, de naj pokonzha sapeljivza in sapeljaniga, ker nifta vredna dolej na semlji shiveti. Leta fhkof je l)il fzer fvet mosh, ali nje¬ gova velika gorezhnoft ga je premo¬ tila, de je leto neufmiljeno profhnjo k’ Bogu poflal. Ali ufmiljeni Bog m« je na snanje dal, kakofhino ufniilje- nje ima do grefhnika, dokler je n* fvetu. Viditi mu je dal, kakor nek¬ daj fvetimu Shtefanu, nebela odperte, in vidil je Jesufa fedeozhiga na lede- shimilofti, in nefkonzhno veliko fhte- vilo angeljev okoli njega; viditi mu je dal tudi pekel odpert; in tilta dva* ki je njih pokonzhanja shelel, je vi¬ dil na kraji peklenfkiga kresna v’ gro- ■ovitnim ftraliu, ker tla v’ nevarnolh kila, sdaj sdaj v’ leta ilrafhni kresen padi. Kadar fpet proti nekefam p°' gleda, vidi ufniiljeniga svelizharja, 1 {1 is fvojiga fedesha vdane in doli p 1 ' 1 ' de, kjer fia leta dva nefrezhna v’ taki nevarnofti bila, jim ljubesnjivo roko poda, in jih od kraja peklenfkig a 157 kresna potegne. Po tem fe oberne k’ fhkofu in mu rezhe: ,,Nikar me vezli ne shali s’ takimi profhnjami. Kdor grefhnikam fmert sheli, meni soper ravna, saliaj tako ufmHjenje imam do grefhnikov na semlji, de Li hotel vfe fvoje terpljenje na novizh sa-nje prekati, ko hi drugazhi ne mogli vezhniga pogubljenja obvarovani bi¬ ti/« — Tako nefkonzhno ufmiljenje ima Bog do grefhnikov, dokler fo na jvetu 5 ali zhe pa vfe njegove gnade m dobrote savershejo in v’ grehih u- merjejo, kopi na meko njegoviga ne- fkonzhniga ufmiljenja njegova ne- fkonzhna praviza, in jih po tem k’ vezhnimu terpljenju obfodi. Bog je fveti Teresii, veliki fvet- nizi, v’ duhu nekoliko na snanje dal, kakofhin je pekel ; in ona ga je, ko¬ likor je zhlovefhkimu umu mogozhe, popifala. — ,,Kadar fini ravno v’ mo¬ litvi bila, pifhe f. Teresija, fim fe na ®nkrat v’ peklu snajdla. Prezej fim fposnala, de mi je ufmiljeni Bog ho¬ tel tiki kraj pokasati, kteriga fim fi 138 bila s’ Ivo j im i grehi sallushila. Ma¬ lo zhafa lim bila v’ duhu v’ peklu, ali tako ilrafhen je bil moj Han , de ga nikdar ne bom posabila. — Pot, po kteri lim bila v’ pekel perpeljana, je bila volka temna ljuknja, polna gnufobe in neisrezheniga Imradu, m polna kazb. Po tej poti lim bila per¬ peljana k’ fteni, v’ kteri je bila ljuk¬ nja , volka in viloka, in v’ to ljuknjo lim bila pollavljena. Ni mi mogozhe isrezhi, kakolhino terpljenje lim tam¬ kaj obzhutila. Obzhulila lim, de mo¬ ja dulha v’ tako llralhnim ognji gor); de mi ga ni mogozhe le sapopalh* fhe manj pa popilati. Sraven tega lim po želim truplu take nesapopad- Ijive bolezhine obzhulila, de lo vle bolezhine, ki li jih zhlovek na Iretu milliti samore, kakor prijeten hlad v veliki poletni vrozhini. — In kar ) e bilo nar hujlhi, je bilo to, de li ' 11 dobro vedila, de lo lete bolezhine ne- Ikonzbne in bres prenehanja. Strafh' no terpljenje mi je tudi to ftoril°> ker lim smiram v’ Imertnih teshavah — 139 - bila, kakor lto ]>i me bil hotel kdo sadufhiti. Velika temota je bila okoli me¬ ne , in od nobeniga kraja nobene fvet- lobe; in nesapopadljivo je, delim ven- der vfe to vidila in raslozhila, kar je bilo ftrafhniga okoli mene, in kar je moje terpljenje gmiralo. Deliravno je bilo terpljenje, ki fim ga obzhutila, neisrezheno in ne- sapopadljivo, lim vender fposnala, de ■fim le malo od peklenfkiga terpljenja pofkufila. In is zeliga ferza Boga sa- hvalim, de mi je tako ozliitno fposna- ti dal, kaj lim li bila s’ fvojimi gre¬ bi saflushila, in kako nefkonzhno ve¬ lika je njegova miloft do mene, ker me je is tako ftrafhniga kraja refhil. Ref je, de fim velikokrat v’ pridigah flifhala, ali v’ bukvah brala, kako ftrafhno je terpljenje v’ peklu; ali vfe fo, kar fim fi od pekla popred mi- fliti samogla, je bilo ravno kakor nizh proti temu, kar fim takrat ob¬ zhutila, kadar mi je bil ufmiljeni Bog v’ duhu pekel pokasal. Deliravno je 140 she fhelt let preteklo, kar fe je to sgodilo, me vender fhe tak lirah ob¬ ide, kadar to pifhem, de fe mi sdi, de mi kri v’ shilah safeda. Od tiftiga zhafa, kar fim peklenfko terpljenje obzhutila, fe mi vfe terpljenje tega fveta lahko sdi; in fposnam, kako fnio nefpametni, kadar fmo nejevoljni in nepoterpeshljivi v’ teshavah. Vfe terp¬ ljenje na tem fvetu, naj bo fhe tako veliko in dolgo, ni zlo nizh proti terpljenju v’ peklu. Leto obzhutenje peldenfkiga terp- Ijenja mi obudi veliko ufmiljenje do krivoverzov, kteri v’ sanizhevanji bosh- jih refniz sbive, in fo v’ ozhitni ne- varnofti vezhniga pogubljenja. Moje shelje, de bi fe vli ljudje svelizhali, fo tako velike, de bi radovoljno fvoje slavljenje dala, de bi le eno farno dufho od tako llrafhniga in nefkonzh- niga terpljenja odrefhila. Kadar ka- kiga prijatla imamo , ki ga perferzh- no ljubimo, ga ne moremo terpeti viditi, bres de bi njegoviga terplje¬ nja s’ njim ne obzhulili. Kdor tedaj 141 fvojiga blishniga perferzbno ljubi, ve¬ liko s hal o It v’ Tvojim ferzu obzliuti, ker jih tolikanj vidi, ki Te pulte od hudobniga duha po potih voditi, kte- re na ravnolt v’ vezhno pogubljenje peljejo, kjer bodo neisrezheno, nesa- popadljivo in nefkonzhno terpljenje imeli. “ Tako pifhe f. Teresija, leta veli¬ ka Tvetniza boshja; in noben pameten kridjan ne bo rekel, de je lashi pifa- la; sakaj vfe, kar je f. Teresija pifala , nam fkasuje kako mozhno je refnizo ljubila; in is zeliga njeniga sbivljenja Te vidi, kako velika Tvetniza je bila. Ali vTe to, kar je uTmiljeni Bog fveti Teresii od peklenTkiga terpljenja rasodel, je grosno malo, tako de lah¬ ko rezhemo, de je pekel The nefkonzh- no hujThi, kakor ga nam leta Tvetni¬ za popiThe. Kadar je T. Avgufhtin nefkonzh¬ no peklenfko terpljenje premifhljeval, *J'aven tega pa videl, de je tolikanj ljudi na fvetu, kteri nizh drusiga sa f'oje shivljenje ne saflusliijo, kakor v’ 142 pekel saversheni biti, fe je tako sa- zhudil, de je rekel, de zhlovek, kte- ri v’ fmertnih grehih shivi, je vero ali pa pamet sgubil; sakaj zhe savolj tega v’ fmertnih grehih shivi, ko v pekel ne veruje, Kriftufovim befedam ne verjame, in je tedaj vfo vero sgu¬ bil ; zhe pa v’ pekel veruje , in ven- der fhe smiram v’ fmertnih grehih shivi, je popolnama fvojo pamet sgu¬ bil, in ni nizh boljfhi kakor norz, kteri ne ve kaj dela. Moj kriftjan! is tega, kar fino do sdaj od pekla permifhljevali, fi vsarni tri rezhi. Pervizh, sahvali dobrotlji- viga Boga, de te je do sdaj lete ne- fkonzhne nefrezhe obvaroval. Prenu* fli, ko bi bil Bog hotel po fvoji ojft*' 1 pravizi s’ tabo ravnati, bi te bil she v’ pekel savergel, kadar fi pervi fmert- ni greh lloril, in she sdavnaj bi v vezhnim ognji gorel. — Drugizh, va¬ ruj fe v’ prihodno bolj fkerbno fniert- niga greha. Zhe ti je Bog po Boju* 1 nefkonzhnim ufrniljenji do sdaj san*' fhal, de ti ni ItorrP, kakor li saldu' 145 shil, ti ni obljubil, de ti bo smiram tako sanafhal, ampak te velikovezh fvari in ti perporozha, de zhuj, ker ne vefh, kdaj bo tvoja sadnja ura prifhla. — Tretjizh , prenafhaj^s’ po- terpeshljivokjo vfe Tvoje krishe in te- shave, in Te vfelej fpomni, kadar kaj terpeti imafh, de Ti neTkonzhno vezli terpeti saflushil, zhe ravno nili vezh fmertnih grehov ftoril, kakor eniga famiga v’ želim Tvojim shivljenji, ker she sa en Tami Tmertni greh v’ pekel priti saflushimo, ko bi Bog hotel po Tvoji ojllri pravizi s’ nami ravnati. Zhe je tvoje terpljenje na Tvetu The tako veliko, vender nikdar ne rezi, de vezh terpiTh, kakor terpeti saTlushiTh. Premifli, de Ti she peklenfko terplje¬ nje saflushil, in de vTe terpljenje na Tvetu, proti terpljenju v’ peklu, je manj, kakor ifkra proti folnzu. Pre¬ mi Tli tudi, de jih je veliko v’ peklu, ki To morde manj' fmertnih grehov Borili, kakor ii jih ti she do sdaj Ho¬ rd; in vender she sdavnaj v’ vezhnim °^nji gore, in njih neisrezheno ter])- ljenje jim zlo nizh ne pomaga; ti pa imafh po boshjim ufmiljenji The zliaf, fe fpokoriti in fe svelizhati, zlie leto kratko terpljenje, ki ti ga dobrotljivi Bog pofhlje, v’ duhu pokore voljno preterpifh. Ko bi Bog kaki pogubljeni dufhi v’ peklu perpuftil, fpet nasaj na fvet priti;, in nar hujfhi terpljenje prekati in nar vezhi pokoro delati, ki fe j e kdaj na fvetu delala, bi leta dufha s’ nefkonzhnim vefeljem in s’ neisrezhe- no hvaleshnoftjo do Boga vfe to pre- terpela, de bi po tem v’ nebefa pribi¬ la. — Sakaj tedaj ti, o grefhnik! ra- dovoljno, v’ duhu pokore in s’ hva¬ leshnoftjo fvojih tesliav ne preterpifh > ker ii she v’ vezhnim ognji goreti flushil ? — Ali ti ne ftori Bog vezhi gnade, ker te na tem fvetu pokori in te v’ pekel ne savershe, kakor ko bi te bil she po tvojim saflushenji v’ p 6 ' kel sarergel, in bi te zhes tavshent let fpet is pekla refhil ? Premini to f o grefhnik I 145 S. Janes Damafzen pifhe od mla- denzha, kteri je v’ Tanjah nekoliko od peklenfkiga terpljenja vidil, de ga je to tako preftrafhilo, de °Te je po tem fkerbno greha varoval, in vTe fkufh- njave lahko premagal. Kadar je, nam- rezh leta mladenzh hude nezhifte fkufh- njave imel, je s’ shaloftnim ferzam hoga profil, de naj ga refhi od tih Tkufhnjav; in v’ tej shalofti je safpal. V’ fpanji je vidil dva mosha ki fta k’ n jemu prifhla in 11 a ga s’ faho pelja¬ la v’ nesnano deshelo, ktera je Lila tako neisrezheno,lepa in prijetna, de v Te, kar fi saniore zhlovek lepiga mi¬ niti, ni zlo nizh proti lepoti tike de- shele. Mladenzh Te grosno sazhudi, ker tako neisrezheno lepoto in prijet- noll vidi, in ne ve, kje je; kar safli- (hi glaf, kteri mu rezhe , de leta kraj J e frezhno prehivalifhe tillih, kteri To n a fvetu hoshjo pollavo svelto dopol- n °vali. Leta mladenzh, vef Tam is Tehe od vefelja, profi dva mosha, ki da ga v’ leta prelepi kraj perpeljala, naj ga sa smiram v’ tem kraji pu- 7 146 llila. Ali mosha mu rezheta, de v’ lem prijetnim kraji le tihi prebivajo, kteri fo veliko na fvetu sa Boga fto- rili in prekali, in ki fo farni febe vedno premagovali; de pot, po klen tiki, ki liozhejo v’ tej desheli prebi¬ rali, va-njo pridejo, je teshavna m polna ternja. — In po tem ga peljat* naprej, in pridejo do shalokniga teni- niga kraja, kteri je bil tako ftrafhen, de fi zhlovek nizh tako krafhniga mr flili ne more. V’ fredi tega kraja j e bil jeser poln shvepla in ognja; in v tem jeseru je saglc^al mladenzh nc- fkonzhno fhtevilo nefrezhnih prebi¬ va vz o v tega prekrafhniga kraja, kteri fo bili vfi sakopani v’ ognji, in vli na¬ polnjeni od tega prezhudniga ognj*' Sraven tega je vidil veliko fhtevil° grosovitnih pofhak , ktere fo fi persa* devale, terpljenje letih nefrezhnih, ko¬ likor je kilo mogozhe, pogmirati. D rU ' siga ni flifhal v’ tem kraji, kakor tu* letije in jokanje in preklinovanje. Vef prekrafhen skeli f kora j is teg* kraja priti; in takrat saflifhi gl*^ 147 kteri mu rezhe: ,,To je kraj, kteriga je boshja praviza viim lerdovratnim grefhnikam perpravila. V’ tem vezh- nim ognji vil ti/ii gore, kteri fo po fvojim hudim nagnjenji na fvetu slii- veli. Sdaj morajo tukaj sa kratko ve- felje, ki fo ga v’ grehih vshivali, vezh- no hres prenehanja terpeti.“ — Vfe to je mladenzha tako preftrafhilo, de le je prebudil in fe je na viim shivotu treti]. Spomin prcllrafhniga terpljenja r’ peklu mu je tako globoko v’ ferzu vtifnjen oftal, de je po tem vedno leto terpljenje premifhljeval, in je lahko 'de fkufhnjave premagal, s’ kterimi ga je hotel hudobni duh v’ greh sape!jati. Ravno tako tudi ti, moj krili jan! nikoli ne posahi titliga preftrafhniga kraja, v’ kterim grefhniki sa kratko grefhno vefelje vfo nefkonzhno vezh- noft gore in terpe, bres prenehanja, kres polajfbanja, in bres vtiga upanja, kdej reflieni biti. Pofehno v’ ikufh- njavah fe fpomni pekla, v’ kteriga te skeli fkufhnjavz perpraviti, in sdihni ¥ 7 * 148 k’Bogu, de bi ti mozh dal, fkufhnja- vo premagati in fe greha obvarovali- MOLITEV f. Teresije po premifhIjevanji pekla- O moj Bog, moj Bog! bodi nn milokljiv! Kako bi samogla isrezhi, kako velika je moja shaloft, kadar pre- miflim kan dulhe, ktera je bila na fvetu vifoko zhefhena, ljubljena, in t vlih rezheh poftreshena, kadar is tega fveta gre in vidi, de je vezhno po¬ gubljena, in de njeniga terpljenja nik¬ dar konza ne bo; kadar vidi, de p sdaj nizb ne pomaga, fvoje mifli od premifhljevanja vezhnolti odvrazbevati; kakor je bila na fvetu navajena; kada r fe vidi na vfe vezhne zhafe odlozheno in tako rekozh odtergano od vshiva- nja pofvetniga vefelja, kteriga je bil fl > kakor fe ji sdi, komaj vsbivati sazhe- la, sakaj vfe pofvetno vefelje fe p°' gubljenim dufham v’ peklu tako kratko 149 seli, kakor fanje; kadar fe vidi obda¬ no od grosovitnih peklenlkih duhov, kteri li persadevajo in ii bodo vezimo persadevali, ji njeno terpljenje gmi- ratij kadar fe vidi v’ peklenfki temoti, kteri nizh drusiga ne raslozhi, ka¬ kor vezhni ogenj in vfe to, kar ji je perpravljeno v’ vezhno terpljenje. — Kako ftrafhno je to! Ali kako malo je vfe to, kar isrezhi ali mifliti samo- remo, proti temu, kar je saref v’ pe¬ klu. O Gofpod! kdo je bil vender leti dufhi ozhi savesal, de ni popred lega preftrafhniga bresna vidila, do¬ kler ni na vfe vezhne zhafa va-nj padla? Kdo ji je bil ufhefa samafhil, de ni nikdar flifhala, kar ji je bilo toliko¬ krat rezbeno, kako neisrezbeno in ne- fkonzhno je terpljenje v’ peklu? — 0 ftrafhna nefrezhna vezhnoft! O terp¬ ljenje bres konza in prenehanja! Ka¬ ko je vender to, de fe pofvetnjaki ne- fkonzhniga terpljenja ne boje, kteri le vender tako fkerbno vfakiga nar "Mrtjfhifra neprijetnima obzhutka na Ketu ogibljejo? — 150 O Gofpod ! neisrezheno mi je shal, | de fim toliko zhafa fvojiga slavljenja sgubila, v’ kterim nilim tih refniz premifhljevala in sapopadla. In neis¬ rezheno me ferze boli, ker fhe toliko drugih vidim, kteri tih refniz nozhe- jo poflufhati in sapopahi. — Prolhu te, o moj Bog! rasfvetli kako dufho, ki vefh de bo veliko drugih rasfreth- la. Profim te, flori to, ne savolj me¬ ne, ne savolj moje profhnje, ampak po nefkonzhnim saflushenji fvojiga lju¬ bi ga Sina. Poglej , o moj Bog ! nje¬ gove rane ; in ker je on tihim odpu- hil, ki fo ga ranili, odpuhi tudi ti nam nafhe grehe, s’ kterimi fmo te rasshalili. Amen. Do sdaj fmo premifhljevali p re ' ftrafhni kraj vezhniga terpljenja, kte- riga je boshja praviza vfim tihim p er ' pravila, kteri v’ fmertnih grehih shive, in v’ fmertnih grehih tudi umerjejo- Ali sraven tega kraja je fhe dru¬ gi kraj terpljenja na unim fvetu, v 151 , kteriga pridejo lifti, Iti ne umerjejo ravno v’ fmertnih grehih, ki imajo pa vender nefpokorjene majhine gre¬ he na fvoji dufhi, kadar is tega fveta gredo ; satoraj pa tudi njih terpljenje na unim fvetu ni rezhno , ampak zhaf- no. Leta kraj zhafniga terpljenja na unim fvetu fe imenuje vize. — Pre¬ mini, moj kriftjan! tudi leto terplje¬ nje, in boj fe ga, sakaj deliravno ni vezhno, je vender grosovitno hudo. Nar pred premifli fprizhevanje, ki fe v’ fvetim Pifmu od viz najde. V’ drugih bukvah Makabejzov v’ XII. poftavi fe bere, de je Juda Makabejz veliko denarjev v’ Jerusalem poflal, de bi fe boshja flushba in darovanje opravilo sa dufhe tihih njegovih to- varfhev, ki fo v’ vojfki shivljenje sgu- bili. In dalej fe bere, de je to fveta m dobra mifel, sa mertve moliti, de bi jim njih grehi odpufheni bili. Is tega fposnamo, de nekteri gre¬ hi bodo na unim fvetu odpufheni. Vera naf uzhi, de tihim ki fo v’ pe¬ klu , njih fmertni grehi nikdar odpu- 152 fheni biti ne morejo, sakaj is pekla I ni refhenja. »Njih zheruv nikdar ne amerje , in ogenj nikdar ne vgaf- ne.“ *) Vera naf pa tudi uzhi, de v’ nebelih ni nobeniga, nar manjfhiga greha, „ sakaj nizh omadeshvaniga ne more v ’ nebeja priti **) — To- raj mora na unim fvetu sunaj pekla in nebef fhe tretji kraj biti, v’ kte- rim fe dufhe s’takimi grehi snajdejo, kteri nifo fmertni in kteri odpufheni bili samorejo ; in leta kraj je imeno¬ van vize, ali kraj zhafniga terpljenja v’ odpufhanje majhinih grehov na u- nim fvetu. Spominja vredno je, kar pifhe f- Perpetua, dve llo let po Kriftufovim rojltvu, od fvojiga brata, kteriga je v’ duhu v’ vizah vidila, in je tako dolgo sa-nj profila, de ga je Bog is viz refhil. ,,Kadar fmo vli fkup, ko¬ likor naf je bilo savolj kerfhanfke ve¬ re v’ jezhi sapertih, molili, lim ne- prevideno, bres de bi bila va-nj mi' *) Mark. g. 40- ,Skr. Rasod. 21, 27- 153 flila, ime fvojiga brata Dimokrata iz¬ rekla, kteri je Lil nekaj zhafa popred umeri. Sazhudila fim fe, in tim kma- lo sazhela mifliti, de morde naunim fvetu terpi, defiravno ni bil vezh ko fedem let itar, kadar je umeri, in de mu bom morde samogla pomagati. Prezej fim sazhela s’ veliko gorezh- nolljo sa-nj Boga profiti, de bi ga is terpljenja refhil. In ker fim ga tako mozhno v’ fpominu imela, fe je per- godilo, de fim ga fhe tifto nozb v’ fanjah vidila. Vidila fim ga v’ tem¬ nim neprijetnim kraji, in vidilo fe mi je, de veliko vrozhino in veliko shejo terpi. Njegov obras je bil sha- lollen, bled in vef ranjen. Le od da- lezh fim ga vidila, in ni'mi bilo mo- gozhe, fe mu perblishati. Bliso nje¬ ga je bila pofoda polna vode, ali le¬ ta pofoda je bila velika in vifoka, de moj brat ni mogel dovode priti, de¬ firavno fe je ftegal in. fi je veliko persadeval, jo dofezhi. Kadar fim to vidila, me je tako ferze sabolelo, de fim fe prebudila. — Sdelo fe mi je, rj ** 154 de mi je hotel Bog s’ tem na snanje dati, de moj brat na unim fvetu ter- pi, in de moram sa-nj moliti. Po tem fim fhe s’ vezhi gorezh n oh j o sa-nj molila, kakor popred. .Nekaj zliafa po tem fim fpet fvojiga brata v’ Ta¬ njah vidila, ali njegova podoba je bi¬ la lepa in prijetna, in v’ velikim ve- felji je bil. Tiha pofoda, ki fim jo v’ pervizh vidila, je bila sdaj niška, tako de je moj brat lahko is nje s»- jemal; in vidila fim ga, ko je s’ sla¬ tina kosarzam is pofode sajemal in pil« — Sdelo le mi je sdaj, de je Bog j moje prof linje uflifhal in mojiga bra¬ ta is terpljenja refbil.“ Tako fe ji je fanjalo. Kadar je bil Rimfki zefar Teo- dosi umeri, je f. Ambrosh, kteri je bil v’ tihim zhafu Majlendarfki fbkof, pejto malho in bile sa pokoj njegove dufhe opravil, fhtirdefet dni po z e- farjevi finerti. In v’ pridigi, ktero je bil per tej perloshnohi naredil, pra¬ vi, de je to ha ra navada v’ kerfban- fki katolfhki zerkvi, sa dufhe v’ vizah 155 moliti in boshjo flushbo sa-nje oprav¬ ljali, in de jo v’ nekterih krajih tretji dan in tridefeti dan, v’ nekterih fedmi dan in flitirdefeli dan po od- lozhenji dufhe opravljajo. — To nam fprizhuje, de je bila vera v’ vize od perviga sazhetka kerfhanftva do sdaj, smiram v’ kerfhanflii katolfhki zerkvi ohranjena. Tudi v’ vizah je, kakor v’peklu, dvojno terpljenje. Ali velik raslozhik je med terpljenjem v’ peklu in med terpljenjem v’ vizah , ker je peklenfko terpljenje vezhno, terpljenje v’ vizah pa zhafno. Pervo terpljenje dufh v’ vizah je to, de boshjiga oblizhja ne gledajo. Leto odlozhenje od Boga dufham v’ vizah grosovitno terpljenje dela, ker Boga neisrezheno ljubijo, in njegovo lepoto in fvetoft popolnama fposnajo, m neisrezheno shele , s’ Bogam flde- njene biti, in fhe ne morejo pred njegovo oblizhje priti. — Kakor je bi¬ lo rezheno, kadar je bilo govorjenje °d terpljenja v’ peklu, de nam je ne- 156 mogozhe, dokler fmo na fvetu, po- polnama sapopafti, kako grosovitno terpljenje je to dufham v’ peklu, ker fo od Boga odlozhene; ravno tako moremo tudi tukaj rezili in fposnati, de fmo vfe prevezh pofvetni in telef- ni, in de sato ne moremo sapopafti, de je tudi dufham v’ vizah to nar hujfhi terpljenje, ker fo od Boga od¬ lozhene ; in ker Boga neisrezheno lju¬ bijo , jim mora to odlozhenje fhe huj¬ fhi terpljenje biti, kakor pogubljenim v’ peklu, kteri Boga ne ljubijo. Ker je shaloft in britkoft Abfalona, kadar je flifhal, de ga njegov ozhe David nozhe vezh viditi, in de ga ne pufti pred fvoje oblizhje priti, tako velika bila, de je shelel, raji umreti, kakor v’ tako shaloftnim Ilanu sliiveti; kako neisrezheno velika mora fhe le brit¬ koll dufh'v’ vizah biti, ker ne fme- jo pred oblizhje preljubesnjiviga Boga priti, in ker fo nektere med njimi veliko let od njega odlozhene. Drugo terpljenje dufh v’ vizah je ogenj. Ogenj v’ vizah, kakor pifhejo 157 zerkveni uzheniki, je ravno tako ne- sapopadljivo ftrafhen, kakor ogenj v’ peklu, s’ tem raslozhkam, de ni ve- zhen, in de ga verne dufhe v’ vizah ne obzhutijo tako hudo, kakor pogub¬ ljene dufhe v’ peklu; ker imajo le¬ to vefelo upanje, de bodo fkoraj is njih terpljenja refhene in po tem vezh- no frezhne v’ nebelih; pogubljenim dufham pa to njih terpljenje neisre- zheno gmira, ker vedo in vedno v’ to miflijo , de je njih terpljenje bres vliga konza in prenehanja. Terpljenje v’ vizah je tako veli¬ ko, de vfe, kar zhlovek na fvetu ter- peti samore, ni zlo nizh proti terpje- nju v’ vizah. Tako pifhejo zerkveni uzheniki, in pofebno f. Avgufhtin , kteri tudi pravi: „Ne rezi o krilljan! Zhe bom le svelizhan, lim she sado- voljin; vize me nizh ne fkerbe. Ne rezi tako, sakaj terpljenje v’ vizah je neisrezheno hudo.“ — In saref, moj kriftjan! ne rezi in ne mifli tako, am¬ pak boj fe viz, in persadevaj li is žele fvoje mozhi, tako na fvetu shiveti, de 158 po fvoji fmerti ne bofh dolgo v’ vizah. Ker fe hudodelnik po florjeni hudobii boji, deshelfki pravizi v’ roke priti, ker ve, de bo v’ jezlio sapert in bo marlikaj terpeti mogel; sakaj fe pa ti, moj kribjan! viz ne bojifh, ker je vender gotovo, de vfe terpljenje, kx ga vli jetniki na želim fvetu preboje, fkupaj vseto, ni tako veliko, kakor je terpljenje, ki ga mora vfaka dufha v’ vizah prekati? — Boj fe tedaj viz, in varuj fe tudi majliniga greha , sa¬ kaj ravno sa majhine grehe morajo du- fbe v’ vizah tolikanj terpeti; in oprav¬ ljaj radovoljno fpokorne dela, sakaj ravno like dufhe, ktere fo na fvetu fpokorne dela v’ nemar pufhale, mo¬ rajo v’ vizali nar vezli terpeti. Svetniki fo fe viz bali, in satoraj fo toliko fpokornih del opravljali, in fo fe sraven tega tudi vedno v’ molitve vernih perporozhevali. S. Monika je na fmertni poltelji fvojimu finu Av- gufhtinu in drugim okolibojezhim ta¬ ko porozhila : „Ne imejte nobene po- febne fkerbi sa moje truplo po moji 159 fmerti; malo mi je na tem leshezhe, kamorkoli ga kote sakopali. Ali to pa raf prolim, de povfod kjer kote, sa mojo dufko fpomin kori te per Gofpo- dovim altarji.“ — Tako fe je leta ve¬ lika fvetniza molitvam vernik perpo- rozhevala, ker fe je kala, dolgo v’ vi¬ zah terpeti. — „Ni skelela, pifhe f. Avgufhtin, de bi jo s’ veliko zhakjo pokopali, ali de ki njeni grob ime¬ nitno polepfhali: ampak le to je ske¬ lela, de ki sa-njo molili per hoshji flushki, per kteri fe je vfak dan sve- ko snajdla, dokler je shivela, ker je terdno verovala, de fe v’ tej prefveti fkrivnoki nedolshno Jagnje koshje da¬ ruje, ktero je s’ fvojo prefveto kervijo grehe zeliga fveta sbrifalo.“ Neisrezheno hudo je terpljenje v’ vizah; in premifli, moj krikjan! sa kakofhine grehe morajo verne dufhe v' vizah leto terpljenje prekati. Go¬ tovo ne sa fmertne grehe, sakaj tike dufhe, ktere v’ fmertnih grehih is fve¬ ta gredo, pridejo v’ pekel. Sa maj- lune, odpukljive grehe lerpe dufhe v’ ICO vizah. — Sa kake majhine lashi, sa kako majhino sanikernoft v’ boshji flushbi in v’ molitvah, sa kako maj¬ hino jeso in nejevoljo, sa kako maj¬ hino vshivanje pofvetniga vefelja mo¬ rajo lete uboge dufhe toliko terplje- nja predati. — Premifli to, moj krift- jan! in boj fe tudi majhniga greha, in varuj fe ga, kolikor ti je le mogozhe. S. Avgufhtin je po fmerti fvoje fvete matere svefto dopolnil, kar mu je bila na fmertni poftelji narozhila, in je zeli zhaf fvojiga shivljenja vfak dan sa-njo molil, in tudi drugih pro¬ fil, de naj sa-njo molijo. Premiflimo molitev tega velikiga zerkveniga uzhe- nika, ki jo je sa dufho fvoje matere opravljal; in premiflimo, de je to •molitev dolgo zhafa po fmerti fvoje matere opravljal. To nam fprizhuje, de je f. Avgufhtin dobro fposnal in terd- no veroval, de fe morajo saref marfi- ktere dufhe dolgo zhafa v’ vizah pokori¬ ti, preden samorejo v’ nebefa priti. Takole je molil f. Avgufhtin sa fvojo mater: „§o!se, ki jih danf pred 1G1 tabo tozhim, o moj Bog! fo vfe dru- gazhne, kakor fo bile tifie folse, ki fim jih tozhil, kadar je moja mati umerla. Moje folse pridejo sdaj is ftrahu in groše, ktero moje ferze ob- ( zhuti, kadar premiflim ftan tiftih dufh, ! ktere tudi le v’ majhinih grehih is I fveta gredo. Ref je, de je moja mati vfa v’ Kriftufu shivela, in zeli zhaf nje- niga shivljenja je bilo vfe njeno dja- nje jn nehanje tako zhifto in fveto, de te ne moremo sa to sadofti zha- ftiti in hvaliti •, vender li ne upam re¬ zki, de po tem, ko fi jo bil v’ fve- tim kerltu od vfih grehov ozhiftil, ni nikdar nobene befede isrekla, ki je bila tvoji poftavi nafproti; in vezhna refniza Jesuf Kriiluf, tvoj Sin, pravi, de kdor bo le fvojimu bratu norz re¬ kel , po peklenfkiga ognja vreden. Satoraj gorje fhe zlo tiftim, ki fo le¬ po in fveto na fvetu shiveli, zhe jih po ojftrolli fvoje pravize in bres ufmi- ljenja fodifh! — Deliravno fe grosno v’ tebi rasvefelim, o Bog mojiga fer- za! kadar premiflim, kako lepo je 162 moja mali s’ pomozhjo tvoje gnade. shivela 5 puftim vender sdaj to na tira¬ ni, in te prolim, de ji odpufli njene grehe. — Uflifhi me po saflushenji fvojiga Sina, hi je sa naf grefhnike na hrishi umeri. — Vem de je bila grosno ufmiljeniga ferza, in de je tudi is fer- za vfim odputlila, hi fo jo rasshalili; odpufti ji tedaj tudi ti njene grehe, hi jih je po fvojim herftu tlorila, sa- haj veliko let je fhe po fvojim hertlu shivela. — Perferzhno te prolim, od¬ pufti ji. Naj tvoje ufmiljenje premaga tvojo pravizo, in ne pojdi v’ fodho s’ tvojo flushabnizo. Taho je molil f. Avgufhtin sa Tvo¬ jo mater, vezh ho clvana/Ji let po nje¬ ni fmerti. Is tega vidifh, moj krift- jan! hakofhine mifli od ojftrofti in dol- gofti terpljenja v’ vizah je mogel leta fveti uzhenih imeti, her je toliko let po fmerti fvoje fvete matere, htera je morebili le kaki majhin greh po fvo¬ jim herftu llorila, sa-njo Boga profil, de hi ji njene grehe odpuftil in jo J® terpljenja refhil. Premifli to, moj 165 kriftjan ! in hoj fe viz. Zhe fo fvelni- hi vezh zhafa v’ vizah terpeli, kako dolgo bofh fhe le li mogel terpeti, sla hi, zhe fe v’ prihodno bolj fkerbno majhinih grehov ne varujefh. Ali ne le farno sato ti perporo- zhim, vize premifhljevati, de bi fe po tem bolj fkerbno tudi majhinih gre¬ hov varoval; ampak tudi sato, de bi fi persadeval, vernim dufham v’ vizah pomagati, de bi pred is terpljenja re- fhene bile. Premi Hi, de morajo lete pravizhne dufhe savolj majhinih gre¬ hov toliko na unim fvetu terpeti, de ne samoremo njih terpljenja sjpopa- fti. — Ko bi kakiga kudodelnika v’ ognji vidil, ki je po deshelfki pravizi obfojen, v’ ognji umreti, bi fe ti go¬ tovo fmilil, in ko bi ti mogozhe bilo, ga refhiti, bi fi gotovo persadeval, mu pomagati. Ali ker je pa terpljenje, ki ga morajo dufhe v’ vizah jmehati, fhe veliko hujfhi, kakor vfe terpljenje na fvetu, in ker dobro vefh, de jim samorefh pomogati, fi persadevaj, jim njih terpljenje kolikor morefh perkraj- 164 fhati. Morde imafh hahiga dobriga prijatla, hahiga dobrotniba, ali zlo o- zheta ali mater, brata ali Teftro v’ vi¬ zah, bteri v’ Tvojim terpljenji v’ Tvoje prijatle na Tvetu saupajo, rehozh: ,,U- fmilite Je me, ujmilite Je me, vfaj vi moji prijatli, sahaj roka Gojpo- dova me je sadela^l J Terpljenje Tamo na Tebi, v’ hte- rim To, bi te she imelo perganjati, sa-nje moliti in jim pomagati, bo bi tudi tvoji prijatli ne bili; The vezhi dolshnoft pa te veshe, sa Tvoje prijatle in dobrotnibe, bi To v’ vizah, Boga profiti, de bi jih po Tvojim nefhonzh- nim uTmiljenji Tboraj is lerpljenja re- Thil. — In sahaj bi jim ne pomagal ? Ali Te samorefh isgovarjati, de ti m mogozhe, jim pomagati? — Nizh ni loshej, hahor dufham v’ vizah poma¬ gati. Rabo delo milofti, bi ga sa-nje opravifh; babi poft, baba molitev, bi jo sa-nje Bogu darujeTh; baba Tveta malha, bi jo sa-nje opraviti dafh, sa- *) Job. ig, 21. 165 — more letim ubogim dufham veliko po¬ magati, jim njih terpljenje veliko per- krajfhati. — Ne morefh tedaj rezhi, de ti ni mogozhe, jim pomagati. To- raj jim pomagaj, moj krik jan! in ne bodi tako neufmiljen, de bi dufham pomagati ne hotel, ki fo v’ takim terpljenji. S. Bernard, leta rasfvetljeni zerk- veni uzhenik, pifhe v’ shivljenji f. Malahia, kako je leta fvetnik s’ Tvoji¬ mi molitvami, pofebno pa s’ fveto ma¬ lho , dufhi fvoje feftre, ki je bila v’ vize obfojena, pomagal. Leta dufha fe mu je, po boshjim perpufhenji, vezhkrat v’ /panji perkasala. V’ per- vizh jo je vidil v’ fanjah pred zerkve- nimi vratmi fiati, in mu je rekla, de she tridefet dni ni jedla. Kadar fe je prebudil, je fposnal, de je ravno tri¬ defet dni, kar je nehal, fveto malho sa-njo brati. Tedaj je prezej drugi dan fpet sazhel sa-njo mafhevati in moliti. Nekaj zhafa po tem je fpet fvojo feflro v’ fanjah vidil, ki je bila fhe smiram pred zerkvenimi vratmi ; 1G6 in je tedaj fhe bolj svello sa-njo mo¬ liti sazhel. Po tem jo je vidil v’ zerk- vi, pa fhe dalezh od altarja. V’ sad- njizh, ker je le fhe smiram sa-njo molil, fe mu je fanjalo, de jo je vi¬ di 1 v’ fredi zerkve v’ drufhini sveli- zhanih. Persadevaj li tudi lij moj krift- jan! vernim dufliam v’ vizah is njih neisrezheniga terpljenja pomagati. Mo¬ li in proli vedno sa-nje, in daruj Bo¬ gu sa-nje dohre dela: in defiravno ti Bog ne pokashe, kakor je vzhali fvo- jim fvetnikam pokasal, de profliuje kriftjanov vernim dufham v’ vizah po¬ magajo, je vender gotovo, de jim pomagajo. Stori, kolikor rnorefh, sa dufhe v’ vizah, in po tem prepufti hoshji milofti, de naj tvoje dobre de¬ la po fvojim dopadajenji oherne. Zhe ii svefto persadevafh , dufham v’ vizah pomagati, ne ftorifh le njim dobro, ampak tudi fam febi; saka) lete fvele dufhe, kadar v’ nebcfa poi¬ dejo , pofebno sa tifle Boga profijo > ki fo sa-nje molili in druge dobre de- 167 Ja opravljali, dokler fo v’ vizah bile. In kadar bofh tudi ti po fvoji fmerti v’ vize prifhel, takrat bodo fhe le prav perferzhno sa-le Boga profile, ker is lakne fkuflinje vedo, kako hu¬ do je v’ vizah biti. — Zhe fi pa ne- ufmiljen do vernih dufh v’ vizah, bo pravizhni Bog perpufl.il, de tudi sa-te ne bo nobeden molil, kadar bofh v’ vizah. Ne sanafhaj fe, de bodo tvoji prijatli sa-te molili, kadar bofh mer- tev. Tvoji prijatli te bodo kmalo po- sabili: m kakor fi bil ti neufmiljen do tikih, ki fo pred tabo umerli, ta¬ ko bodo tudi tiki, ki bodo sa tabo shiveli, do tebe neufmiljeni. Nar bolj- -f hi bo, zhe fe na-n je ne sanafhafh , ampak zhe fam sa fvojo dufho pofker- bifh, dokler fi na fvetu. Stori sveko, kolikor morefh , sa dufhe v’ vizah, zeli zhaf fvojiga shivljenja, in fi bofh veliko svehih prijatlov perdobil, kleri bodo sa-te Boga profili, kadar bofh v’ vizah. De molitve krikjanor na fvetu ver¬ nim dufbam v’ vizah veliko pomagajo. 1G8 fe najde vezhkrat poterjeno v’ zerkve- nih sgodbah. Zerkveni uzhenik Eusebi pifhe, de je bil zefar Konfhtantin sa- povedal, de naj po njegovi fmerti nje¬ govo truplo v’ zerkvi pokoplejo, ki jo je fvetim Apoftelnam na zhalt: fosidal; ker je upanje imel, pravi f. Eusebi, de bo njegova dufha po molitvah, ki fe bodo v’ tej zerkvi opravljale, kako polajfhanje prejela. V’ bukvah f. Franzifhka Salesja fe najde sgodba, ktera nam fprizhu- je, kako fo Bogu prijetne dobre de¬ la , ki mu jih verni na semlji sa du- fhe v’ vizah darujejo. Kadar je nam- rezh f. Franzifhk Salesi v’ Padovi v’ vikfhi fholi bil, fe je pergodilo, de je rasujsdan fholar fvojiga tovarfha in prijatla po nozhi uftreljil, bres de bi ga bil posnal, ker mu ni hotel odgo¬ voriti , kadar ga je vprafhal, kdo je- Po ftorjeni hudobii je leta fholar v’ velikim ftrahu k’ dobri llari vdovi per- beshal, ki jo je posnal, ji je rasodel fvojo hudobijo, in jo je profil, de naj ga fkrije. Leta dobra shena fe ga 169 ufmili in ga fkrije. Komaj je bilo to borjeno, ji she pernelejo njeniga iina mertviga v’ bifho. Prezej je fposnala, de je mladenzh, ki ga je bila ravno fkrila, ubijavz njeniga lina. Gre te¬ daj tje, kjer je bil inladenzh fkrit, in mu rezlie s’ lokami: „Kaj ti je moj ubogi lin boril, de 6 ga tako neufmi- Ijeno umoril?“ — Mladenzh, ko sve, de je fvojiga prijatla, in fina fvoje do- brotnize umoril, le tako prebrafhi, de fe na kolena jjred-njo vershe in jo profi — ne, de naj ga fhe dalej fkri- va — ampak de naj gre deshelfki go- Jpofki njegovo hudobijo rasodeti, ker sheli, ozhitno to preterpeti, kar fi je sa fvojo hudobijo saflushik — Leta ufmiljena vdova, kadar je vidila, ka¬ ko perferzhno je mladenzhu shal, de je to hudobijo boril, je tako ufmilje- nje do njega v’ Tvojim lerzu obzhu- tda, de mu je popolnama odpubila , ln mu je rekla, de naj vedno Boga profi, de bi mu odpubil, in de naj froje shivljenje poboljfha. Mladenzh 8 — 170 — je to terdno obljubil, in tudi svefto dopolnil. Leto dobro delo kerfhanfke mi¬ lobi je Bogu darovala sa dufho fvoji- ga fina; in po tem ji je dobrotljivi Bog kakor fe ji je sdelo na snanje dal, de je dufhi njeniga fina ufmiljen bil in jo je v’ nebela vsel savolj njeniga velikiga ufmiljenja do ubijavza njeni¬ ga fina, kteriga bi bila lahko po vfi pravizi deslielfkim fodnikam isdala. Tako pifhe f. Franzifhk Salesi, kteri je ravno ob trftirn zhafu kadar fe je to sgodilo, v’ Padovi v’ f boli bik Ker tedaj s’ molitvami in s’ dobri¬ mi deli dufham v’ vizah pomagati sa- moremo, ne bodimo neufmiljeni do njih, ampak pomagajmo jim, in tako bomo tudi farni febi pomagali. 171 ZHBTEHTI DEL. Prciiiifliljeranjc nebel. I^febefa fo prebivalifhe bosbje, pre- bivalifhe angeljev in fvetnikov, in sbe- ralifhe vfiga dobriga, vfiga vefeliga in prijetniga; nebefa fo nar lepfbi delo boshje vligamogozhnofti, in zena Kri- ftufove kervi. — Toraj li mifli, moj krilljan! vfe kar je nar lepfhiga, nar boljfhiga, nar vikfhiga na fvetu, in vfe to ni zlo nizh proti temu, kar svelizbani v’ nebelih vshivajo. „Nobe- no oko ni vidilo, in nobeno uho ni Jhfhalo , in nobeno zhlovefhko Jerze ni obzhulilo , kaj je Bog tijiim per- pravil, ki ga ljubijo *) *) I- Kor, 2, g. a 172 S. Adrian je bil pred fvojim fpre- obernjenjem rimfki vojfhak. Kadar je vidil, kako fo kriftjani, ki fo jih riin- fki poglavarji savolj vere preganjali in neufmiljeno morili, ftanovitno vfe terpljenje preftali, raji kakor vero sa- tajili, fe je grosno sazhudil in jih je vprafhal, kaj vender upajo po irnerti sadobiti, ker takofhino terpljenje tako ftanovitno preterpe? —■ Na to fo mu leti fveli kriftjani tako odgovorili: ,,Terdno upanje imamo, de bomo po fmerti, zhe savolj vere umerjemo, ta¬ ko frezhni, de vfe to, kar ti na fvetu dobriga in prijetniga mifliti samore- mo, ni zlo nizh proti temu, kar naf na unim fvetu zhaka. Leto upanje nam vfe nafhe terpljenje tako polaj- fha, de ko bi fto shivljenj imeli, bi jih s’ vefeljem vfe sgubiti hotli, de bi le tifto frezho sadobili, klero nam j e Bog po fmerti perpravil. Nafhe terp¬ ljenje na tem fvetu je kratko; sveli- zhanje pa, ki naf na unim fvetu zha¬ ka, je bres vtiga konza.“ — Leta od¬ govor je Adriana tako rasvefelil, dc fe 173 je h’ kerfhanfki veri fpreobernil, in de je tudi on fvojo kri sa fveto ker- fhanfko vero prelil. Glej, moj krilljan! ravno tike ne¬ bela, sa ktere fo pervi kri k ja ni toliko preterpeli, fo tudi tebi perpravljene. Ali fo sdaj manj vredne, kakor fo bile v’ pervih zhalih kerfhanftva? Pervi krikjani fo toliko sa nebefa terpeli; kaj pa ti, moj krilljan! sa nebefa ko- rifh ali terpifh ? — Kaj miflifh, de bofh saftonj nebefa sadobil? Nebefa fo plazhilo, in vfako plazhilo mora sa- flusheno biti. — Premifli to, moj krill¬ jan! in glej, de nebef ne sgubifh. Premiflimo, kolikor nam je mo- gozhe, nesapopadljivo nebefbko vefe- 1 je. S. Avgufhtin pravi, de vfe nebefh- ko vefelje je sapopadeno v’ tib treh befedah: ,,Vidili, ljubili, hvalili bo- mo. u — Vidih bomo Boga, kakor je fam na febi; fposnali bomo njegove bosbje popolnamofti, njegovo dobroto, vligamogozhnoll, modroft,- previdnoll m vfe druge njegove lallnolli. To fposnanje flori tako vefelje svelizha- 174 nim v’ nebelih, de ga ne moremo na /Vetu popolnama sapopalti. — Ljubili bomo Boga zhes vfe in tako, kakor je vreden ljubljen biti. Leta fveta Iju- besen tako fladko obzliutenje v’ sveli- zhanih dufhah obudi, de jih nesapo- padljivo in nefkonzhno frezhne flori; in to, ker dobro vedo, de ne bodo nikdar Boga, ki ga tako neisrezheno ljubijo, sgubili, to fhe veliko njih ve¬ lel je povikfha. — Hvalili bomo Boga, kakor mu angel ji bres nehanja zhaft in hvalo pojo. Tudi v’ tem najdejo svelizhane dufhe v’ nebelih tako neis- a rezheno vefelje, de ga revni prebi- vavzi tega fveta ne samorejo popolna¬ ma sapopalti. Sraven tega bomo v’ nebelih tudi vidili in na tanko fposnali fkrivnoft od- refhenja in vfe druge fkrivnofli nafhe fvete vere; vidili bomo Jesufa v’ nje¬ govi bosj^ji in zhlovefhki naturi; vidili ; bomo kraljizo nebefhko, in vfe angelje in fvetnike, kteri bres nehanja Boga hvalijo in zhafte. — ,,0 neisrezheno vefelje, pravi f. Avgufhtin, med an- — 175 — gelji in fvetniki biti, Boga gledati in ga vezhno vshivati!“ V’ shivljenji fvetnikov fe bere, de je dobrotljivi Bog vzliafi perpuftil, de fe jim je prefveta deviza Marija, ali kaki angelj nebefhki perkasal; in de- liravno je to le malo zhafa terpelo, fo neisrezheno vefelje obzhutili. Ali ka- kofhino vefelje obzhutijo fhe le sveli- zhani v’ nebelih, ker ne vidijo le an- geljev in kraljize angeljev, ampak vezhniga prefvetiga Boga; in to ne le malo zhafa, ampak zelo nefkonzh- no vezhnoft; in kakor je njih vefelje nesapopadljivo veliko, kadar v’ pervizh Boga sagledajo, ravno tako veliko in smiram novo ho leto njih vefelje zelo nefkonzhno vezhnoft, sakaj nebefhko vefelje ni, kakor pofvetno vefelje, kte- riga fe zhlovek fkoraj navelizha; am¬ pak je smiram novo in smiram ne¬ fkonzhno veliko. Kadar vsiliva zhlovek pofvetno ve¬ felje ali pofvetno frezho, ni nikoli dol¬ go zhafa vefel in sadovoljin. Kadar sa- dobi kako rezh, ki jo je mozhno she- 17G lel, fe je kmalo navelizha, in fpet Jkaj vezh posheli; in v’ /redi nar vezhiga pofvetniga vefelja je zhlovefhko ferze fhe smiram nesadovoljno in sheli fhe kaj boljfhiga in smiram kaj noviga. Toraj pravi modri Pridigar v’ f. Pifmu: ,,Oko fe nikoli ne nagleda , in oho ni¬ koli ne na/lifhi Ali vfe drugazhi je pa nebefhko vefelje. Svelizhani v’ nebelih, ki Bo¬ ga gledajo, vshivajo tako nesapopad- Ijivo vefelje, de li nizh vezhiga vefelja mifliti ne samorejo; in fo tako ne- fkonzbno sadovoljni, de jim zlo nizh ne oflane, kar bi fhe sheleli samogli* Pofvetno vefelje, zhe je fhe tako veliko in ftanovitno, ni nikoli zhifto farno na febi, ampak smiram pride kaj vmef, kar ga pomanjfha in po- greni; enako je roshi, ki je lepa in lepo difhi, ali to de ima tern je okoli febe. Kadar je zhlovek v’ nar vezhim vefelji na fvetu, ga obide vzhali kaka bolesen ali bolezhina, in mu vfe nje- *) Pridig, i, 8. 177 govo vefelje pogreni. — Grosno ne¬ prijeten obzhutik v’ vshivanji pofvet- niga vefelja je zhloveku ludi to, lter je smiram v’ fkerbi in fe smiram boji, de bo morde fkoraj konz njegoviga vefelja. Vfe to flori, de fladkofl ve¬ felja na tem fvetu ni nikoli zhifta, ampak velikokrat pride kaka grenkoft vmef. Ali vfe drugazhi je pa vefelje, ki ga svelizhani v’ nebelih vshivajo. Slad¬ kob njih vefelja je popolnama zhifla, bres vfe nar manjfhi grenkobi. Nik¬ dar ne obzhutijo nar manjfhi bole- zhine, in tudi nobena fkerb jim ne- pokoja ne dela; dobro vedo, de je njih vefelje vezhno, kakor je Bog ve- zhen, kteriga gledajo in vshivajo, in kteri je njih nar vezhi vefelje; in to njih vefelje nefkonzhno pogmira. Ka¬ kor fmo vidili, kadar fmo pekel pre- mifhljevali, de to, ko pogubljeni v’ peklu vedo in vedno v’ to miflijo, de je njih terpljenje vezhno, de to njih topljenje fhe veliko povikfha: ravno tako tudi vefelje svelizhanih v’ nebelih 8 ** 178 fhe veliko Vezivi in flajfhi poftane, ker dobro vedo in smiram v’ to miflijo, de je njih neisrezheno vefelje vezhno, bres prenehanja in bres pomanjfhanja. Moj kriftjan! kteri tolikanj sbe- lifh, frezho in vefelje vshivati; glej, to je pravo vefelje, ki ga svelizhani v’ nebelih vshivajo. To' vefelje li persa- devaj sadobiti, in tvoje ferze bo sa- dovoljno. Ali morde pravifh, de je grosno teshko v’ nebefa priti? — Ref je, moj kriftjan! de fi mora zhlovek veliko persadevati, zhe hozhe v’ nebefa priti; in le tifti, „kteri fi Jilno persadevct- jo , Ji bodo nebefa perdobili.“ *) Pot v’ nebefa je vofka in fterma in polna ternja. — Ali vprafham te, zhe fi zhlo¬ vek samore le zhafno pofvetno frezho sadobiti bres terpljenja in persadeva- nja? Premifli poftavim, koliko li per- sadeva kupez in koliko preftoji, de li bogaftvo perdobi. Na nevarno morje fe poda, s’ veliko nevarnoftjo in s’ re- Mat. u, 12. 179 likim trudam gre v’ daljne desliele bo¬ gativa in frezhe ifkat. — Ali kadar ima kdo, poilavim, kako pravdo, kako li neutrudeno persadeva, jo dobiti; nozh in dan va-njo mifli, li fpanje perkraj- fha, li marliktero vefelje odrezhe, ki ga drugi ljudje vshivajo, in vfe Jlori, kar je v’ njegovi mozhi, de bi le prav¬ do dobil. — Ali kdor ifhe pofvetno zhaft v’ vojfki, koliko nevarnoll in ko¬ liko tesbav prelloji, preden sadobi, kar sheli. Vii leti pofvetnjaki, kaj ifhejo in kaj li sadobiti persadevajo? — Zhaf- no Jrezho, kratko vefelje, ,,trohlyivo hrono. ii In per vlim tem vezhidel sa njih kratko vefelje in vshivanje po- fvetnih dobrot veliko vezh terpe in prelloje, kakor bi jim bilo treba sa vezhno nebefhko vefelje predati, ko bi fe hotli k’ Bogu oberniti. Veliko lashej je Bogu flushiti, kakor fvetu. in vender je plazhilo, ki ga Bog fvo- jim sveftim flushabnikam da, nefkonzh- *) I. Kor. g, 25. 180 no vezhi, kakor plazhilo, ki ga fvet clati samore. — Premifli to, mo) krift- jan ! in ne rezi vezh, de ti je pre- teshko, Bogu svefto flushiti in li ne¬ bela perdobiti. Le refnizhno sazhni, in Bog ti bo s’ Tvojo viigamogozhno gnado pomagal. Sapufti fvet in Te k’ Bogu oberni. Svet je sapeljiv in go- lufen, veliko obeta, ali malo daj Bog pa je nefkonzhno dobrotljiv in sveft, sa kratko persadevanje v’ njegovi flush- bi nam je vezhno ncbefhko vefelje perpravil. Neisrezheno shalaftno je, flepoto pofvetnih kriftjanov viditi, kfe- ri raji fvetu in hudobnimu duhu sa vezhno terpljenje, kakor Bogu sa vezh¬ no vefelje flushijo! — Premiflimo lep sgled, ki nam £ a je dal imeniten kraljev flushabnik To- mash Morus. Leta flanovitni kriftjan je bil flushabnik Henrika ofmiga, kra¬ lja v’ Anglii, kteri je bil katolfhko vero sapuftil, in sazhel, krivo vero v fvojim kraljeftvu rasfhirjati. Njegov' svefti flushabnik ga je sato fvaril, i n ni hotel sapoved dopolnovati, ki jih 181 je kralj soper katolfhko vero dajal j satoraj ga je kralj v’ jezho vergel. Ka¬ dar je v’ jezhi bil, je njegova shena k’ njemu prifhla, in li je veliko per- sadjala, ga k’ dopolnjenju kraljevih sapoved perpraviti, ker ga bo po tem kralj vifoko zhaftil in frezhniga ftoril. Polerpeshljivo poflufba fvojo slien o, in jo pulti govoriti, dokler hozbe; po tem jo vprafha, koliko zhafa mi- fli de bo samogel frezho vshivati, ki mu jo kralj ponuja? — Shena mu odgovori, de v’ njegovih letih lahko upa, de bo nar manj fhe dvajfet let fvojo frezho vshival. — Na to ji od¬ govori leta fveli mosh: „0 nefpamet- na shena! Ko bi ravno gotovo bilo, de bom fhe dvajfet let frezho vshi¬ vati samogel, ki mi jo krivizhni kralj ponuja, kaj miflifh, de fim tako ne¬ umen, de boni sa leto kratko frezho, ki mi jo kralj dati hozhe, vezhno in neisrezheno veliko frezho sapultil, kte- ro mi je Bog v’ nebelih perpravil, zhe po njegovi fveti poliavi ravnam ? Bog me varuj lete nefpameti in fle- 182 pote. Raji lim zeli zhaf fvbjiga shiv- Ijenje v’ leti jezhi, in roji tudi fvoje shivljenje sgubim , kakor de bi kako povelje dopolnil, ki je soper fveto ve¬ ro ; sakaj vem, kaj je Bog tiftim per- pravil, ki fo njegovi svefti flushabni- ki“. — Tako je govoril in miflil leta svefti in ftanovitni kriftjan; in Bog je njegovo sveftobo in ftanovitnoft lepo poplazhal, ker mu je mozh in gnado dal, de je Trojo kri sa fveto vero prelil. Glej, moj kriftjan! ravno tako tu¬ di tebe hudobni fvet vabi in sapelju- je, ti frezho in vefelje obeta, in li persadeva, te preflepiti, de bi kratko pofvetno vefelje vshival, in po teni vezhno nebefhko vefelje sgubil. Ali ne daj fe nikdar premotiti, in pre- mifli vezhkrat, kako nefpametno zhlo- vek ravna, kadar vezhno nebefhko vefelje sa kratko pofvetno vefelje da, in fe kratkiga terpljenja, ki ga mo¬ rajo flushabniki boshji vzhafi na fve- tu preftati, bolj boji, kakor vezhnig« terpljenja v’ peklu. 185 Bodi sveft in danoviten v’ boshji flushbi, zhe fe ti tudi kaka teshava nafproti podavi. Premifli vezhkrat, kaj pravi f. Pavel, ,,de vfe zhafno lerp- Ijenje ni zlo nizh proti prihodnjima svelizhanju“. *) Pravifh , de je grosno teshko , v’ nebefa priti. — Ref je. Ali ko bi bi¬ lo fhe teshje, nifo le nebefa vliga na- fhiga persadevanja vredne ? Premifli prav, kaj fo nebefa, in bofh kmalo fposnal, de fi zblovek ne more niko¬ li sadodi sa nebefa persadjati. ,,Terp- Ijenje na Jbeln je kratko in majhi- no , ali velikoji svelizhanja pa je nes- merjena , nefkonzhna“ , **) pravi f. Pavel. Leta fveti apodelj, kteri je go¬ tovo vezb sa nebefa predal, kakor bofh ti kdej predal, je po tem , ko je bil v’ nebefa samaknjen, dobro fpos¬ nal, de vfe to, kar zhlovek na fvetu «a nebefa preterpeti samore, ni zlo nizh proti plazhilu, ki mu ga je do¬ brotljivi Bog v’ nebelih perpravil. — Rim. 8, 18. **) n. Kor. 17. 184 Tl pa fi nesadovoljin , in miflifh, de Bog prevezh od tebe imeti hozhe sa nebefhko vefelje. Sposnaj fvojo ne- fpamet, in sahvali Boga, de ti hozhe sa majhino in kratko persadevanje, vezhno in neisrezheno veliko plazhilo ^ dati; in terdno fkleni, fe svelizhati > naj bo fhe tako tesliko. Ne bodi, ka¬ kor tiki mlazlini in leni krilljani, kteri le smiram pravijo: „Grosno ske¬ lim , v? nebefa priti“; sraven tega fi pa vender nizh sa nebefa ne persade- vajo. Nebefa fe ne sadobe s’ prašni¬ mi sheljami, ampak s’ svekim in ka- t novitnim persadevanjem; in le kdor bo do konza svek in kanoviten okal, li bo nebefa sadobil. Mlazhni in le¬ ni krikjani bi radi v’ nebefa prifhlij to de po drugi poti, ne po tiki vofki, kermi in ternjevi poti, ktero nam je Jesuf s’ fvojim sgledam proti nebefam pokasal; ali to de ni druge poti v j nebefa. Kdor hozhe po drugi poli? kakor po teshavni poti krishev v’ ne¬ befa priti, bo gotovo safbel in ne bo nikdar nebef najdel. — ,,Kdor hozhe 185 sci mano priti, pravi Jesuf, naj fam febe sataji , naj Jvoj hrish na ramo vsame in naj sa mano hodi.“ *) Pekel je poln takih mlazhnih krift- janov, ki fo smiram rekli: ,,Grosno skelim v ’ nebefa p riti'‘ , pa li nifo nizh sa nebefa persadevali. — Naj le njih nefrezha bolj previdniga flori. Ne rezi le: „Shelim v’ nebefa priti“, am¬ pak rezi: „V’ nebefa hozhem priti, naj bo fhe tako teshko.“ In po tem tudi delaj kakor govorifh. Imej ufmi- Ijenje fam s’ fabo , imej ufmiljenje s’ fvojo dufho , sa ktero je Jesuf Kriftuf, Sin boshji, toliko terpel, sa ktero je fvojo prefveto kri do sadnje kaplje prelil. De li bofh bolj svefto persadeval, fe svelizhati, premifli, moj kriftjan! de je vezhnoft le dvojna: nebefa in pekel, (vize nifo vezhne,) in de toraj vfe tifte dufhe, ktere v’ v r ezhnofli ne bodo v’ nebelih, bodo na vezhno v’ peklu gorele. Zhe fe ne svelizhafh, ni le sguba vezhniga vefelja, ktero terpifh, ampak sraven tega de vezh- *j Mat. 16. 24. 186 no vefelje sgubifh, fe tudi v’ vezimo terpljenje perpravifh. — Premifli vezh- krat leta dva kraja v’ vezhnolti, nebela in pekel, sakaj gotovo je, de bofh v’ eniga tih dveh krajev prifhel: ali bofh v’ nebelih v’ drufhini vlih angeljev in fvetnikov vezhno Boga gledal; ali pa bofh v’ peklu v’ drufhini viih pogub¬ ljenih in vlih hudobnih duhov na vfe vezhne zhafe gorel. — Premifli to vezh- krat, dokler imafh zhaf in gnado, li nebefa saflushiti. — Zhe fi nizh ne persadevafh, li nebefa perdobiti, ali pa zhe li premalo persadevafh, li jih ne bofh perdobil; in sraven tega de bofh nebefa sgubil, li bofh pekel sa- dobil. — Premifli vfe to refnizhno, moj kriftjan! Nobena rezh na fvetu ni nafhiga refnizbniga premifliljevanja bolj vredna, kakor dvojna vezhnoft. PERSTAVEK od majhniga fhlevila is vol j enih. Po tem, ko fmo fmert in kar po fmerti pride, preiniflili, moj kriftjan! 187 premiflimo fhe leto preftrafhno refni- zo nafhe vere, ,,efe /e fzer veliko po- klizanih, ali malo isvoljenih*) —- Kakor je premifhljevanje fhtirih po- flednjih rezili grosno dobro in 'sveli- zhanfko, ravno tako svelizhanfko je tudi premifhljevanje lete refnize. Leto premifhljevanje obudi fveti Jftrah v’ na- fhih ferzih, in naf perganja, „de s' Jiraham in trepetam delo fvojiga s ve¬ li zh arija delamo“ ,**) in de li „Jilno persadevamo, Ji nebefa perdobitiV •***) Po tem premifhljevanji fposnamo, de ni sadofti sa svelizhanje, de fmo ker- flieni in de fmo v’ fhtevilu pravover¬ nih kriftjanov, to je v’ velikim fhtevilu poklizanih; ampak de moramo svetlo po sapovedih fvete vere shiveti, in do konza ftanovitni v’ dobrim oftati, zhe hozhemo v’ majbino fhtevilo isvolje¬ nih priti. — Zhe bofh vezhkrat to refnizo premiflil, moj kriftjan! ti bofh smiram bolj in bolj refnizhno persa- deval, neisrezheno veliko frezho vezh- *) Mat. 22,14. **) Filip. 2,12- ***) Mat. 11, J 2. 188 niga svelizhanja sadobiti, ktero bo le majhino fhtevilo dufh sadobilo; in bofh vezhbrat perferzhno Boga pro¬ fil, de bi ti gnado dal, leto frezho dofezhi, ktero vfak kriltjan dofezhi sheli, ali le malo jih je, ki jo bodo dofegli. — — Kako ftrafhna je leta refniza! — Nikdar bi fi ne upal, ta¬ ko ftrafhnih befed isrezhi, fhe manj pa pifati, ko bi jih ne bil Jesuf Kri- ftuf fam isrekel. — Premifli, moj krilljan! ko bi ti Bog rasodel, de bo jutri ftrafhno hu¬ do vreme zhes tifti kraj prifhlo, v kterim prebivafh , in de bo ftrela po¬ lo vizo prebivavzov tvojiga kraja pobi¬ la; ali bi fe ne bal, de fe bofh mor- de'- tudi ti v’ nefrezhni polovizi snaj- del, ktero bo firela pobila? — Koli' kanj bolj bi fe pa imel sa fvoje sve- lizhanje bati, ker ti vezhna refniza pravi, de ne bo le poloviza poklizanih pogubljena, ampak de jih bo manj svelizhanih, kakor pogubljenih. — Pre- mifli to in boj fe sa fvoje svelizhanje. 189 Kadar je Jesuf per sadnji vezherji Tvojim dvanajherim apoheljnam rekel, de ga bo eden med njimi prodal, (in de bo tedaj nefkonzhno nefrezhen,) To Te vji prehrafhili, in vfab je Jesufa vprafhal: „Gofpod! fim le jeh“? — Kam pa Jesuf ne pravi, de bo is dvanajjt poblizanih le eden pogubljen, ampak nam pravi, de jih bo vezh po¬ gubljenih, kakor svelizhanih ; sakaj Te tedaj bolj sa Tvoje svelizhanje ne bo¬ jimo , in sakaj tudi mi vezhkrat ne rezbemo: „Gofpod! fim le jeft v’ fhte- vilu tihih neisrezheno nefrezhnih, ki bodo na vfe vezhne zbafe fpred tvo- jiga oblizbja saversbeni in v’ peklen- Tkim ognji goreli“? — Vprafhaj vezh¬ krat tako, moj krihjan! Gofpoda fvo- jiga Svelizharja, in po tem poflufhaj svefto Tvojo veh, sakaj veh je boshji glaf. — In zhe ti veh fprizhuje, de ko bi sdaj na naglama umeri, bi go¬ tovo ne mogel v’ majhino fhtevilo is- voljenih priti; imej ufmiljenje s’ Tvojo ubogo dufho, ktero je Bog sa nebefa uhvaril, zhe je le Tam v’ pekel ne per- 190 pravifh. — Zhe ti pa veft ravno sdaj ne ozhita, de fi v’ takim ftanu, de bi vezhno pogubljen bil, ko bi sdaj na naglama umeri, fe ne prevsami, am¬ pak ponishno fposnaj s’ fvetim Pavlam, „de salo, ko ti veji nizh ne ozhita, fhe ni/i opravizhen “ *) pred Bogam, ko bi te Bog hotel po vli ojftrofti boje vezhne pravize foditi; in smiram s’ ftra- ham in trepetam delo fvojiga svelizha- nja delaj. Spomni fe befedi f. Pavla, ,,de kdor mi/li, de Jtoji, naj gleda , de ne pade “ **) in da lej: ,.Pokorim Jvoje truplo in ga v' Jiishno/i devam , de po tem ki bom drugim pridigoval , fam savershen ne bom.“ ***) Sposnaj, de niti tako fvet, kakor je bil f. Pavel; in ker fe je on sa fvoje svelizhanje bal, deliravno mu ni veft nizh hudiga ozhi- tala, bi fe imel ti fhe veliko bolj bati* Ob zhafu rimfkiga zefarja Valer- jana fta bila dva kriftjana, Saprizj mafhnik, in Nizefor, ki lla v 5 veliki *) I. Kor. 4, 4- **) I* Kor. io, 12 . ***) l ' Kor. 9 , 27 . 191 prijasnolli in ljobesni shivela; po tem pa fta fe fkregala, in fta fe sazhela mozhno eden drusiga fovrashiti. Ali Nizefor je kmalo fposnal, de je leto fovrashtvo grosno nafproti duhu ker- fhanftva, in je toraj fvoje prijatle k’ Saprizju poflal, de bi mu povedali, de fe sheli s’ njim fpraviti; ali to ni nizh pomagalo. Toraj je fam k’njemu fbel, je pred-nj na kolena padel, in ga je odpufhanja profil; ali vfe je bilo saftonj. Nizefor je grosno v’ ferzu sha- loval, kadar je vidi!, de fe njegov po- prejfhnji prijatel nozhe s’ njim fpraviti. Ravno ob tiftim zhafu, kadar fe je to godilo, je bil Saprizi rimfkim pogla¬ varjem satoshen, de je kriftjan in u- zbenik kerfhanfke vere. Tedaj fo ga vklenili in k’ fodbi perpeljali, in je bil k’ velikimu terpljenju obfojen, ker fvoje vere satajiti ni hotel-. Kadar fo njegovi preganjavzi njegovo ftanovit- noft vidili, in obupali, ga k’ satajenju vere perpraviti, fo ga k’ fmerti obfo- dili. Nizefor je fposnal, de Saprizju vfe njegovo terpljenje, in zlo fmert 192 sa vero, ne bo nizh pomagala, zhe mu is ferza ne odpufti, Tora) mu gre naproti, kadar ga k’ fmerti pelje¬ jo, in ga sa boshjo voljo profi, de naj mu odpufti in naj fe s’ njim fpravi. Ali Saprizi oftane terdovraten in mu ne odpufti; in tako je sgubil krono vezhniga svelizhanja, ktero bi bil gotovo sadobil, ko bi bil fvojimu fovrashniku odpuftil. Kadar je bil nam- rezh rimfki vojfhak, kteri je bil na¬ menjen, mu glavo odfekati, she niezb savsdignil, fe je Saprizi na vef glaf kerfhanfki veri odpovedal, sa ktero je bil she tolikanj terpljenja preftab Strafhen sgled, kteri poterdi to refnizo, de moramo smiram s’ ftra- bam in trepetam delo fvojiga sveli¬ zhanja delati, in de fe ne fmeino nikdar na to sanafhati, kar fmo morde do sdaj dobriga ftorili, „sakaj le lijih kteri bo do sadnjiga svejt in Jiano- vilen ojtal, bo svelizhan u ; *) in en farni fmertni greh je sadofti sa vezhno pogubljenje, zhe v 5 njem umerjemo. *) Mat. 10 , 2 2. 195 Drugi ftrafhen sgled ravno te ref- nize nam je dal eden tikih fhtirdefet ftanovitnih rimfkih vojfhakov, kteri fo v’ meflu Sebake savolj kerfhanfkeve- re k’ velikimu terpljenju obfojeni bili. Kadar je pa rimfki poglavar vidil,. de jih vfe njih terpljenje ob vero ne per- pravi, jih je k’ frnerti obfodil, in je sapovedal, jih fle/Jii in na led polta- viti, po nozhi in v’nar hujfhim mrasu. Ali tudi leto terpljenje jih ni samoglo k’ salajenju vere perpraviti; smiram fo kanovitni okali in fo Boga profili, de bi jim gnado dal, de bi samogli vli fkup frezlino sa fveto kerfhanfko vero umreti. Ali kako velika je bila njih shalok, kadar fo vidili, de je eden is med njih neftanoviten pokal, vero satajil in jih sapultil, po tem ko je bil slie toliko terpljenja sa vero predal, in ko je bil she tako bliso zhaftitljive krone vezhniga svelizhanja, ktero fo vfi njegovi tovarfhi kmalo po teni sadobili, ker fo vfi na ledu smersnili. She vezh drugih lakih sgledov je snanib ; ali sadofli je lih povedanih, 9 194 de fposnamo, v’ kaki nevarnofti je na- fhe svelizkanje do sadnjiga, in de fe ne fmemo nikdar na fvoje poprejfhno dobro shivljenje sanafhati, ampak smi- ram v’ fkerbi biti sa fvoje svelizhanje, in smiram Boga profiti, de bi nam gnado dal, frezhno konzhati. Ne mifli in ne rezi, moj krift- jan ! kakor pravijo nekteri pofvetnja- ki, de je nepotrebno, fi sa fvoje sve¬ lizhanje persadevati, ker nizh soper boshje namene boriti ne samoremo. ,,Zhe nam je Bog nebefa namenil , pravijo, bomo gotovo v’ nebefa prifh- li, zhe tudi v’ grehih shivimo; zhe nam je pa Bog pekel namenil, bomo gotovo pogubljeni, zhe fhe tako lepo shivimo. 4< — Veliko jih je, ki tako govore in po tem tudi ravnajo; ah fo grosno nefpametni, in sa vezhno frezho fvoje dufbe veliko manj flore , kakor sa kaki majhin zhafen dobizhek. Kadar leti pofvetnjaki, poftavim , ka¬ ko pravdo imajo, ne govore in ne ravnajo tako nefpametno, kakor sa fvo¬ je svelizhanje, in ne pravijo: „Zhe 195 nam je namenjeno, to pravdo dobili, jo bomo dobili, zhe li tudi zlo nizh sa-njo ne persadevamo; zhe nam je pa namenjeno, jo sgubiti, jo bomo sgu- bili, bo bi li fhe tabo persadevali, jo dobiti.“ Ne govore tabo in ne ofta- nejo leni, ampab ii persadevajo, bo- libor le morejo, vfe to desbelfbim fodnibam rasloshiti in fbasati, bar fpri- zhevati samore, de je praviza na njih Hrani. — Ker fo pofvetnjabi v’ fvojih zbafnih opravilih sa majhin zhafen do- bizheb tabo previdni in pridni, je sa- ref shaloftno, de fo ravno v’ narime- nitnifhim opravilu, ber gre sa vezh- no svelizhanje, tabo nefpametni, leni in nepridni. Ti pa, moj briftjan! li smiram pridno in svello sa fvoje svelizhanje persadevaj, in terdno vero vaj, de je svelizhanje tvoje dufhe v’ tvojih robah. Bog nam je profto voljo dal, in no- heniga ne lili b’ nobeni nezhi; ,,ali njegova f'veta volja je, de bi vji fve- lo shiveli , (in svelizhani bili*) In * *) t. Tef. 4 , 3. 9 196 sato je tudi fvojiga Sina Jesufa Kri- ftufa na IVet pofJal, de bi vef fvet odrefhil, in de bi v/im ljudjem bres raslozhka mogozhe bilo , v’ nebefa pri¬ ti; in po tem, bo je Jesuf Kriftuf sa naf na fvelim brishi umeri, je tudi saref vfabimu zhlovebu mogozhe, po Kriftufovim saflushenji in po Tvojim laftnim persadevanji v’ nebefa priti- Bog, bi je nefbonzhno pravizhen, ni¬ koli nobeniga zbloveba k’ vezhnimu terpljenju ne obfodi, zb e ga s’ Tvo¬ jim grefhnim in nefpobornim shivlje- njem popolnama ne saflushi. Ref je> de Bog, bi je v/igavedeozh, sa vfaži¬ ga zhloveba naprej ve, preden fbe na fvet pride, zhe bo po njegovi fmerti v’ nebefa ali v’ pekel pri f h el; ali to bozhe le rezhi, de Bog sa vfa- ziga naprej ve, babo bo po fvoji p r0 ' fti volji na fvetu shivel, dobro ali hu¬ dobno ; in po tem tedaj ve, zhe /i bo nebefa ali pekel saflushil. Ali p re ' fveti Bog pa nobenimu ne nameni. hudobno shiveti, ampak vfabimu sa- dofti gnade da, fe svelizhati, zhe le 197 s’ boshjo gnado delati hozhe; in le kdor po fvoji laftni j)rofti volji boshjo gna- do savershe in hudobno shivi, fe po¬ gubi, in je fam kriv fvojiga pogublje¬ nja. ,,Pogubljenje je tvoje , o Israel. ii *) Bil je imeniten poglavar na nemfh- kim, kteri je smiram to terdil, de bo po tem , kakor mu je Bog name¬ nil, ali v’ nebefa ali v’ pekel prifhel, naj shivi, kakor hozhe. Toraj je vfe fvarjenje Tvojih bogabojezhih prijatlov v’ nemar puftil in je vedno v’ pofvet- nim vefelji po posheljenji fvojiga fer- za shivel, in bi bil gotovo tudi v’ nepokori umeri, ko bi mu ne bil do¬ brotljivi Bog kolesni poflal, v’ kteri fe je fposnal. Kadar je namrezh sbo- lel, je poflal po fvojiga sdravnika, in mu je perporozhil, de naj vfe flo¬ ri , kar mu je mogozhe, de ga fpet osdravi. Sdravnik je bil moder in bo- gabojezh mosh , in je Boga sahvalil, de mu je leto perloshnoft dal , fvoji- mu gofpodu ne le truplo, ampak tu- *) Osea. 1 3, g. 198 di duflio osdraviti. Tedaj mu rezhe: „Gofpod! nepotrebno je, vam kako sdravilo dati, sakaj zhe vam je Bog namenil, v’ tej bolesni umreti, bo¬ le umerli, ko bi fe ravno nar bolj- , fhih, sdravil poflushili; zhe vam je pa namenil, de bote osdravili, bo- te ravno tako osdravili bres sdravil . 11 — „Ah! nikar vender tako neumno ne govori, mu na to bolnik odgovo¬ ri ; kaj ne vidifh, kako nevarna je moja bolesen, in de bom gotovo mo¬ gel umreti, zhe mi fkoraj sdravila ne da ih. 44 — Na to mu pravi modri sdrav- nik : „Sposnajte tedaj, gofpod! Tvojo dufhno Tiepolo in neTpamet. Sa Tvo¬ je truplo, ki je bolno in v’ nevarno- fti, iThete in shelite sdravila, in ne pravite : kakor mi je Bog namenil, tako Te mi bo sgodilo, naj vsamem kako sdravilo ali ne; in Tposnate, de bote mogli gotovo umreti , zhe Te sdra- < vila ne poTlushite. Sakaj pa sa Tvojo duTho, ki je ravno tako nevarno bol¬ na, kakor vaThe truplo, ravno tako ne Tkerbite, in ji sdravila ne shelite. 199 kteriga nam je KriftuT v’ Tvetim Sa- kramentu pokore perpravil“ ? — Te beTede fo bolniku k’ Terzu fhle, fpos- nal je Tvojo Tiepolo in je sa Tvojo du- Tho preTkerbel. Ravno tako tudi ti, moj kriftjan! sa Tvojo duTho preTkerbi s’ lepim in Tpokomim shivljenjem; in terdno pre- prizhan bodi, de zhe lepo in Tpokor- no shiviTh, in do konza v’ dobrim ftanoviten oftaneTh, boTh gotovo sve- lizhan, deliravno je Thtevilo isvoljenih majhino, sakaj Bog je uTmiljen in pra- vizhen, ,,in nikdar potertiga in po- nishniga ferza ne savershe. u *) Zhe pa v’ lenobi in v’ mlazhnofti, v’ gre¬ hih in v’ nepokori shiviTh, boTh go¬ tovo v’ peklenTki ogenj obTojen, zhe Te Tkoraj popolnama in ftanovitno ne TpreoberneTh. ,,ln n’ fvojih grehih bote umerli “, **) pravi KriftuT vlim tillim, kteri v’ nepokori shive. Dobrotljivi Bog ti je Tzer nebeTa namenil: sa nebeTa te je Bog Ozhe *) Pf- 5o, ig. **) Joan. 8, 21 . 200 uftvaril, sa nebefa te je Bog Sin od- refhil, sa nebefa ti Bog f. Duh fvojo gnado daje. Ali — kakor pravi f. Av- -gufhtin — „Bog, ki te je uftvaril bres tebe, te ne bo svelizhal bres te- be <£ , bres tvojiga persadevanja. ,, To¬ ra/ Ji persadeva/te, pravi f. Peter, de po dobrih delih fvo) pohliz in Jvo- je isvoljenje gotovo Jtoriti.‘‘ *) Zhe ti fkufhnjavz s’ to nfiiflijo nepokoj dela, de bofh pogubljen, de- firavno po kerfhanfko shivifh, fe fpom- ni, de je f. Franzifhk §alesi ravno te fkufhnjave imelin ftori po njego¬ vim sgledu. Kadar je bil namrezh f. Franzifhk Salesi fhe mladenzh, mu je mifel, de bo pogubljen, grosno veliko nepokoja in dufbniga terpljenja ftorila. Defiravno je vef v’ dobrih de¬ lih shivel in Boga perferzhno ljubil, fe mu je sdelo, de je vfe to saftonj, in de bo gotovo vezhno pogubljen. Ker je Boga tako mozhno ljubil, ga je neisrezheno ferze bolelo, ker je *) II. Petr. 1, 10. 201 miflil, de bo v’ pekel savershen, kjer bo vezhno Boga lovrashil. Dolgo zba¬ la je nozh in dan slialoval in jokal, in je v’ tako veliki shalofti shivel, de je fkoraj sbolel. V’ tem shaloftnim (lanu obudi v’ fvojim ferzu terdno sa- upanje v’ profhnjo matere boshje, gre v’ zerkev, poklekne pred podobo uf- miljene matere boshje, in le ji per- lerzhno perporozhi, de naj mu gnado od Boga Iproli, de bi ga vlaj na tem Ivetu samogel is zeliga lerza zhes vle ljubiti, ker ga bo mogel na unim Ivetu v’ peklu vezhno lovrashiti. — Leta molitev je bila Bogu tako pri¬ jetna , de mu je popolnama njegov prevelik ftrah vezhniga pogubljenja odvsel, in de je Iveti mir njegovo lerze napolnil. Zhe tudi tebi leta milel, de li od Boga savershen, nepokoj dela, li le Ihe bolj persadevaj, Boga ljubiti in nje- niu Bushi ti; in terdno saupaj, de tvo¬ je persadevanje ne bo saftonj, sakaj hog je nelkonzhno ulmiljen in sveft v’ Ivojih obljubah. — Ker je pa pre- 202 mifhljevanje vezhnih refniz nafhe ve¬ re, pofebno pa fh tirih poflednjih re- zhi, dober perpomozhek k’ sveftobi v’ ])osbji flushbi, ti perporozhim, pre¬ den fklenem, de vezhkrat preberi in premifli refnize , ki jih v’ tih bukvah rasloshene najdefh, sakaj boshji Duh fitm nam fprizhuje, ,,de kdor bo v v Jih fvojih delih fvoje pojlednje re¬ zki premifhljeval, ne bo vekomaj gre- Jhil“ *) *) t Sir. 7 , 4o- 203 Ljubi moj kriftjan! de ti bodo lete bukve fhe bolj k’ svelizlianju pomagale, najdefli tukaj po dokonzhanim premifliljevanji fhterih po- flednjih rezin’, tudi nektere potrebne molitve. 1’roBm te, opravi jih vfelej s’ poboshnoftjo , in mifli v’ Boga, kadar molifli, de ne bodo le tvoje ufta, ampak de bo tudi tvoje ferze Boga hvalilo. Jtilrajmi molitev. V’ imenu Boga Ozheta in Sina in fve- tiga Duha. Amen. Bodi vekomaj zhefhena, prefveta Tro- jiza, edini Bog! — Ponishno te mo¬ lim , in fposnam, de li moj flvar- nik in nar vezhi dobrotnik, od kle- riga lim vfe prejel, kar lim in kar imam. Sahvalim te, de li me leto pretezheno nozh tako dobrotljivo vfi- ga hudiga obvaroval; in te prolim , varuj me tudi leta dan vfiga hudiga t 204 in vfe nefrezhe, varuj me pa pofebno nar vezhi nelrezhe, to je, greha; in daj mi gnado, danafhnji dan tako pre- shiveti, kakor. je nar bolj tebi v’ zhaft in moji dufhi v’ svelizhanje j daj mi gnado in mozh, rajfhi umreti, kakor v’kaki greh pervolili, sakaj nefkonzh- no boljfhi je sa-rne, zhafno shivljenje na tem fvetu, kakor vezhno nebefh- ko shivljenje sgubiti. O moj Bog! prolim te, naj fe mi danafhnji dan vfe po tvoji fveti volji sgodi. Vfe fvoje mifli in befede, vfe fvoje djanje in terpljenje tega dneva tebi darujem, dobrotljivi nebefhki 0- zhe! in te prolim, daj mi gnado, vfe tako boriti, kakor je tebi nar bolj prijetno. Moj Bog! terdno verujem vfe kar li nam rasodel, kar je v’ fvetim Pif- mu sapifano in kar nam fveta rimfka katolfhka zerkev verovati sapoveduje. Vfe to verujem sato, ker li nam ti to rasodel, kteri li vezhna refniza, ki ne more ne sapeljevati, ne sapeljana biti. Prolim te poterdi mojo vero. 205 Kakor terdno verujem vfe kar fi nam rasodel, o moj Bog! ravno tako tudi terdno saupam v’ tvoje obljube, v’ tvojo neisrezheno miloft, in v’ ne- fkonzhno saflushenje tvojiga ediniga §ina, nafbiga svelizbarja Jesufa Kri- ftufa. Stanovitno in s’ vefelim ferzam saupam, de mi bofh moje grehe od- puftil in mi gnado dal, fe v’ prihod- no bolj fkerbno greha varovati, in po fmerti fe vezhno v’ tvojim kralje- ftvu vefeliti. Prolim te, bori The bolj ftanovitno moje upanje. Ker me vera uzhi. kako nefkonzh- no popolnama fo vfe tvoje laftnofti; in ker mi upanje v’ fpomin poklizhe tvojo neisrezheno miloft in dobroto: fposnam , de li vfe ljubesni nefkonzh- no vreden. — Ljubim te, o moj do¬ brotljivi Bog! in shelim, te fhe veli¬ ko bolj ljubiti. O ko bi te samogel tako ljubiti, kakor te fvetniki v’ ne¬ belih ljubijo, in kakor fi vreden Ijub- jen biti! — Is ljubesni do tebe lju- kim tudi blishniga kakor fam febe, in fklenem, fvojo ljubesen do blish- 206 niga tudi smiram v’ djanji fkasovati. — Is ljubesni do tebe mi je tudi is ferza shal, de iim grefhil in tvojo nefkonzhno dobroto rassbalil; in fkle- nem fe s’ pomozhjo tvoje gnade bolj fkerbno greha varovati, de tebe, o nefkonzhna dobrota, vezh ne rassha- lim. Profim te, napolni moje ferze s’ Tvojo fveto ljubesnijo, in daj ini gnado, v’ tvoji ljubesni fveto sbiveti, v’ tvoji ljubesni frezhno umreti, in v’ tvoji ljubesni fe vezhno v’ nebelih ve- felili. Profim te tudi, o moj Bog! uf- mili fe danafhnji dan vlih nefrezhnib in vlih bolnikov, in polajfhiij jim njih terpljenje, zhe je tvoja fveta volja, in daj jim gnado, voljno in v’ duhu po¬ kore terpeti. Ufmili fe vlih popotni¬ kov, in vlih, kteri fo v’ kaki dufhni ali telefni nevarnolli in teshavi, in re- fhi jih po fvojim nefkonzhnim ufmi- ljenji is nevarnolli, is teshav in is fkufhnjav. Ufmili fe vlih nefpokor- nih grefhnikov, in daj jim fposnati njih veliko flepoto, ker kralkiga po- 207 fvetniga vefelja bolj fkerbno ifhejo, kakor vezhniga vefelja nebefhkiga, in fe kratkiga terpljenja pokore bolj bo¬ je, kakor nesapopadljiviga in vezhni¬ ga terpljenja v’ peklu. Ufmili fe vfih nevernikov, kteri tvoje fvete polt a ve flie ne fposnajo, in daj jim gnado fe h’ kerfhanfki veri fpreoberniti, bres ktere ni svelizhanja. Ufmili fe vlih mojih dobrotnikov, in poverili jim njih dobroto do mene s’ obilnimi gna- dami; ufmili fe tudi mojih fovrash- nikov, odpufti jim njih krivizo, ka¬ kor jim tudi jeft is ferza odpuftim; in daj jim novo ferze polno Ijubesni in prijasnofti. Ufmili fe tudi vfih ver¬ nih dufh v’ vizah , refhi jih fkoraj is njih terpljenja in vsami jih v’ ne- befa, zhe je tvoja fveta volja. — Ufii- fhi me, o Gofpod! po nefkonzhnim saflushenji Jesufa Krillufa. Amen. Sveta Marija, mati Jesufova, in tudi moja dobrotljiva mati! proli sa¬ me danf, de mi Bog gnado da, po •tvojih sgledih shiveti, tako svefto Bo¬ gu flushiti, kakor fi mu ti fluskila, 208 in ga tako perferzhno ljubiti, kakor li ga ti ljubila, de ga bom s’ tabo vred vezhno v’ nebelih gledal. Moj fvcti angelj varh ! varuj me danf svefto vlih dufhnih in telefnih nevarnoft, in profi sa-me Boga, de bi tudi jeli samogel njegovo fveto voljo smiram tako svefto dopolnovati, ka¬ kor jo ti dopolnujefh. Moj fveti patron ! proli sa-me Boga, de mi gnado da, svefto po tvo¬ jim sgledu shiveti, v’ boshji gnadi umreti, in v’ tvoji drufhini vezhno Boga zhaftiti. Amen. Ozhe nafh . . . Zhefhena ii Mari¬ ja ... Verujem v’ Boga Ozheta . . . Vezheriia molitev. V’ imenu Boga Ozheta i. t. d. C3 moj Bog, kteri li tukaj prizhijozh, molim te s’ ponishnim ferzam in te hvalim, sakaj nefkonzhna je tvoja do- 209 brota in tvojiga ufmiljenja ni mire. — Perferzhno fe ti sahvalim, de fi me danafhnji dan tako sveflo varoval in mi tolikanj gnad in dobrot dodelil, kterih nilim vreden. Sahvalim fe ti, de fi. mi danf fhe shivljenje ohranil, in de mi fhe zhaf dafh, fe fpokoriti in fi nebefa saflushiti. Veliko ljudi je fpet danf umerlo, in marfikteri je med njimi bil, ki je nefrezhno fmel t Jloril; mene fi pa po fvoji nefkonzh- ni milofti fmerti obvaroval, kakor tu¬ di veliko zbafnih nefrezh, ki fo mar- fikteriga danf sadele. Perferzhno fe ti sa tvojo dobroto sahvalim, in te profim , varuj me tudi leto nozh vfih nevarnoft, dufhnih in telefnih, in o- hrani mi moje shivljenje in sdravje; ali vender le kakor ti hozhefh, ne kakor jeft. Zhe je tvoja prefveta volja, de naj to nozh umerjem, fe popol- nama podvershem tvoji volji, in te le profim, de mi gnado daj, de fe fvo- jih grehov perferzhno fkafam, in od- pufhanje vfih fvojih grehov sadobim, preden umerjem. 210 Daj mi sdaj tudi gnado, vfe fvo- je grehe, hi hm jih danf ftoril, na tanko fposnati in is ferza obshalovati. O'daj fprafhaj fvojo veft in premifli, zhe nifi kaj soper Boga grefhil s’ opuflianjem tvo¬ jih navadnih molitev, s’ sauikernoftjo per mo¬ litvah , ali s’ kako nefpodobuofijo v’ zerkvi per boshji fluslibi; s’ nehvaleshnoftjo do Bo¬ ga sa njegove nefkonzhne dobrote, s’ sarne- tovanjem njegovih gnad in njegoviga notraj- niga fvarjenja; ali - morebiti s’ kako kletvo, s’ nepotrebnim in grefhnim perfeganjem; s’ godernjanjem soper boshjo previdno!!;; s’ po¬ manjkanjem shive vere, terdniga upanja, go- re/.he ljubesni i. t. d. — Premifli, zhe nifi kaj soper fvojiga b lis h nji ga. grefhil s’ opravljivimi bcfedami, s’ sanizhevanjem in pofmehovanjem, ali s’ fojenjem ; s’ kako fta¬ bo miflijo; s’ fovrashtvam , s’ jeso, s’ kre¬ gam; ali s’ kako krivizo , s’ kakim pofhko- dovanjem, ali s’ nesveflobo; s’ nepokorfhino, s’ lashmi, ali morebiti s’ kakim flabim sgle- dam, s’ sapeljevanjem i. t. d. — Premifli? zhe nifi kaj soper famiga feb e grefhil? s’ prevsetnoftjo in napuham, s’ nezhillimi ali drugimi hudobnimi miflami in sheljaini; s’ kakim grefhnim djanjem; s’ kako nesmernoft- jo v’ jedi ali v’ pijazhi; s’ lenobo in s’ sgu- bo zhafa, s’ sainudo fpokornih del i. t. d.) 211 O moj Bog! kolikanj grehov fpet (lanf v’ fvoji veki najdem! in koliko jih je fhe, ki jih jeft po fvoji flabo- lli in flepoti ne fposnam, ali ti, o vfigavedeozhi Bog! jih vfe vefh. — O kako je to shaloftno, de nikdar no- beniga dneva ne preshivim, bres de bi te s’ kakim greham ne rasshalil. — Imej ufmiljenje s’ mano, o Gofpod! in ne flori s’ mano, kakor saflushim. — Perferzhno mi je shal, de fim te fpet danf rasshalil; in te ponishno pro- fim, odpufti mi vfe moje grehe po nefkonzhnim saflushenji Jesufa Kriftu- fa, fvojiga preljubiga Sina. Terdno fklenem , fe v’ prihodno bolj fkerbno greha in vfih grefhnih perloshnoft va¬ rovati; le nikar me s’ fvojo gnado ne sapufti, deliravno fim savolj fvoje ne- hvaleshnofti in nesveftobe she doftikrat saflushil, od tebe sapufhen in saver- shen biti. Sdaj fe pa tvoji fveti previdnofli in tvoji dobrotljivi fkerbi sa leto nozh perporozhim. Daj mi mirno pozhiva- ll ? de fpet mozh sadobim, ti jutri 212 svefto flushiti in vfe, dolshnofti fvojiga ftanu popolnama dopolniti. — 0 moj Bog! kakor sdaj leta dan dokcnzham in k’ pokoju grem, tako bom tudi, in morebiti fkoraj, fvoje shivljenje dokonzhal in bom v’ grob poloshen. Daj mi gnado, de konza fvojiga shir- Ijenja nikdar is fpomina ne fpuftim, de fe redno k’ fmerti perpravljam, in de frezhno v’ tvoji fveli gnadi m ljubesni fvoje shivljenje dokonzham- — O moj dobrotljivi nebefhki Ozke! v’ tvoje roke isrozhim fvojo dufho. Sgodi fe mi po tvoji fveti volji. Proiim te tudi, dodeli vernim du- fham v’ vizah vezbni mir in pokoj; pofebno te profim sa ii/le, sa ktere vefh , de fim pofebno dolshan moliti. Refhi jih fkoraj, zhe je tvoja fveta volja, is njih velikiga terpljenja, i n vsami jih v’ vezhno nebefhko vefelje, kteriga li vfim tihim perpravil, ki te ljubijo. Amen. §veta Marija, prezhifta deviza! pro¬ fim te, pomagaj moji flabofti in sa ' hvali sa-me dobrotljiviga Boga sa vfe 213 njegove gnade, ki mi jih je danafhni dan in vef zhaf mojiga shivljenja do¬ delil; in profi ga sa-me, de mi vf<» moje grehe odpufti, in mi gnado da^ po tvojim sgledu fveto shiveti in frezh- no umreti. Moj fveti angelj varh, moj fveti patron in vfi fvetniki in fvetnize bosh- je! profite sa-me Boga, de mi gnado da, ga perferzhno in ftanovitno lju¬ biti , fe is ljubesni do njega vfih gre¬ hov svello varovati, in v’ njegovi fve¬ ti gnadi shiveti in umreti. Amen. Ozhe nafh ... Zhefhena fi Mari¬ ja ... Verujem v’ Boga Ozheta . .. 214 MOLITVE per fveti malhi. (Perva visha.) ljubi moj kriftjan! Ker je fveta mafha neisre- zheno zhaftitijivo in fveto darovanje, v’ l ;tc ' rim fe Jesuf Kriftuf, pravi shivi Bog, fvoji- mu nebefhkimu Ozhetu daruje; in ker je ve¬ liko na tem lesliezhe, de kriftjan dobro ve in fposua, kaj pomeni djanje mafhnika P« r fveti mafhi, in kaj pomenijo molitve, bi J** 1 moli: najdefh tukaj med molitvami kratko rasloshenje fvete mafhe. Beri vzhaft leto rns- loshenjo, de bofh vedil, kaj pomeni darova¬ nje fvete mafhe. Ali nikar tega rasloshenj* med fveto mafho ne beri; to bi ti zhaf H< i- vselo , molitve fvete mafhe opraviti. — K ! ‘- dar fi per fveti mafhi, le molitve beri; ras- ioshenje pa, (ki je s’ manjfhimi zherkamt natifnjeno,) beri, kadar niii per fveti mafhi' 215 MOLITEV preden fe fveta mafha sazhne. O moj Bog! terdno verujem, de je fveta mafha nekervavo darovanje no- viga teftamenta, v’ kterim fe ti tvoj Sin Jesuf Kriftuf daruje, kakor neke- daj na fvetim krishi. — Daj mi gna- do, de po fvoji veri ravnam , de sdaj, ko imam frezho , fveto mafho flifha- ti, jo s’ tako poboshnoftjo in gorezh- nokjo flifhim, kakor ko bi na gori Kalvarii s’ lahnimi ozhmi Jesufa Kri- ftufa na krishi vifijozhiga videl. Svoje molitve fklenem s’ molitva¬ mi mafhriika, in tako fklenjene jih tebi darujem, in te profim , o moj Bog! daj mi gnado jih tako opraviti, de bodo samogle tebi dopadljive biti. Pervi del (Vete mafhe. Sazhetik. Kadar inafhnik sazhne fveto mafho, nar pred krish flor/. To pomeni pervizh, de bi imeli 216 kriftjani vfako delo a’ fvetim kriškem, v’ imenu trojnoediniga Boga sazbeti, kakor fo pervi kriftjani navado imeli; in drngizh to pomeni, de naj fe fpomnimo , de fe bo sdaj Jcsnf nekervavo fvojimu nebefhkinm Ozhetu daroval, kakor fe je kervavo na fvetim kri- ' sbi daroval v’ odrefhenje zeliga fveta. — Ozhitna fpoved, ki jo mafhnik moli, pomeni, de naj obsbulujemo fvoje grehe per fveti in a- fhi ker je Jesuf ravno savolj nafhih grehov toliko terpel in na fvetim krislii umeri; olj ljubi, ka¬ kor mene, me ni vreden; in kdor fina ali hzher bolj ljubi kakor mene, me ni vreden. In kdor fvojiga krisha ne vsa- me in sa mano ne hodi, me ni vreden. Ob nedeljah in prašnikih, in tudi vzhafi ob de¬ lovnikih , mafhnik po Evangelii vgro moli. — To naf opomni, de moramo vfe refnize, ki nam jih je Jestif v’ fvetim Evangelii rasodel; terduo verovati; in de ne fmemo nikdar li- ftih fkufhnjav poflufhati, ki nam jih hudobni duh soper fveto vero v’ mifel daje; in tudi nikdar tiftih befedi, ki jih pofvetni neverniki soper kerfhanfko vero govore. — Kadar mafh¬ nik per fveti inafhi vero moli, takrat tudi ti apoltoljfko vero moli. Molitev. Moj Bog! perferzhno fe ti sahva- lim, de fi me bres vfiga mojiga saflu- shenja po fvetim kerftu v’ fhtevilo pravo-vernih kriftjanov vsel, in mi gnado dal fveto vero fposnati, ktero nam je Jesuf Krilluf, tvoj edino-ro- jeni Sin, rasodel. Profim te. daj mi tudi gnado, de vfe fvoje shivljenje, vfe fvoje djanje in nehanje po fveti — 227 — veri ravnam, in nikdar po fhegah sa- peljiviga fveta. Drugi del fvete mafhe. Darovanje. Mafhnik odkrije kelili, in daruje Bogu kruh iu vino. Takrat je le fhe kruh in vino, ali perpravljeno je , fpremenjeno biti, v’ .Jesufo- vo telo in njegovo prefveto kri; in darova¬ nje je perprava k’ temu fkrivnoftljivimu fpre- menjeiiju. — Med vino, ki ga v’ kelih vlije, dene uiafhnik nektere kaplje vode. To po¬ meni pervizh, de je Jesuf, kteri fe per Cveti maChi sa naC Bogu daruje, v’ fvojo boshjo naturo zhlovefhko naturo vsel; in drngizh, de je is JesuCoviga ferza, kadar je s’ fulzo prebodeno bilo, sraven kervi tudi voda per- tekla. — (Skleni fe per darovanji s’ inafh- nikam, in daruj fvoje ferze Bogu. Molitev. ^^zhe nebefhki! kakor ti mafhnik daruje kruh in vino, ktero bo fkoraj [premenjeno v’ prefveto telo Jesufovo v’ njegovo prefveto kri; tako ti tudi 223 jed nevredna Hvar darujem Tvoje ferze. Vem in sposnam, de nijim vreden, de bi ti, o preTveti Bog! moje ferze v dar vsel, ker je tako flabo in grefhno. Ali profim te po Jesufovim saflushenji, ozhifti ga in flori fi ga dopadljiviga- Daj mi gnado, de nikdar nobenih grefhnih in nezhiflih mifel in shelja v’ Tvojim ferzu ne terpim; de Tvoje ferze zhifto obranim, ker vem, de bodo le tifli Boga gledali, ki To zhi- fliga ferza. Mafhnik, ki fi pred tveto mafho roke umije, fi sdaj umije perfte. — To pomeni, de je tudi Jesuf fvojim apoftelnam, ki fo bili zhifti; noge umil, preden jim je fvoje fveto telo in fvojo fveto kri savshiti dal; in naf s’ teni opomni, de ni sadofti sa vredno prejemanje fvetiga obhajila, de fe zblovek le fmertnih grehov varuje, ampak de fi mora persade- vati, fe tudi vfib majhnih grehov, kolikor je le mogozhe, ogibati. Molitev. \ O moj Bog! profim te, ozhifti mojo dufho s’ prezhifto kervijo fvo- jiga ljubiga Sina Jesufa Kriflufa 5 ozhifti 229 jo od vJih madeshev greha, ozhifti jo tudi od vJiga hudiga nagnjenja, in flori jo tako zhifto, de j^> bom samo- gel po tvojim dopadajenji tebi daro¬ vati. — Is ferza Jo mi shal vfi moji grehi, ker Jim s’ njimi tebe, fvojo nar vezhi dobroto, rasshalil. Terdno fklenem, fe v’ prihodno vfiga greha fkerbno varovati; profim te, daj mi gnado, to v’ djanji dopolniti, kar ti s’ befedo obljubim. Kadar fe mafhnik okoli ob er n e in pravi: „Orate fratres“ ... to je: molite bratje, ... naf o- pomni, de naj molimo, de bi leto njegovo in nafhe darovanje Bogu dopadljivo bilo. Toraj tako moli: Molitev. Prolim te, o Gofpod! naj bo to darovanje, kteriga ti mafhnik daruje, dopadljivo; naj bo tvoje ime po tem darovanji povikfhano in pozhefheno; n aj bo tudi nam, ki fmo tukaj shra¬ ni, in zeli kerfhanfki katolfhki zerk- v t, v’ svelizhanje. Daj nam gnado, s 5 zhiftim ferzam per tej fveti mafhi 250 bili, in vlih gnad in dobrot delesh- nim poftati, kterih te mafhnik sa-fe in sa naf proii. Po tem pride mafhnik do vpeljevanja ali blisli- ne perprave k’ fkrivnoftljivimu fprcmenjenju; in takrat opomni ljudftvo, de naj fvoje ferza k’ Bogu povsdignejo. Toraj povsdigni, moj kriftjan ! fvoje ferze in vfe fvoje mifli proti nebefam , in is zeliga ferza Boga zhafti, ka¬ kor ga zhafte angelji in fvetniki v’ nebelih, ktere je prerok Isaija, kadar je bil v’ ne- befa samaknjen, bres nehanja „,Sveto“ peti flifhal. Molitev. Prefveti, vligamogozhni Bog, ne- befhki Ozhe! is zeliga ferza te zhft' ftim in ponishno molim, sakaj le ti ii vfe zhafti in hvale vreden. Prolim te, daj mi gnado, te vredno zhaftiti, kakor te isvoljeni v’ nebelih neprene- hama zhafte. Kakor te zhafte angelji in arliangelji, Kerubi in §erafi v’ ne¬ belih, tako te tudi jeft na semlji, ko bi mi mogozhe bilo, zhaftiti shelim. Daj mi gnado, de vfe kar miflim m govorim, vfe kar ftorim in terpim, 251 tal te nikoli po nevrednim ne prej- ^ e m. Perferzhno slielim, te per vfaki ' e b mafhi prejeti; ali ker mi to ni | )er pufheno, te profim, pridi s’ fvojo zbesnijo in gnado v’ moje ferze, in tako ozhifli, de bo samoglo tebi 240 dopadljivo prebivalifhe biti. — Profim te, o dobrotljivi Jesuf! rasfvetli moj um, poterdi mojo voljo v’ dobrini, usbgi v’ 1 mojim ferzu ogenj boshje Iju- besni, de ne bom drugih mifel in she- ]ja imel, kakor v’ viih rezheh tebi dopafti; de ne bom nizh drusiga ho¬ tel, kakor kar ti hozhefh, in de boni le tebe zhes vfe, in fvojiga blishniga, sarolj tebe, kakor famiga febe ljubil- O moj Jesuf! tebe shelim is zeliga ferza ljubiti, in s’ tabo vezimo fkle- njen biti na tem in na unim fvetu- Po obhajilu moli maflinilt nektere molitve, kferih fe Jesufu sahvali sa prejeto fveto el)- hajilo, in ga profi sa-fe in sa naf, de 1,1 deleshui poitali fadu dorovanja fvete maffi®) to je , de bi sadobilj odpufbanje fvojih gre¬ hov; gnado, fveto slnveti, in po fmerti v uebefa priti. Molitev. Moj Bog! profim te sa-fe in ** vfe, ki fo per tej fveti m afhi, dodeli nam po nelkonzhnim saflushenji J e ' sufa Krillufa, ki fe je sdaj tebi daro¬ val sa naf nevredne grefhnike, dodeli 241 nam odpufhanje vfih nafhih grehov; sanefi nam in odverni od naf vfe hu¬ do, kar fmo Ji ga sa Tvoje grehe sa- flushili; daj nam vfe gnade, kterih v 'efh de potrebujemo sa Tvoje sveli- zhanje; daj nam pofebno gorezho Jju- hesen do tebe, veliko fovrashtvo do greha, perferzhne shelje in refnizhno persadevanje, v’ vfih rezheh tvojo fveto v °]jo dopolniti, in v’ vfih Tvojih mi- ^*h, befedah in delih le tebi dopafti; daj nam pravo kerfhanfko poterplje- n je v’ teshavah, veliko ljubeseti do bhshniga, ponishnoft, pokorfhino, zhi- d°ft, krotkoft in duha molitve; daj nam tudi refnizhniga duha pokore, de bomo Tvoje grehe perferzhno ob¬ žalovali , Te jih refnizhno fpokorili, j n Jerdno fklenili, vfe grefhne per- }°shnolli sapuftiti in Te jih ogibati, 1,1 r aji umreti, kakor kakofhin fmer- ^n greh fioriti; daj nam gnado, fveto ,li niveti in frezhno umreti, in Te vezh- s’ tabo v’ nebelih vefeliti. — Vfih gnad te prolim, o moj Bog! po ne- 1( °nzhnim saflushenji Jesufa Kriftufa, 11 242 tvojiga ljubiga Sina, kteri je sa na- fhe grehe terpel in umeri, in nam je s’ Tvojim saflushenjem nehefa odperl. Preden inaflinik fveto mafho fklene , fe oberne k’ Ijudftvu, in mu v’ imenu fvete Troji« fveti sliegen du. To naj naf rasvefeli, iB v naj naf v’ saupauji poterdi, de fino Bogo do¬ padljivo delo ftorili in fveti bosliji sliegen on- flusliili, zlie fmo fpodobno in poboshno p* r fveti miifhi bili. Molitev. Prolimo te, dodeli nam fvoj fveh shegen, trojno-edini Bog, Ozhe, § in in f. Duh. Kakor nam tukaj po h'°' jim nameftniku fvoj fveti shegen do- delifh; ravno tako naf tudi poshegnaji kadar pridemo pred tvoj fodnji floh in nam rezi: „Pridite, poshegnan' mojiga Ozheta, in pofedite kraljeft r ° ki vam je perpravljeno od sazhetk* fveta.“ Sadnji Evangeli. Tudi per sadnjim Evangelii vfi, ki fo per fte* 1 malhi, vftanejo, in na zlielu, na uflih i“ 0,1 perfih snamnje fvetiga krisha flore. I’<)m e11 tega je, kakor per pervim Evangelii. Molitev. O Gofpocl! sapifhi v’ moje ferze poftavo fvetiga Evangelija, de nikdar vezli po fhegah in navadah sapeljivi- ga fveta ne sbivim, ampak po tvojih betih sapovedih. Daj mi gnado, de v’ vlili rezheh tvojo voljo fposnam, in kakor hiterno jo bom fposnal, de jo tudi vlelej svefto dopolnim. Ter d no iklenem, Tvojo laftno voljo smiram satajati in satirati, in jo vfelej tvoji beti volji podvrezhi. Prolim te, daj m i mozh to svefto dopolnovati, kar fiui sdaj Tklenil. Zahvalna molitev po fveti mafhi. O moj Bog! sahvalim Te ti, de fi mi gnado dal, per tej fveti mafhi kiti 5 sahvalim fe ti tudi sa vfe dobre n bfli, ki lim jih s’ tvojo pomozhjo P ei ' tej fveti mafhi imel, in sa vfe dobre fklepe, ki lim jih s’ tvojo po- ttiozhjo sdaj tukaj ftoril ; prolim te, daj mi tudi gnado , jih na tanko do¬ polniti. Daj mi gnado, danafhnji dan 11 * 244 tako preshiveti, de fe ko vidilo, de nifim saflonj s’ mafhnikam vred leta prefveti dar nebefhkimu Ozhetu daro¬ val. — Profim te pa tudi, o moj Bogi odpufti mi, zhe niiim sadofli fpodobno in poboshno per tej fveti mafhi mo¬ lil; in daj mi gnado, vfelej s’ velik 0 poboshnoftjo in bres rastrefenja pe f fveti mafhi moliti. Vfih tih gnad te profim, o moj Bog! po nefkonzhnim saflushenji tvo- jiga ljubiga Sina Jesufa Kriftufa, Go- fpoda nafhiga; in po profhnjah pre- zhifte devize Marije in vlih tvojih iz¬ voljenih. Amen. ■ ■ -g B HKfrS- g a- ■ 245 MOLITVE per fvett malhi. (Druga visha.) De bofh per fveti marhi bolj poboshno in fpo- •iobno; premifli vfelej, predin jo flifhif h, kaj de je fveta malha. iSveta mafha je nekervavi ofer noviga teftamenta, vedni fpomin tilliga kervaviga ofra, kteriga je Jesnf Kriftuf na fvetim krishi neberiikimu Ozhelu sa naf opravil, de naf je od vezhni- ga pogubljenja odrefhil. — Kakor fe je Je- s >if na krishi fvojimu Ozhctu daroval, ravno toko fe mu tudi fhe dan danafhni per vfaki fveti mafhi po rokah mafhnikovih daruje. Bav- n ° to fe tedaj per vfaki fveti mafhi na alta— r J> sgodi, kar fe je na gori Kalvarii sgodilo, kjer je Jesuf sa naf na fvetim krishi umeri. 0tl > tedaj vfelej fpodobno, v’ Bogu sbran per fveti mafhi, ktera je tako imenitin in velik ofer. klifli fi kader fi per mafhi, de >fi na gori Kal- varii, pred krishanim Jesufam; in kakor bi kil tamkaj, tako bodi per fveti mafhi. Nikar fe tedaj ne osiraj. nikar fe ne pofmehuj, ni- 246 kar fe ue pogovarjaj, temiizh sveflo p:isl na vfe fhtiri dele fve(e mafhe: na evangeli, na darovanje, na povsdigovanje iu na savshiva- nje, ter prav s’gorezlinoftjo moli. Profi Boga gnade, to fveto mafho f’ pravo poboslinoltjo flifliati ; ftdri dobre fklepe, predin fe fveta maflia sazhne, in fkleni fe s’ mafhaikaia rekozh: moj Bog, darujem ti to fveto m®] fho, v’ tvojo boslijo zbali, ker li h fam moj Bog in nar vifhi Gofpod; v odpufhanje mojih grehov in grehov vef- roljniga fveta de hi jih Jesufova pr e ' fveta kri vfe isbrifala; v’ sahvalo s® vfe gnade in dobrote, ktere neprene- hama od tebe prejemam; v’ sadobljenj e novih gnad in dobrot, kterih vfak dan potrebujem. V’ tej fveti mafhi ti da¬ rujem famiga Jesufa Krillufa, tvojig® ljubiga Sina, nad kterim imafh f>'°j e dopadenje. On je moj frednik, in be* fednik, on naj sa-me pred teboj g°' vori. -— Darujem pa tudi to fveto m®' fho sa vfe shive in mertve, slafli s® tiile, sa ktere iim fhe pofebno dol- shan moliti: sa fvoje ftarfhe, sa oblak' 247 nike ia prednike, sa vTo Tvojo rodo¬ vino, sa vfe Tvoje dobrotnike , sa Tvoje perjatle in Tovrashnike, sa vTe, ktere fim morebiti kaj pohujThal, in sa vTe verne duThe v’ vizah. Daj mi gnado, o GoTpod! de Te bom prav poboshno m tebi dopadljivo per tej Tveti daritvi snajdel. Amen. Pervi del fvete mafhe, od sazhetka do evangelija. (Kader mafhnik pred fpodnjo fhfablo moli, stori (veti krish , in moli tako:) V’ imenu Boga f Ozheta, in f Sinu in Tvetiga f Duha. Amen. (Stopil bom pred boshji altar. Pred Boga, ki rasveTeluje mojo mladoft. PTalm XLII. Sodi me, o Bog, in r asTodi mojo rezh od neTvetiga Ijud- ftva; reThi me od krivizhniga in sa- peljiviga zhloveka. 248 Ker ti, o Bog, ii moja mozh, sa- kaj ii me odvergel ? in sakaj moram shalohin hoditi, satert od fovrashnika? Pofhlji fvojo luzh in refnizo, da me peljate, in perpeljate na tvojo fve to goro in v’ tvoje prebivalifhe. Stopil Lom k’ hoshjimu altarju pred Boga, ki rasvefeluje mojo mladoft. Bog, moj Bog! hvalil te bom 1 zitrami. Zhimu ii shaloftna moja du- fha? in zhimu me motifh? Saupaj v’ Boga, fhe ga bom hva¬ lil; pomozh moja, Bog moj je on. Zhaft bodi Bogu Ozhetu in Sinu in fvetimu Duhu, kakor mu je bila v sazlietku, sdaj in vfelej od vekomaj do vekomaj. Amen. (Ozhitna fpoved.) Se fpovem Bo¬ gu viigamogozhnimu, fveti Marii vfe¬ lej devizi, fvetimu Mihaelu arhangelu, fvetimu Janesu keritniku, fvetima apo- fteljnama Petru in Pavlu, viim fvetm- kam, in tebi ozhe, de iim veliko gre- fhil s’ miflijo, s’ befedo in s’ djanjerm Kriv iim, kriv iim, iilno iim kriv- Sato profim fveto Marijo vfelej de vizo; 249 fvetiga Mihaela arhangela, fvetiga Ja- nesa kerftnika, fveta apolleljna Petra m Pavla, vfe fvetnike, in tebe ozhe, mo¬ liti sa-me per Gofpodu nafhim Bogu. Ufmili fe naf, vligamogozhni Bog, odpufti nam nafhe grehe, in naf per- pelji v’ vezhno shivljenje. Amen. Miloft, odveso in odpufhenje na- fhih grehov nam dodeli vligamogozh- oi m ufmiljeni Gofpgd. Amen. Odvsemi nam; proiimo, o Go¬ spod, nafhe pregrehe, de bomo vred- ,u (lopiti f’ zhiftim ferzam k’ nar fve- t e jfliimu. Gofpod ufmili fe naf! Krilte u- finili f e naf! Gofpod, ufmili fe naf! Zhalt Bogu na vifokim, in mir ljudem na semlji, kteri fo prave volje. Hvalimo te, zhallimo te, molimo te, povifhujemo te. Sahvalimo fe ti savoljo tvr °je zhalli, Gofpod-Bog, nehefhki kralj, H°g vligamogozhni Ozhe! Gofpod edi- »orojeniSin Jesuf Krilluf, Gofpod-Bog ! Ja gnje hoshje! Sin Boga Ozheta, kteri grehe fveta odjemljefh, vsemi nafho P r ofhnjo; kteri fedifh na defnizi Bo- 250 ga Ozheta, ufmili fe naf! Saka] fam ti Ji Jvet, fam ti Gofpod: ti fam Ji nar ^vifhi, Jesuf Kriftuf 1’ fvetim Duham v’ zhatli Boga Ozheta. Amen. Berilo is pripoviji modriga kralja 4 . Salomona. Moder fin rasvefeluje ozheta, nef- pametin fin pa je shaloft fvoje matere. Kjer je veliko govorjenja, ne min e lahko bres greha ; kdor je pa gofpo- dar fvojiga jesika, je nar bolj panie- tin. Lashnjivi shnahli fo Gofpodu gnju- foba 5 kdor pa svetlo ravna , mu clo- pade. Kdor s’ modrimi bodi, bo fam moder; kdor je pa nefpametnih per- jatel, bo njim enak. Kdor fvojiga blisk- niga sanizhuje, grefhi; frezbin pa bo, kdor fe ubosiga ufmjluje. Poterpesh- ljiviga zbloveka vodi velika modroftj kdor je pa nepoterpeshljiv, rasodeva fvdjo neumnoft. Mehek odgovor po* tolashi jeso; terdo govorjenje pa na¬ pravi togoto. Kdor ozhetu ali malen kaj vsame, in pravi, de to ni greh, je tovarfh ubijavzov. Nefpametin zhlo- 251 vek fe pofmehuje kvarjenju fvojiga o- zheta; kdor pa kvarjenje rad poflufha, bo smiram pametnifhi. Dufha pra- vizhniga mifli v’ pokorfhino; uka hu¬ dobnih fo pa polne hudiga. Gofpod je deiezh od hudobnih; molitve hrum- nih pa bo uflifhal. Srozhi Gofpodu Ivoje delo, in on ho tvoje mifli do¬ bro ispeljal. Evangeli J'. Janesa u’ 6. pojtavi. Tiki zhaf je Jesuf Judovfki mno- shizi rekel: Jek lim shivi kruh, kteri bm is nebef prifhel. Ako ho kdo od Jega kruha jedel, ho vekomaj shivel; ln kruh, kteriga bom jek dal, je moje mefo sa sbivljenje fveta. Judje fo fe tedaj med faboj prepirali rekozh: Ka¬ ko nam more ta fvoje mefo jeki dati? Jesuf jim je tedaj rekel, Refnizhno, refnizhno vam povem, ako ne hote jedli mefa Sinu zhlovekoviga, in ne bote pili njegove kervi; ne hote imeli shivljenja v’ febi. Kdor moje mefo je, m mojo kri pije, ima vezhno shivlje- n je; in jek ga bom obudil poflednji dan. 252 (Kader maflmik po evangelii pred darovanjem na fredi altarja poftoji, iu vero moli; moli apoftolfko vero.) MOLITEV pred pridigo. O trofhtar f. Duh! kteri fi Jesu- fove apofteljne tako rasfvetlil in poter- dil, de fo njegov uk popolnama ve- dili in umeli, in s’ veliko gorezhnoftjo osnanovali: rasfvetli ravno tako tudi tega Jesufoviga nameftnika, kteri nam ho sdaj tudi njegov nauk osnanoval: poloshi mu take hefede na jesik, klere vefh, de nam nar holj k’ ferzu pojde¬ jo, in kterih mi po fvojih flaboftih nar holj potrebujemo, de bomo mogb liudiga le varovati, in dobro flori ti; daj mu tudi prijetin in perferzhin glaf, de nafhe terde ferza omezhi, de dobre in poboshne kriftjane v’ dobrim fhe bolj poterdi, terdovratne grefhni- ke pa na pravo pot pokore perpelje. Nam pa daj gnado ga P tako pobosh- noftjo in f’ tako gorezhnofljo poflu- 255 fkati, kakor ko bi fam, Jesuf Kriftuf pred nami Ital, in nam fvoje nebefh- ke nauke osnanoval. O Marija, mati Jesufova , proii sa naf Jesufa, de bi njegovo fveto be- fedo vfelej tako svetlo poflufhali, in v’ ferzu ohranili, kakor fi jo ti, de ki v’ nafhih ferzih obilni fad prave kerfhanfke pobosbnotli obrodila, de ki smiram bolj in bolj v’ boslijim krahu in v’ Ijulresni boshji raftli, in tako enkrat vezimo plazhilo sadobili. Amen. MOLITEV po pridigi. O Gofpod Jesuf Kriftuf! sahvali- fe ti, de fi nam sdaj po tim fvo- hm nameftniku fvoje fvete nauke osna- noval; in te ponishno profimo, daj ^ani gnado , de bomo, kar fmo fli— Ikali, tudi v’ djanji dopolnili, in kar 'mo sdaj na febi fhe pomankliviga in P re grefhniga najdli, f’ pomozbjo tvoje k'ete gnade poboljfbali, in tako fvo- 254 jo veli bolj in bolj ozhifhevali, in smi- rarn v’ tvoji fveti gnadi ollali, dokler naf k’ Tebi ne vsamefh, kjer bomo kar tukaj verujemo, vezhno gledali; kar tukaj upamo, vezhno vshivali, in tebe, vfe ljubesni vredniga Boga, vezh¬ no ljubili. Amen. Sveta Marija, mati boshja: in vfi fveti apolleljni, profite Boga sa naf) de bi po svellim dopolnovanji fvete bosbje befede enkrat v’ vafho drusbbo prifhli. Amen. Drugi del fvete mafhe, od darovanja do povsdigovanj«' šemi, fveti Ozhe, vfigamogozhni vezbni Bog! leta zhilli dar, kterig* jeli, tvoj nevredni flushabnik, tebi fvojimu shivimu in pravimu Bogu da¬ rujem sa fvoje bresfiitcvilne grebe, s*' mere in sanikernolli; sa vfe prizhujO' zhe, pa tudi sa vfe verne krikjane) 255 sime in mertve. Daj, de bo meni in njim v’ svelizhanje in vezbno shivlje- nje. Amen. 0 Bog, nafh livarnik in odrefhe- nik! daj nam po fkrivnofli te vode in tega vina, de bomo boshje natore Je- sufa KrjJlufa ravno tako le vdeleshili, kakor fe je on ponishal,' nafho zhlo- vefbko natoro nafe vseti. Darujemo ti, o Gofpod! kelih sve- lizhanja, in profimo tvojo miloll, de naj pride f’ prijetnim duham pred o- blizhje tvojiga boshjiga velizliallva, sa nafhe in zeliga fveta svelizhanje. Amen. O Gofpod! vserpi s’ dopadenjem t a dar, kteriga v’ duhu ponishnohi in s shaloftnim ferzam pernefemo, ozhi- ki nafhe ferza od vfih madeshev gre¬ ha, de ti vfelej f’ zhiftim ferzam flushi- 1110 j in smiram v’ tvoji gnadi ollanerao. Vsetai, fveta Trojiza! ta dar, kte- ri ga ti darujemo v’ fpomin terpljenja, ^kajenja in vnebohoda Jesufa Kriftufa, Gofpoda nafhiga; in na zhaft fvete Darije vfelej devize in vfih fvetnikov. ^ aj |)o k’ zhalti njim, nam pa k’ s ve- 256 lizhanju, in proiijo naj ti v’ nebelih sa naf, ki obhajamo fpomin njih na semlji. Po Jesufu Kriitufu Gofpodu nafhim. Amen. Povsdignimo fvoje ferza k’ Go- fpodu, in hvalimo Gofpoda fvojig« Boga! Spodobi fe in je prav, de le snu- ram in povfod hvalimo, fveti Gofpod, vligamogozhni Ozhe, vezhniBog! klen li f’ fvojim edino rojenim Sinani m f’ fvetim Duham eden Bog, eden Go¬ fpod, ne v : edinolti ene perfhone, am¬ pak v’ trojizi eniga biltva. Kar od tvoje zhalli po tvojim rasodenji verujemo) to tudi od tvojiga §ina in od f. Duh* bres vfiga raslozhka miflimo; laho de v’ fposnanji praviga in vezhniga Boga tri refnizhne perfhone, in eno edino bilje in enako velizhaftvo molimo. K te* ro hvalijo angeli in arhangeli, led' Kerubi in Serafi, ter ne jenjajo p )-e ' pevati vfak dan, in s’ enim glafam rezhi: Svet, Svet, Svet li Gofpod Bog Sabaot! Polno je nebo in semlja t'Oj e zhalli. Zhalt tebi na vifokim! Zh e ' 257 flien bodi, kteri pride v’ imenu Go- fpodovim! Zhaft tebi na vifhavah! O ufmiljeni nebefhki Ozhe! per- nefemo ti ta prefveti dar, in te v’ ime¬ nu Jesufa Kriftufa, tvojiga §ina, po- nishno profimo sa tvojo fveto kalolifh- ko zerkev, sa nafhiga papesha I., sa nafhiga fhkofa I., sa nafhiga zefarja I., sa vfe verne kriftjane, sa vfe prizhijo- z he: in te profim tudi sa vfe tiile, sa ktere fim fhe pofebno dolshan moliti, slafti pa sa , (Tukaj flori fpomin sa shive, ' n '"icmij tifle, sa ktere to fvoto mafho pofeh- no darujefh, in tudi tifte, sa ktere pofebno mo- Uti imafh dolshnoft.) Sdaj fe fklenemo s’ vlimi fvetni- (1 boshjimi, pofebno s’ vifoko zhaftit- Jjivo Marijo devizo, materjo boshjo, ln k profimo, dodeli nam po njih saflushenji in njih profhnji smiram povfod fvojo mogozhno pomozh. 0 Jesufu Krillufu, Gofpodu nafhim. Amen. — 258 — Tretji dei fvete mafhe, od povsdigovanja do savshiva- n j a. P« er sadnji vezherji je vsel Jesuf lga ferza te sahvalim sa to veliko gna- d°, de fim bil per tem ofru fvete malhe, v’ kterim fe ti je tvoj ljubi Sin fesu! lam febe v’ dar dal tebi v’ zhaft, ln nam v’ svelizhanje. Odpufti mi, 0 moj Bog! zhe nifim bil P tako po- hoshnoftjo, kakorfhna fe fpodobi, per lem prefvetim ofru, v’ kterim fe ti lam Jesuf Kriftuf ofru je. Daj mi, te P r olim, gnado polihmal vfako fveto mafho P fpodobno poboshnoftjo in f’ P e i'ferzbno gorezhnoftjo flifhati, in Je- s "fovig a saflushenja smiram bolj fe 'deleshevati. _ 0 Marija, prezbifta deviza! sahva- 1 6 sa-me dobrotljiviga Boga, ker je lll0 ja sahvala vfe preflaba: de me je, "^redniga grefhnika, puftil per tem 12 — 2GC — fvetim ofru biti; in profi ga , de naj mi to v’ svelizhanje moje dufhe sa- leshe. O mati Jesufova, prezhudna mati deviza ! profi fvojiga ljubiga §ina Jesufa, bteri je sa naf fvojo fveto kri prelil, de bi sa-me saftonj ne bila prelita. Amen. 267 MOLITVE P e r (reti malh L (Tretja visha.) P r- e m i f h 1j e v a n j e Kriltufoviga terpl jen ja. kjuM moj krilljan! ker je fveta mafha vedin fpomin tiftiga kervaviga ofra, kteriga je Je- Krilhi(' na f. krishi opravil , lahko per fveti mafhi tudi Kriftufovo terpljenje s’ veli- pridam premifhljujefh. On fam je per sadnji vezherji, kjer je ta prefveti sakrament Poilavil, fvojim u/.lienzam rekel : ,,To delajte v ’ moj Xpomin.“ — Po njegovim povelji bofli tedaj flori!, moj krilljan, zli e bolh per fveti ffli ifBi njegov fpomin obhajal, to je, njegovo terpljenje iu njegovo fmert premifhljeval. Predin fe pa fveta maflia sazhne T moli sa per- 1’ravo tifto molitev, ki fe najdena 2j6. Hrani: j; 0 moj Bog, darujem ti“' i. t. d. 12 Pervi del fvete mafhe. Evangeli. (Kadar maflinik pred fpodnjo fhtabla moli, sazlini tako Kriftufovo terpljenje premifliljevati:) O moj Jesuf, moj dobrotljivi odre- fhenik! koliko li vender is ljubesni do naf terpel! Na oljfki gori fe je sazhe- lo tvoje brilko terpljenje. Ondi fi P° fvoji bosbji nalori v’ duhu previdil , kakofhno neisrezheno terpljenje, ka- kofhna llrafhna fmert te zhaka; ven¬ der fe pa od v liga tega niti dal oltra- fhiti: hotel li terpeli in umreti, de bi le mi svelizhani bili, in vezhno v nebelih shiveli. Take grosovitne brit; kolti in teshave fo te na oljfki g 01 ' 1 obfhle, de ti je bilo umreti, in je tvoja fveta kri, kakor goli pot, lS tvojiga fvetiga trupla na semljo teki* 1 ; O neisrezhena ljubesin tvoja , n 10 ) dobrotljivi Jesuf! kako nam morefh tako dober in ljubesnjiv biti, ker fm® ti mi tako nehvaleshni in hudobni- 269 — Ref, bres vfiga nafhiga saflushe- nja nam delifh obilno odrefhenje po fvoji prefveti, do sadnje kaplje sa naf prelite kervi. 0 Jesuf, kako grosovitin je bil slie sazhetik tvojiga terpljenja! V’ Tvo¬ jih velizih teshavah fi trikrat fvojiga nebefhkiga Ozheta profil, naj ti od- vsame kelih terpljenja, de bi ga ne pil; pa popolnama fi fe tudi boshji volji podvergel, fi le shelel, de bi fe sgodilo, kar Bog hozhe, naj bi ti Bilo fhe tako teshavno; in po tem ti pog angelja pofhlje, de te potolashi ln ti mozh da. 0 kako lepe sglede mi tukej da- Kh! Daj mi tudi gnado, de bom nio gelpo tvojih sgledih delati, de bom v ’ vfih fvojih dufhnih in telefnih te¬ shavah in potrebah ftanovitno Boga pomozbi profil, per tem pa fe popol- ftama njegovi fveti volji vdal. tRader mafhnik pred altar pride, in altar ktifh- ne ) >n potlej na defni itrani moli.) , Toliko fi, o Jesuf, sa naf terpel, mi ti vezhi del le nehvaleshnoll 270 povrazhujemo. Zlo eden trojih uzhen- zov, Juda, ti je bil gerdo neb vale- shin. Ti fi mu toliko dohriga ftoril, ii njegov perjatel bil; on je pa le gle¬ dal , kako bi te bil tvojim nar vezhi® fovrashnikam, tvojim ubijavzam pro¬ dal. Hinavfko pride k’ tebi v’ vertu Gezemani, te kufhne, in te isda tro¬ jim fovrashnikam, de te popadejo, ne- ufmiljeno sveshejo, in pred tvoje bri- vizhne fodnike shenejo. O Jesuf! mi grefhniki fmo sdaj tvoji fovrasbniki, tvoji Judeshi. Koli¬ kokrat ravnamo gerdo in nehvaleshno f’ teboj! kolikokrat te sa majhin zha- bn dobizhik, sa kratko pofvetno ve- felje prodamo; kolikokrat v’ tvojih na- meftnikih sanizhujemo, ker jih nozhe' mo poflufhati, in ubogati, deli ravno nam tvoje vezhne refnize osnanujejo- — Daj nam gnado , o Jesuf! de ko¬ mo polihmal tvoji perjatli, in de te- 1 be tolikanj bolj ljubimo, kolikor bolj fmo do sdaj fvet in greh ljubili. Pa tudi fhe drugi uzbeniz je f fvojo riehvaleshnoftjo tvoje ljubesnjiro 271 ferze ranil. Peter, kterimu fi toliko ljubesni fkasal, te trikrat sataji, tri¬ krat is ftrahu pred ljudmi poterdi, de te ne posna; defiravno fi Lil nje¬ gov nar vezhi dobrotnik, njegov go- ipod in uzhenik, in fi ravno njega fvojiga nar vifhiga nameftnika na sem- lji poftavil. — Sarn v’ fe je Peter pre- y ezh saupal, sato je tako globoko pa¬ del. Kakor hitro je pa, kadar fi ga h milo pogledal, fvoj greh fposnal, In s’ shaloltnim ferzam v’ tvojo neis- konzhno milofl: tei'dno saupal 3 je od- pufhenje fvojih grehov sadobil, in je ^ pomozhjo tvoje fvete gnade v’ ref- ni zhni pokori do konza ftanovitin ollal. Daj tudi nam gnado, o Jesuf, de bomo le v’ tvojo neiskonzhno miloft saupali, in v’ pravi pokori do konza svefti oftali. CKader maflinik lift in evangeli bere.) Grosa me obhaja, o moj Jesuf! kader premifhljujem, kako krivizhno ln sanizhljivo fo hudobni Judje f’ te- koj ravnali. — Sgol farna fvetoft in 272 nedolshnod, fodnik sli i vi h in mertvili fi, in vender fe pudifh savoljo naf pred krivizhniga fodnika Pilatusha pe¬ ljati in toshiti, kakor de bi bil nar vezhi hudodelnik. Vfe prenefefh s' veliko poterpeshljivodjo, fe ne vftav- Ijafh, fe ne prepirafh, fe ne mafhu- jefh; in pred fvojim hudobnim fod- nikam le toliko govorifh , kolikor je v’ fprizhevanje refnize potrebno, in kolikor je nam v’ sgled. O nedolshni Jesufl Mi, mi greš- niki saflushimo terdo fojeni, in v’ fmert v’ vezhno fmert obfojeni biti. — bil fi toshen, de fe soper deshelfko ok- Iad in soper zefarja vsdigujefh , in de fhe druge k’ nepokorfhini napeljuješ in fhuntafh; defiravno ii bil vef fvel in nedolshin. Le savoljo naf fi hotel vfe to predati, le savoljo naf fi hotel tako hudo fojen biti; cle bi mi loshej per fodbi boshji obdali, ker fe toli¬ kokrat soper tebe, fvojiga nar vifhig a Gofpoda in nebefhkiga kralja vsdigu- jemo, in fhe druge f’ fvojim flabim sgledam pohujfhamo, in od tebe od- 273 vrazhamo. — O nesapopadljivo ufmi- ljeni Jesuf, kdo sapopade tvojo neis- konzhno ljubesin! De revnima, ne- hvaleshnimu hlapzu fodbo polajfhafh, fe ti, o nar vifhi Gofpod! fam pu- ftifh neufmiljeno foditi; de fmo mi grefhniki pred vezhno pravizo opra- vizheni, vsamefh ti vfe nafhe hudo¬ bije in pregrehe na-fe, in fe puflifh kakor nar vezhiga hudodelnika toshi- ti; in de mi nad teboj lep sgled fve- te poterpeshljivolli imamo, prenefefh 'de fvoje krivizhne fodhe s’ veliko, prezhudno poterpeshl ji volijo. — Daj nam gnado, o Jesuf! de te bomo vred¬ no sahvalili in pozhallili sa vfe tvoje velike dobrote, in de te bomo svefto pofnemali v’ tvojih fvetih sgledih, de nam ne bo tvoje neiskonzhno saflu- shenje bres prida. Tvojim fovrashnikam pa fhe ni bilo sadolli, de fo te le pred hudob- niga in krivizhniga fodnika Pilatusha pergnali; fhe pred drusiga te peljejo, bi je fhe hudobnifhi bil, pred Hero- desha. Ta te fhe bolj sanizhuje, ka- 12 ** 274 kor Pilatush, te sa norza-ima, in te pofhlje s’ sanizhljivim plajfhem oger- njeniga Pilatushu nasaj. Ti pa, o moj Jesuf! vfe voljno poterpifh, nobene befede ne pregovorifh. Ti ti vezhni Sin boshji, vezli na modroft, in fe puftifh od nefpametniga, prevsetniga grefhm- ka sa norza imeti; mi pa, ki fmo vfi hudobni in neumni, kmalo samerimo, zbe nam ljudje soper govore, zhe naf preganjajo, zbe nam sadofti zhafti ne fkasujejo. Kmalo naf laftna ljubesin k’ jesi in k’ fovrafhtvu nadrashi. — 0 Jesuf! daj nam gnado, de bomo fvo* jo hudobno natoro in laftno ljubesin vfelej premagali, in de bomo vfe sa- nizhevanje in vfe terpljenje f’ kerfhan- fko poterpeshljivoftjo in ponishnoftjo preftali. (Ob nedelj ali in prašnikih moli pred pridiga in po pridigi tifte molitve, ki fe snajdejo na 252 . Hrani.} Drugi del fvete mafhe. Ofrovanje. Ozhitna je bila kriviza, blero fo ti, o Jesuf! tvoji hudobni fovrashniki de¬ lali. Kamor li bil peljan, kjer ti bil toshen in fojen; povfod fo mogli tvo¬ ji fodniki fposnati, de nizh hudobni- ga in fhtrafinge vredniga nad teboj najti ni. Vender fo bili pa tako hu¬ dobni in krivizhni, de te nifo hotli Jspulliti; temuzh fo tlrafhno fodbo zlies- te fklenili, in te v’ fmert obfodili. Tebe tedaj, o nedolshni Jesuf! fo v’ imert obfodili! Ob! grefhne ftvari fo fvojiga prefvetiga ftvarnika v’ fmert nbfodile! — Tebe j kteri ti edini Go- fpod shivljenja in fmerti, kteri dafh v fim shiveti zhafno in vezhno, kteri [ploh vfe is sgolj ljubesni dafh, kar j e kdej kak zhlovek na fvetu prejel; tebe tedaj fo kakor nar vezhiga hu- dodelnika v’ fmert obfodili! — Jeli fe ne morem sadofti sazhuditi zhes leto neeapopadljivo hudobijo in flepoto tvo- 276 jih fovrashnikov; ti pa vfe s’ voljo prenefefh, in le molzhifh. Ah, haj ho, ker fmo tako kmalo rasshaljeni, kader fe nam le kakofhna majhina kririza sgodi! Pomagaj nam, o Jesuf! f’ fvojo fveto gnado, kader naf fvet sanizhuje, kader naf krivizhno fodi, in vfe hudo soper naf lashnjivo go¬ vori, de bomo po tvojim prefvetim sgledu per vlih hudobnih krivih foj¬ bah tega fvela le molzhali, in vfe s voljo preterpeli. De bi le tvoja fodba, o jesuf! na ftrafhni fodni dan miloft- ljiva bila, naj bodo fodbe tega fvet« fhe tako hudobne in neufmiljene; fej ne bodo obdale, tvoja fodba pa ofta- ne vekomaj. — Ah, nikar naf ne po¬ gubi per fvo ji ftrafhni fodbi! — Nar krivizhnifhi fodba tedaj ) e soper tebe fklenjena bila; in kader fi enkrat v’ fmert obfojen bil, Jo Ji tvo¬ ji hudobni fovrashniki prav persadc- rali, de fo te po mozhi saframovah in martrali. Oblazhilo fo f’ tebe ft er ' gali, fo te ftrafhno sazheli tepfti > ^e Ji bil vef kervav in rasbit; in fhe n 1 277 bila hudobija in ferditoft tvojih fov- rashnikov nalitena, flie novo marlro fi ismiflijo, Itrafhno ternjevo krono ti na glavo nabijejo. Oh, kakofhne kri vize ! kakofhno saframo vanje ! ka¬ kofhne holezhine! In vfe to le is sgolj ljubesni do naf terpifh, nam v’ sve- lizhanje in v’ sgled. Tvoji fovrashni- ki ti vsamejo tvoje nar potrehnifhi oblazhila, mi grefhniki pa imamo to¬ liko nepotrebniga in prevsetniga ob- lazhila, f’ kterim tebe - shalimo, fa¬ rni febe povifhujemo, in blishnjiga pohujfhamo. Neufmiljeno te tepejo, m zelo tvoje nedolshno truplo rasbi- jejo; mi grefhniki pa, kleri f’ hudob¬ nimi sheljami fvcjiga mefa, in s’ vshi- vanjem pregrefhniga pofvetniga vefe- Ija tebe tolikokrat rasshalimo, mi fe hozhemo le smiram dobro pozliutiti, jn fmo kmalo nevoljni, kader nam je kaj flabo. — Sanizhljivo ternjevo ! nafhe ferza, de bomo tudi mi P tako ljubesnijo sa fvoje blishne fker- beli, kakor ti; in de v’ vfim dobrim ltonza svefti oftanemo. Kako fve- t° je bilo tvoje shivljenje, kako fveta tvoja fmert! Kakorfhno shivljenje, ta- bofhna fmert. Daj nam gnado, de 284 bomo tebi enaki v’ shivljenji, de ti bomo potlej tudi v’ frnerti enaki. Pri¬ di nam sadnjo uro P Tvojo fveto gna- do na pomozh $ varuj naf pred hu¬ dobnim fovrashnikam, kteri nafhiga pogubljenja sheli, daj nam sadnjo uro to mifel, de bomo Tvoje uboge dufhe v’ roke nebeThkiga Ozheta, in v’ tvo¬ je Tvete kervave rane perporozhili; ui dodeli nam to veliko gnado, de bo¬ mo P tvojim preTvfilim reThnjim Te- leTam prevideni is tega Tveta Thli- O krishani JesuT, ki Ti sa naT na P krishi umeri I daj nam vTim prav Trezh- no Tmert. Zheterti del fvete mafhe. Savshivct/i/e. 'O JesuT! mogel li Tizer tako Tnieri koriti, kakorThino nar vezhi hudodek niki; vender To pa she takrat neld e ' ri Judje Tposnali, de Ti reTnizhno ? in boshji, in de po nedolshno terpifh' 285 Shaloltni in pobiti fo na fvojc perli terkali, in fo fe domu vernili. Tudi jeli terkam sdaj s’ shaloil- nim in potertim ferzam na fvoje per- fij in rezhem: O Gofpod! jeli ubogi grefhni zhlovek, kteri fim te toliko¬ krat P Tvojimi grehi rasshalil, jeli tvo- )'h gnad in dobrot zlo nizh vredin ni fim; in The manj lim vredin, de bi kedaj tebe v’ prefvelim sakramentu prejel. — Ahl pa moja dufha tebe po¬ trebuje , in nima praviga shivljenja ^ lr es tebe. — 0 Jesuf, pravi sliivi ^°g! pridi tedaj, perTerzhno te preje- t* shelim, pridi v’ moje ferze, kakor ^ prifhel v’ Zahejevo hifho, in ga fpreoberni, de bo pravizhno , zbillo, ponishno in poterpeshljivo pollalo. Ker le sdaj ne morem v’ fvetim sakramen¬ tu prejeti, te prejmem v’ sheljah. Pri¬ di tedaj o Jesuf; moja dufha po tebi vdihuje, moje ferze tebe sheli. Le ti f aniorefh vfe moje shelje fpolniti :• Ka- l ^r je moja dufha lazhna, jo le ti, 0 nebefhki kruh angelov I kteri vfe ‘'asvefeljenje v’ 1'ebi imafh, samorefh 286 napafli; kader je shejna, jo le ti, o ftudeniz vezhniga shivljenja! samorefh napojiti; kader je revna, jo le ti, o vezhni fliaz nebefhkih gnad! samorefh obogatiti; kader je shaloftna, jo leti, o refelje vlih isvoljenih! samorefh ras- vefeliti; kader je bolna, jo le ti, o nebefhki sdraviviz in sdravilo! samo¬ refh osdraviti; kader je sapufhena, sa* nizhevana, savershena od fveta, prt' defh ti, o nebefhki shenin! in jo vsa- mefh sa fvojo perjatlizo in nevefto!-^ O dobrotljivi in ufrniljeni Jesuf! pri' di tedaj v’ moje ferze, in dopolni vf« shelje moje dufhe, ktera le v’ tebi in per tebi najde vefelje, tolashbo in po* mozb! — O Jesuf! oftani v’ meni m jeft v’ tebi vekomaj. Amen. (Kader maflmilc sadu je molitve na defni flraoi moli, in potlej Jjudftvo shegna.) S’ ponishnim ferzam fe ti sahva* limo, o dobrotljivi svelizbar! sa vfe> kar fi lloril in terpel sa naf. — § v °* je shivljenje fi sa naf dal, de fi nam vezhno shivljenje perdobil, ki ga bofh 287 vfalumu dodelil, kteri fe bo le lam hotel P tvojo gnado tvojiga nefkonzh- mga saflushenja prav deleshin ftoriti. Kakor £ ti tretji dan zhaftitljivo od fmerti vftal, in sdaj na vekomaj per bojim nebefhkim Ozhetu shivifh in hraljujefh; tako fi tudi nam obljubil, a65. tirani.) I 289 t MOLITVE Pcr zhcrnih malhah. Ljubi moj kriftjan! kader imafli perloshnoft zher- no mafho flifhati, ofruj jo vfelej sa vfe shi- ve in mertve, pofebno pa sa tifte dufhe v’ lizali, ki imafh pofebno dolshnoft sa-nje mo- iiti, poftavim, sa ftarfhe, zhe fo she na unira fvetu, aii S a kakoflme druge shlahtnike, do¬ brotnike, perjatlc_ i. t. d. Perpravo pa lahko ravno tifio molitev mo- i‘ih, kakor per drusih mafhah fktera fe snaj- de na 246. Hrani,) le ta pofebin namen fbe s ravin poftavi, sa ktere dufhe slafti shelifh *° fveto mafho Bogu v’ dar perneHi. Pervi del. IKa, ier mafhnikpred fpodnjo fhtablo moli, rezi:) imenu Boga Ozheta in Sina in fve- tiga Duha. Amen. 13 290 .Stopil bom pred boshji altar; Pred Boga, kteri mojo mladoft rasvefeluje. Nafha pomozh je v’ Gofpodovim imenu. Kteri je nebo in sernljo uftvaril. Ozhitna fpoved. Se fpovem Bogu vligamogozhnimu, /veti Marn vfelej devizi, fvetimu Mihaelu arhan- gelu, fvetimu Janesu keritniku, fvet 1 ' ma apofleljnama Petru in Pavlu, vlin 1 Tvetnikam in tebi, ozhe! de iim relr ko grefhil, s’ miflijo, s’ befedo in s djanjem. Kriv tim, kriv tim, fd n _° lim kriv. Satorej prolim fveto Mam jo vfelej devizo, fvetiga Mihaela arh' angela, fvetiga Janesa kerftnika, f' e ' ta apofteljna Petra in Pavla, vfe jet¬ nike in tebe, ozhe! profite sa-me B°' fpoda, nafhiga Boga. Ufmili fe naf, vfigamogozhni B°o' odpufti nam nafhe grehe, in naf p e ' Iji v’ vezhno shivljenje. Amen. Miloft, odveso in odpufhenje n*' fhih grehov nam dodeli, vfigamogo*!' ni in ufmiljeni Gofpod. Amen. 291 O Bog! I Tretji del. a j nam, profimo te o Bog! de bo la {veti ofer od tebe vef pofvezhen , lebi dopadljiv in prijetin; de nam bo j Prem en jen v’ telo in kri tvojiga lju- •“ga Sina Jesufa Kriflufa. Kteri je pred '°jim terpljenjem ta dan vsel kruh -15 ** 298 v’ fvoje /vete in zhaflite roke, te sa- hvalil, ga pofvetil, raslomil, in dal fvojim uzhenzam rekozh: ,,Vsemite in jejte vii od tega: Sakaj to je mo¬ je Telo.“ O Jesuf v’ prefvetim refhnjim te- lefu! pravi shivi Bog! O prefveto Te¬ lo Jesufovo, bodi fto tavshentkrat zhe- fheno! O shivi kruh angelfki! molim te kakor fvojiga praviga shiviga Boga. O Jesuf v’ prefvetim refhnjim telefu- bodi sadnjo uro moj trofht in moj® popotniza; in daj tudi vlim vernim dufham v’ vizah vezhni mir in poko). Ravno tako je vsel Jesuf po ve ' zherji kelih s’ vinam v’ fvoje fvete m zhaftite roke, je fpet fvojiga nebefh- kiga Ozheta sahvalil, vino pofvetil, in dal fvojim uzhenzam rekozh: mite in pite vli is njega: Sakaj taj e kelih moje kervi, noviga in vezhmg® teftamenta , (fkrivnoft vere!) ktera bo j sa vaf in sa njih veliko prelita v’ od- pufhanje grehov. — Kolikorkrat boft® to delali, Borite v’ moj fpomin.“ 299 O bodi Ao tavshentkrat zhefhena, prefveta refhnja kri Jesufova, is nje¬ govih fvetih ran in is njegove prebo¬ dene fvete Arani prelita v’ odpufhe- oje vefvoljniga fveta ! OzhiAi mojo du- fho od vfih madeshev greha, in Aori moje ferze Bogu dopadljivo. Potolasbi m pogali ogenj viz, in perpelji vfe verne dufhe v’ vezhno vefelje. Amen. Po povelji Jesufa KriAufa, tvoji- ga Sina, tedaj obhajamo, o Gofpod, [pomin njegoviga prefvetiga shivljenja ln terpljenja, in darujemo tvojimu pvezhudnirnu velizhaAvu ta zhifti, fve- in hresmadeshni ofer, fveti kruh vezhniga shivljenja, in kelih vezhniga svelizhanja. Osri fe miloAlivo in prijasno na fveti ofer, in naj ti bo, profano tako prijetin, kakor ti je bil prije- tin ofer tvojih nar pravizhnifhih flu- shabnikov v’ Aarih zhalih. Pofhlji, o Gofpod! fvojiga fvetiga nn gela is nebef, de pernefe ta fveti of er pred oblizhje tvoje boshje vifo- ^°Ai- in pofveti naf, de bomo Jesufa — 500 — v’ prefvetim sakramentu vfelej vredno prejeli. Amen. Ufmili fe tudi, o Gofpod! viih vernih dufh v’ vizah, in savoljo Jesu- foviga saflushenja jim daj vezhni mir in pokoj. Pofebno te pa profim sa... (tukcj flori fpomin sa dufhe v’ vizah, sa Me¬ re sl alti shelifh to fvelo inafho ofrati, in 69 ktere fi pofebno dolslian motiti.) Ravno tako pa tudi nam, ubo¬ gim grefhnikam, ker saupamo na ve- likoft tvoje milofli, dodeli delesh m drushbo s’ viimi tvojimi fvetniki; ne lizer savoljo nafhiga saflushenja, ani- pak is nefkonzhniga saflushenja Jesu- fa Kriltufa , Gofpoda nafhiga. Amen. Ozhenafh, kteri fi v’ nebelih, i. t. d- O Gofpod! refhi naf od vligasle- ga na dufhi in telefu; in na profk' njo fvete in prezhifte vfelej devize Mo¬ rije in vlih fvetnikov nam daj mir v nafhim shivljenji, de bomo f’ poniozb- jo tvoje gnade greha in vlih smot ob¬ varovani. Amen. — 501 — Zheterti del. O Jesuf, nedolshno jagnje boshje, kteri grehe fyeta odjemljefh ! daj vfim vernim dufham V’ vizah vezhni mir in pokoj. Gofpod Jesuf Kriftuf, Sin shiviga Boga, kteri fi po volji fvojiga Ozhe- ta f’ pomozhjo f. Duha f’ fvojo fmert- jo fvet oshivel} odrefhi me f’ tem fvo- jirn prefvelim telefam, in fvojo pre¬ deto kervjo od vfih mojih grehov in °d vliga hudiga. Daj mi gnado, de fe kanovitno dershim tvojih sapoved, in ne dopufti, dej)i fe kdej lozhil od tebe. O Gofpod! niiim vredin, de grefh pod mojo ftreho, pa rezi le eno be- fedo, in moja dufha ho osdravljena. (Kader fe mafhuik obhaja, fe tudi ti po du¬ hovno obhajaj , in moli tako :) Tudi jeli shelim sdaj, o Jesuf! hoje prefveto refhnje telo in tvojo prefyeto refhnjo kri prejeti. — De hi pa tega vredin bil, shelim imeti an¬ geliko zhillolt, ferafinfko popolnamoft, 302 tako ljubesin do tebe, o Jesuf! kakorfh- no ima tvoja preljubesnjiva mati Ma¬ rija ; sbelim pa tudi imeti take per- ferzhne in gorezhe shelje do tebe v’ fvetim sakramentu, kakor fo jih ime¬ li tvoji isvoljeni fvetniki, kader fo pre¬ jemali ta nar fvetejfhi .sakrament. — Ker je pa to meni, ubogimu grefhm- ku, nemogozhe, te ponishno profim, o Jesuf! osri fe milodljivo, na mojo flaboft in niskoft, in pridi sdaj in ras- vefeli mojo revno dufho, ktera snn- ram sheli f’ teboj fklenjena biti; p rl ' di f’ fvojo gnado in f’ fvojo ljubesnijo v’ moje ferze, in perpravi me k’ vrecl- nimu prejemanju tvojiga telefa in tvo¬ je kervi. — Ufmiii fe pa tudi, o Je* suf! vfih vernih dufh v’ vizah, ktere toliko terpe, ker fo od tvojiga ljubesnp' viga boshjiga oblizhja odlozhene. Ozhi- fti jih, o Jesuf! od vfih madeshev, ktere fhe na febi imajo, in perpelji jih fko- t rej v’ fvoje nebefhko kraljeftvo. Amen. Nebefhka luzh naj jim fveti, 0 miloftljivi Gofpod! v’ drufhini tvojih fvetnikov vekomaj. — O Gofpod! daj 503 jim vezhni mir in pokoj, in vezhna luzh naj jim fveti. Amen. Dodeli, profimo te, o Gofpod! de bodo dufhe tvojih flushabnikov in flushabniz, ktere ib fe is tega fveta lozhile, fkosi tvoje nefkonzhno saflu- shenje in fkosi ta fveti ofer od viih fvojih grehov ozhifhene, in v’ vezh- no vefelje vsete. Amen. Sadnji evangeli. V’ sazhetku je bila befeda, in be¬ feda je bila per Bogu, in Bog je bila^J feda. Taje bila odsazhetka per Bogu. ^fe rezhi fo fkosi njo Ilorjene... V’ n ji je bilo shivljenje, in shivljenje je kilo luzh ljudi... Prava luzh je bila, ki rasfvetli vfaziga zhloveka, kteri pri¬ de na fvf t. Na fvetu je bila, in fv*et je fkosi njo dorjen, pa fvet je ni fpos- »al.. . In befeda je m efo podala, in med nami prebivala, in vidili fmo n je zhaft, zhaft kakor edino rojeniga °d Ozheta, polna gnade in refnize. (Sahvalnu molitev po C. inafiii najilefh na 265. ftrani.) 504 NAVADNA PESEM pcr f reti malhi. K ’ sazhetku. 1. I^red tabo na kolenih, O Bog! te molimo, In polni shelj ognjenih K’ tebi sdihujemo. Ta ofer fvete mafhe, Si daj, o Bog! dopaA’, In sdihovanje nafhe Povifhat’ tvojo zhaA. 2. 'v Ker Jesuf fe je lozhil, Je per vezherji tam Prelomil in isrozhil Ta kruh perjatelam. 305 Pofvetil je to vino Ter ga je jogram dal, To k’ mojimu fpominu §torite, sravin djal. . 3 . Mefo je to, vsemite, Mefo in moja kri, Nikdar ne posabite, Kaj Jesuf vam flori, Sa vaf on hozhe umreti, (O zhlov’k, premifli to !) De da ljudem sliiveti, De jim odpre nebo. 4 * To nafhe ofrovanje Vsem’, o Bog, od naf, Uflifhi sdihovanje In nafhe profhnje glaf! Teleta fo ozhaki Dajali nekedaj: Sdaj dari nifo taki, Naf h dar je Jesuf sdaj. — 506 — H' Glorii. 1. Zhaft, hvala in hvaleshnoft Je tvoja bla in ho. Nepokoj in boleshnoft, O Bog odverni to. Daj nam miru in gmaha Le vedno dershat’ fe, De bodemo bres ftraha Gofpod! zhaftili te. 2. Sa nafhe hudobije §i ti pokoril fe; De naf nafh greh ne ubije, Dodeli ufmiljenje. Bod’ hvala in zhefhenje Tud’ Duhu fvetimu, Ker on nam poterpljenje Daje v’ preganjanju. Pred evangelijem . i. Is boshjih ufl: vun grede §vet evangelium, 507 Njegove fo Lefede, In flab je flab nafh um. Bog fam uzhi, Bog vezhnl, In Bog lagat’ ne ve; 0 frezhni, trikrat frezhni, Kater’ fe ga dershe. 2. Befede bosbje vera Nam kashe, naf uzhi Prefrezhno pot, katera V’ nebela gor’ dershi. Ohrani to povelje In nauk fvoj per naf, Daj nam po tem vefelje §eboj na vezhni zhaf. H' Kredo. i. Bog Ozhe! mi fposnamo, De vfe je tvoja ftvar, Kar je, in kar imamo, Dobrote tvoje dar. Od tebe vunkej ide §in rojftva vezhniga, 508 Spozhetje njega pride Od Duha IVetiga. 2. Marija je rodila To boshje detize, Devifhtva ni sgubila Ne pred, tud’ potlej ne. Nafh greh je njega umoril, Sa greh je bil prodan. In kakor je govoril, Je vdal na tretji dan. 3 . Na defni rok’ Ozheta Je v’ fvetim raji sdaj, She pride, to obeta, Samo ne vemo, kdaj. , Pa kader fe iside Sa fvet odmerjen zhaf, Tak vemo, de fpet pride, Ozhitno fodit naf. 4 - Sofefko kerfhenikov, Al’ zerkev verjemo, 509 In gmajno tud’ fvetnikov, Kar je obljubljeno. Tud’ grehov odpufhenje Na temu fvetu sdaj Shivota t’ga vdaj en je Po tem pa fveti raj. Ft ofrovariju. 1. Naj, Bog! dopade tebi Kar tebi oframo, §zer kruh je fam na febi, In vino sgol farno; Pa ’s kruha ino vina Bo kmalo, kar sdaj ni, Edin’ga tvoj’ga Sina Mefo in prava kri. 2. To nafhe ofrovanje, O Bog! ne sversi to, Vfe mifli ino djanje Sdaj tebi oframo. O daj, de bomo svefti Teb’ Ozhe, v’ fvojih dneh. 310 Odvsem’ od nafhe vefti Teshilo viih pregreh. 3 . Vfe nafhe premoshenje, Vef shivesh in telo, In tud’ nafhe shivljenje, Vfe to naj tvoje bo. Daj nam po fvoji volji Sdaj desh, sdaj folnzhin fvet, Pokash’ na shitnim polji Dobrote fvoje zvet. K' t Sanktiifa . 1. Povsdignimo kriftjani! Vfi fvojo pefem sdaj, Sapojmo fkupej sbrani Svet, §vet, na vekomaj. V’ nebelih in na semlji §e vidi njega mozh, Nevernikam odjemlji, O Bog njih uma nozh! 2 . De oni luzh katere Do sdaj ne vidijo, 511 Sposnajo, udje vere S’ nam’ tvoje bodejo. De zhalfmo fkupej tega K’ nam pridiozhiga ; Zbali njemu le raslega In hvala angelika. Po povsdigovanji. 1. Molimo klezhijozhi Boga sakritiga, Oko ga ne raslozhi, Pa vera snanje da. Sdaj tukaj bres pogleda, O Bog! te vidimo, Sadofti je befeda, De tebi verjemo. 2 . Na lefu fvet’ga krisha Je Bog sagernjen bil, Sdaj, vera naf previsha, Je zhlovek tud’ fe fkril. Ta dar dobrote tvoje , Kruh tvojih angeljev, 512 Opomni mifli moje, O Bog! de f’ sa-me umeri. 3 . Naj fpere dufho mojo O Jesuf! tvoja kri, Dodeli miloft fvojo, O morje milofti! Kar sdaj te nam sagerne, Naj sgine, o Bog, fpred naf, Naj fkorej nam odgerne Svetloba tvoj obras. /£’ savshivanfu. 1. Vel’k zhudesh fe nam kashe, Vel’k zhudesh fe godi: Gofpod je to, in nafhe Oko ga vid’lo ni. Podobo ima vina Podobo kruha fam, Ne le savolj fpomina: Mefo in kri je tam. 2 . O frezhin , kdor verjame , De tukaj jagnje je, 313 Katero nam odvsame Vlih grehov butare. Leta je kruh, to vera Kriftjane, poduzhi, Leta je jed, katera Nam dufho preshivi. 3 . Zhe ga na konz’ shivljenja Po vrednim vshijemo, Se fmerti ohzhutenja Vezh hal’ ne bodemo. Teshave in hritkofti Se tift ne bode bal, Katermu v’ flabolli Bog fam pomozh bo dal. 4 - 0 Jesuf! zhaft in hvala Naj tebi vezhna bo; Ljubesin nam je dala Ljubesin tvoja to, Ta vshitik tvoj’ga mefa In tudi te kervi, Shivljenje in nebela, Velel je v’ vezhnofti. 14 514 5 . Daj tega nam skeleti, Goreti od sli el ja! Daj tega nam prejeti Ta zhaf, k’ bo lozhitba, De bodemo f’ timiftim Na pot fe vsdignili, In vfi f’ ferzam zhiftim V’ nebefa noter fhli. H ’ konzu fvele mafhe. Ker fmo sdaj mafho fveto §podobno flifhali, Povs’mimo zhaft odpeto In hvalo s’ angelzi, Dopade naj mu djanje; Opravljenega daru j Srirk gnad bod’ to darvanje Nam, dolshna zhaft Bogu- 2. Dershimo pomozh’ boshje Se fkos’ in fkos terdno 515 Leta naj nam oroshje Pred vfo hudobo bo. Bres greha da naj bati Pred fodbo sadni dan; Od angeljev naf sbrati Na njega defno ftran. DRUGA navadna pesem per fvcti malhi. Mirje. P red bolam tvoje milobi Tvoj verni 1 j ud klezhi: In tebe, Bog! v’ ponishnobi §voj’ga ferza zhabj. §tor’ milob tem, kater' shele ^ ' iblsah oprat’ fvoje dolge: Odpubi, Ozhe ! grefh-nikam , In fkashi le dobrotljiv nam , 14 * 516 Dobrotljiv — nam, Dobrotljiv fkashi nam. 2. Ob dari tvoje fmo perfhli, Kakor sgubljeni lin, In kakor ovze fmo safhli, Sgubili tvoj fpomin. Al Ozhe vliga ufmiljenja! Na ferza polne sgrevanja S’ dopadajenjem dol’ poglej > In fvojo gnado sopet dej, In gnado — daj, In gnado sopet daj. 3 . • Sej delo fmo vli tvojih rok, In tvoja laftna livar; Opri flabolli fvoj’h otrok, Nar vifhi gofpodar! Sa fpravo sdaj darujemo Tvoj’ga Sinu ofrujemo O Bog! fkos njega fveto kri Vfe nafhe grehe prozh onu, Vfe prozh — orni, Vfe grehe prozh orni. 517 Glorija. Zhaft bod’ na vifokolli Bogu na vekomej, In mir po fhirokofti Na semlji bod’ vfelej. V’ ponishnolli pojemo Teb’ hvalo, trojni Bog! Od tebe mi prejmemo Refhenje is nadlog. Evangeli. Is tvojih uft iside Svet evangelium, Na dno leto le fnide Vlih kriftjanov um. Modroft naf farna visha, Refniza naf uzhi, Kdor fe pod njo ponisha, Ta frezhno prav shivi. Kredo. i. Gofpod! pred tabo f’ trepetanjem, Te tvoja revna Hvar fposna , 518 In verje s’ shivim fpofhtovanjein, Na tebe, praviga Boga, Tucl’ verje v’ tvoj’ga Ijub’ga Sina, SpozhePga od fvel’ga Duha, Kater’ga Jefa korenina V’ devifhkim zveiji je fzvedla. a. De je prifhel is sgol ljubesni, De naf bi fpravil fpet f’ teko, De na-fe vsel je vlih bolesni, Prelil na krishi kri fvojo, De fpet je vrtal; pekel premagal- Na defni tebe sdaj fedi, De naf bo enkrat vfe prevagal, Sodnik pravizhni vlih ftvari- 3 . De fveti Duh nam zerkev visha, De bo do konza vedno s’ njo, De kdor fe k’ njem’ v’ folsah perblisha> Od grehov fpet ozhilten bo: Sopel de enkrat bomo vrtali, Vlih fvetih drushba fproli nam : De bomo fkupej vshivali Shivljenje vezhno s’ Jesufam- - 519 - Ofrovanje. 1. Tvoj mafhnik sdaj ofruje, Gofpod! lete tiari, S’ njim tud’ tvoj Ijud sdihuje , In f’ ferzam gor’ puhti. Zhift kruh je ino vino Sa grehe nafhe dar, K’ tvoj’ga Sina fpominu Je obloshen altar. 2. Vsem’, Bog! leto darVanje, Dobrotljiv Ozhe nafh, Omezhi te sdihVanje , De nam fpet gnado dafh, Le fmert in kri prefveta Tvoj’ga ljub’ga Sinu Nam daje trofht, de vseta Ta profhnja bo v’ nebo. i SanhluJ'. P°j: Sveti, fveti, fveti Je Bog in nafh Gofpod, 520 S’ angelzi pojte: Sveti §i ti Bog Sabaot. V’ nebelih in na semlji Vfo hvalo, zhaft vfelej Od ftvari Tvojih jemlji, Sdej in na vekomej. Vefeli vkup pojemo Is ferza zeliga, In tega vfi fprejmemo, Kot fvojiga Boga, Kater’ v’ imenu pride Gofpoda nafhiga Zel fvet Te k’ zhafti fnide §inu njegoviga. Po povsdigovanji. i. Poglej, o Ozhe! ’s vifokolli MiloftVo dol’ na ta altar, Kjer pernefemo po dolshnoTti En tebi dopadljivi dar. Ta dar je Tam tvoj Sin edini, Is sgol ljubesni darovan, 321 Katir enako kaki shVini Je ftrafhno bil sa naf saklan. 2. On vfe flabolti nafhe noli, De naf perpravi v’ fveti raj; On per Ozhetu sa naf profi, Deb’ mi shiveli vekomaj. Nej te ljubesin ta ognjena §kos profhnjo, Jesuf, omezhi, De fe od tvoje fmerti zena Nad nami nikdar ne sgubi. Agnus Dei. Poglejte boshje jagnje, Kak’ tozhi fvojo kri, Kako on glavo nagne, In sa naf omedli. On grehe prozh odjemlje, On noli vfe dolge; Pokrajne žele semlje Skos’ njega mir dobe. Duhovno obhajilo. (Gofpod! jeli nilim vredin, De b’ tebe danf savshil, 14 ** 522 (Al rezi, de bom vredin, In bodem sopet shiv. V’ duhu tebe prejeti Is ferza jeli shelim, Daj shenin nafh prefveti! De gnado sadobim. - H ’ kortzu fvete mafhe. Sdaj ofer fmo konzhali, Ta dar je, Bog, tvoj Sin, Mi fmo vfi fkup fposnali Tvojih darov fpomin. Skos njega fmo prejeli Refhenje ’s nafhih sves, Sdaj sadnjizh nam dodeli Svoj shegen is nebef. 525 MOLITVE sa f veti Zakrament pokore. Ljubi moj kriftjan ! Gotovo je, de je fveti Sa- krament pokore Iveto in svelizhanfko opra¬ vilo, in de je grosno veliko na tem leshe- z ke, de leto opravilo prav o p ra vitli; sakaj zhe ga prav opravifh, kakor naf fveta ker- fhanfka katolfhka zerkev uzhi, sadobifh od- Pufhanje tvojih grehov in boshjo gnado, ktero fi bil s’ grebi sgubil; in kaj samorefh, moj kriftjan! na tem fvetu boljfhiga sadobiti, ka¬ kor boshjo gnado, sakaj zhe v’ boshji gnadi shivifh in umerjefh, bofh svelizhan. Toraj sahvali Boga, de nam je leta fveti Sakrament dal v’ odpufhanje grehov, in persadevaj fi, £a pogofto in vfelej vredno prejeti. Persade- vn j fi per prejemanji fvete pokore vfe na tan¬ ko in svefto dopolniti, kar nam fveta mati katolfhka zerkev sapovednje, namrezh pet rez.hi: fprafhevanje vefti, obshalovanje gre- kov, terden fklep ne vezli grefhiti, zhillo 'foved in fpokorne dela. — Sraven tega fi 324 persadevaj dopolniti, kar nam fveta z.erkev v’ Tridentinfkim Sberalifhi (Cone. Trid. sess. 6. Decr. de justif. c. 6.) dopolniti perporozba, zbe slielimo pred Bogam opravizheni biti, namrezh: terdno vero vaj vfe kar je Bog rasodel; boj fe ojftre pravize bosbje, po kteri li ve/.huo terpljenje sa fvoje grehe ea- flushil; sraven tega pa vender terdno sau- paj, de ti bo Bog tvoje grebe odpiillil po nefkonzhuim saflushenji Jesufa Kriftufa, zbe fvoje slavljenje poboljfhafh; sazhni Boga ljubiti, kteri je tako neisrezheno ufmiljen in dobrotljiv; fovrashi greh, ker s’ nj'™ dobrotljiviga Boga rasshalifh in fvojo dufbo nefrezltno florifh, in terdno fkleni fe P°' b o 1 j C h n t i in boslije sapovedi v’ pribodno bolj svefto dovolnovati, kakor do sdaj. — Vfe to je v’ molitvi po fprafhevanji vefti sapopade- no. Moli jo s’ premiflikam, in flori tudi po tem, kakor v’ molitvi Bogu obetafh. MOLITEV pred fprafhevanjem vefti- O moj Bog! bodi mi ubogimu grefb' niku miloftljiv! — Grefhnik fim j in ko bi rekel, de nifim grefhnik, bi bil lashnik, in refniza bi ne bila v 525 meni. Tebi fim grefhil, o Gofpocl! pred tabo fim hudo horil; ti vidifh vfe moje grehe, in nizh ne more tvo¬ ji vfigavedeozhnofli fhrito oftati. Pro- fim te, o moj Bog! daj jih tudi me¬ ni fposnati, kakor jih ti fposnafh, in kakor jih bom tudi jeli fposnal in 'idil fodnji dan. Daj mi jih fposna- h, de jih bom is ferza obshaloval in fovrashil, de fe jih bom samogel zhi- fto fpovedati, in odpufhanje sadobiti. “-Kakor te profim, de mi gnado daj, de vfe fvoje grehe prav fposnam; rav¬ no tako te tudiprofim, de mi gnado d»j, jih refnizhno in savolj tebe ob¬ žalovati, in po tem terdno fkleniti, tde to, kar hudobniga v’ febi fposnam, savrezhi in fe flanovitno poboljfhati. ((Sprafliaj sdaj Tvojo veft na tanko, de bofh fpos¬ nal, kaj fi s’ miflijo, s’ tiefedo, s’ djanjem In/S’ sanmdo dobrih del grefhil. Persadevaj fi tudi okolifhine fvojih grehov fposnati, in tudi fhtevilo, kolikor je mogozlie. de je greh saref nar vezhi hudo in nar vezhi nefrezha na fvetu; toraj g a Jovrashim zhes vfe, in rcfnizhno she¬ lim , zeli zhaf fvojiga shivljenja nik* dar vezh fmertniga greha ne ftoriti- Terdno fklenem, fvoje shmljenje pf boljfhati, sakaj vem , de grefhno shiv* ljenje tebi ne dopade, in de dufho vezhno nefrezhno flori; terdno fkle¬ nem , Te tudi vlih grefhnih perlosb- noll fkerbno varovali, in v’ prihodno bolj svefto tvoje fvete sapovedi dopol* novati, kakor do sdaj. Ali proiim 529 pomagaj mi, in daj mi mozh in gna- do, vfe to saref ftoriti, kar fim sdaj fklenil. — Viiga tega te profim, o moj Bog! po nefkonzhnim saflushe- nji Jesufa Kriftufa, in po profhnjah njegove fvete matere in viih isvolje- n ih. Amen. (Tako perpravljen fe rpovej svefto in na tanko vfili fvojih grehov, in flori vfe, kar ti fpo- vednik ftoriti perporozhi.) MOLITEV po fpovedi. O moj dobrotljivi nebefhki Ozhe! kako velika je tvoja dobrota, kako n efkonzhno tvoje ufmiljenje ! Zhaft in Mala ti bodo, o Gofpod! Niti me sa- Ver gel, kakor fim gotovo saflushil, ai *tpak po Tvojim nefkonzhnim ufmi- jjenji fi mi fpet moje grehe odpuftil, 111 fi mi fpet fvojo gnado in prijasnoft dodelil. — Veliko fi mi odpuftil, o bi te mogel tudi veliko ljubiti! — Moji grehi fo mi odpufheni! — O ka- me to neisrezheno vefeli in tola- 330 shi! Vefelo je sdaj moje ferze, l i 551 o moj Bog! daj mi gnado, te v’ pri- hodno bolj ljubiti, in is ljubesni do tebe le viiga greha bolj fkerbno va¬ rovati. To sdaj terdno fklenem, in s’ pomozhjo tvoje gnade tudi upam, de te bom v’ prihodno saref bolj per- ferzhno in ftanovitno ljubil, kakor do sdaj. — O Gofpod! ti vfe vefh in vi- dirii; ti tudi v’ moje ferze vidifh, in 'efh de te ljubim ; ali fhe vfa pre- ®ajhina je moja ljubesen do tebe, ni [he tako velika in gorezha, kakor bi 'niela biti, in kakor fim ti jo sa vfe hoje nefkonzhne gnade in dobrote dol- sban. Ali shelim te tako ljubiti, ka- ' k°r fim te ljubiti dolshan; in te v’ Jesufovim imenu perferzhno proiim,- de mi gnado daj, te vredno in zhes vfe ljubiti. Daj mi gnado, o Gofpod! h tako ljubiti, kakor fo te tvoji fvet- n ild na fvetu ljubili in kakor te sdaj v ’ nebelih' ljubijo. Daj mi gnado , de h tukaj na tem fvetu refnizhno Ijubi- 1* sazhnem, in te tamkaj na unim f yetu v’ tvojim kraljeltvu zelo vezhnoft ljubim. Amen. 532 MOLITEV pred fvetim obhajilam. O Jesuf, moj preljubesnjivi sve- lizhar ! ti fam pravifh: ,,JeJi Jim shi- vi kruh, kteri je is nehef prijhel. Udor bo od tega kruha Jedel, bo vezhno shivel; in kruh, kteriga bom J e Ji dal. Je moje mef o. .. “ *) Glej, moj do¬ brotljivi Jesuf! jeft nevredni grefhnik te shelim danf prejeti v’ prefvetim Sa- bramentu; shelim od tiftiga bruha je* Iti , bi je is nebef pri f h el; od tiftig® bruha, od bteriga ti fam pravifh: Jim shivi kruh.“ O moj Jesuf! ba- bor je fbrivnoft prefvetiga Sabramen- ta nesapopadljiva, ravno tabo nesapo- padljiva je tudi tvoja ljubesen do me¬ ne, nevredniga, nehvaleshniga grefh- niba. — Kadar premiflim fvoje grehe in fvojo velibo nehvaleshnoll do tebe, dobro fposnam, de drusiga ne saflu* shim, babor na vezhno fpred tvopg* oblizhja savershen biti, in vezhno v *) Joan. 6, 5i. 52. 353 peklu goreti. Ali ti, o Jesuf! li tako ufmiljen in dobrotljiv, de mi nili le sanefil in mi moje grehe odpuftil, ampak de me sdaj v’ snamnje fvoje prijasnofti in ljubesni do mene, k’ boji miši povabifh, per kteri mi ho- zhefh — ne le nar boljfhi in nar ime- nitnifhi jedi dati, ki fe na fvetu naj¬ dejo — ampak famiga febe v’ podobi kruha. — O kako nesapopadljiva in P r ezhudna je tvoja ljubesen, o moj •Jesuf! — Ko bi bil jeft takih gnad m dobrot nekoliko vreden, bi fe tako ne zhudil; ali ker fposnam fvojo ne- Vl 'ednoft, in dobro vem, kaj fim sa- Hushil, f e ne morem sadofti sazhudi- **> ker vidim kako ljubesnjivo s’ ma- n ° ravnafh in me zlo k’ fvoji miši P 0 'abifh_O kako velika mora tvoja Obesen biti, ker samorefh s’ tako Oehvaleshnim grefhnikam tako ljubes- n jjvo ravnati!-O kako grosno 1111 je sdaj shal, de fim te kdej ras- *nalil, ker vidim, kako nefkonzhno dobrotljiv fi. Ko bi te vender nikdar lle bil rasshalil! Kako vefel bi bil 554 sdaj, in kako vefelo in kres kraku li sdaj k’ tvoji fveti miši perftopil. — Odpufti mi, o moj Jesuf! vfo mojo nehvaleshnoft in hudobijo,, in ozhifti moje ferze. Ti fam pravifh, de no¬ beden ne bo mogel Boga gledali , kte- ri nima ziniti ga ferza; in fhe veli¬ ko manj tedaj samore kdo Boga vred¬ no prejeti, zhe nima zhiltiga ferz»- Toraj te ponishno prolim, o Jesuf! ker te bom sdaj v’ prebelim Sakra- mentu prejel, ozhifti moje ferze; ni¬ ške ni is njega, kakor nekdaj is Jer 11 ' salemfkiga tempelna, vfe kar je p°' fvetniga v’ njem : vfe hudobne mifb in shelje, vfe grefhno nagnjenje, V [ H n e p o I e r p e s h I j i v o tl , jeso, fovrafbtvo, 111 vfe, kar ga tebi nedopadljiviga delaj in ker li tako dobrotljiv, de hozhefh sdaj v’ moje ferze priti in v’ »j en * prebivati, te prolim, perpravi lj g a fam po fvojim dopadajenji, de li b° dopadljivo prebivalifhe. Kakor je 1“' fhi Zahevfovi velika frezha dol Ida i kadar li ti, o dobrotljivi s vel izba f • va-njo prifbel; tako ftori tudi moje 555 ferze frezhno ob zb afu fvojiga obifka- nja. Obudi v’ mojim ferzu refuizhno abshalovanje grehov, in terden fblep, te nikdar vezh ne rasshaliti; obudi v’ njem shivo vero, terdno upanje, in pofehno gorezbo ijubesen, de ti bom daj nekoliko samogel tvojo nefkonzb- »o Ijubesen do mene povrazlievati. — 0 moj preljubesnjivi Jesuf! prifhla je i tyet tifta frezhna ura, ko moja dufha j leta prijetni glaf flifhi: ,,Gofpod ie klizhe. — O Goipod, moj Bog! ti lam me kJizhefb , nevredno Hvar, in m e vabifh k’ tvoji miši. S’ saupanjem [ e tedaj perblisham tvoji fveti miši, 111 preshenem preveli k ftrah is fvojiga lerza, R e f je, de nitim vreden, te prejeti; ali terdno saupam, de ker d°ja Ijubesen to kori, de me k’ Tvo¬ ji miši povabifh, defiravno vidifh mojo 'revrednoft, bo tudi to ftorila, de te 1 ’nm ponishno, in tedaj tebi dopad- ijivo prejel. 0 Marija, prezbitla in narponish- ^ifhi deviza, mati Jesufova! proti sdaj *) Joan. n, 28 . 556 sa-me Jesufa, de mi gnado da, ga s’ ponishnim ferzam prejeti. Jesuf zhi- ftoft in ponishnoft ljubi, toraj je te¬ be, o nar zhitlejfhi in nar ponishni- fhideviza! sa Tvojo mater isvolil. Sprofi tudi meni lete lepe zhednolii, de ker frezho imam, ga sdaj prejeti, tudi gnado sadobim, ga po njegovim d'o- padajenji prejeti in ga v’ Tvojim ferzu ohraniti. MOLITEV po fvetim obhajilu. Zhalt in hvala ti bodi, o moj preljubesnjivi Jesuf! sa tvojo nefkonzh- no dobroto in ljubesen do mene, ne- vredniga grefhnika. Zhaft in hvala ti bodi sa leto veliko gnado, ktero fi mi sdaj dodelil, ker li Te mi famig 8 Tebe savshiti dal v’ prefvetim Sakra- mentu. Perferzhno shelim, ti tako veliko hvalo dati, kakor je gnada ve¬ lika , ktero ii mi dodelil; ali ker to ni mogozhe, te prolim, vsann s dopadajenjem mojo flabo hvalo, ktero 357 fklenem s’ hvalo, hi ti jo tvoja pre¬ deta mati, in vfi angelji in fvetniki v’nebelih dajejo. Terclno fklenem, ti fvojo hvaleshnoft ne le s’ hefedami, ampak tudi v’ djanji fkasovati, in fe 's ljubesni in hvaleshnolii do tebe fkerb- »o vfiga greha varovati. — O moj Je- 'uf! kako prezhudna je tvoja ljubesen! Kako velik je zhudesh, ki li ga ravno ^j is ljubesni do mene ftoril! — Jim prejel! — Bog sdaj v’ me- 111 prebiva! O moj Bog in Gofpod! kako li sainogel v’ tako flabo prebi- v alifhe priti ? Kaj te je k’ meni per- 'abilo? Gotovo le tvoja ljubesen in ponisbnoft, in moja velika revfhina 111 flaboft. Kakor je bilo to tvoje ve- lfll je, dokler li na fvetu bil, v’ hifhe grefbnikov hoditi, de li perloshnoft '>ajdil, ji m lepe nauke in fvoje gna- ,le dajati; ravno tako li tudi sdaj pod ftreho nar revnifhiga grefbnika pri- t ‘ le l, is sgol ljubesni in ufmiljenja, "® p mi shelifh velike gnade dodeliti. ^°deli mi jih tedaj, o moj Jesuf! v idifh in posnafh mojo revfhino in 15 558 vfe moje potrebe; profim te, dodeli mi vfe to, kar sa povifhanje tvoje zha- Iti in sa fvoje svelizhanje potrebujem, in od verni vfe to od mene, kar me samore od tebe odverniti. Pofebno te prolim, o moj dobrotljivi Jesuf! poterdi mojo vero, de terdno vfe ve¬ rujem , kar Ji nam rasodel; de po fvo- ji veri tudi shivim, in v’ fveti ker- fhanfki katolfbki veri umerjeni. Stori ftanovitno moje upanje, de bom v vfih potrebah in teshavah v’ tvojo be¬ to in dobrotljivo previdno!! saupal, de mi bofb gotovo vfe dal, kar n" je potrebno, ker mi fhe zlo famig 8 febe dajefh v’ prefvetim Sakramentu. Napolni moje ferze s’ gorezho ljubes- nijo do tebe in do blishniga,' de te bom zhes vfe ljubil, in de fe bom lS ljubesni do tebe greha bolj bal in va " roval, kakor vfe druge nefrezbe 1,8 fvetu. — Daj mi, o Jesuf! perferzh- no ponishnoft, ftanovitno poterpesh' ljivoft, radovoljno pokorfhino, refnizh' niga duha pokore, in svefto dopolno* vanje vfih clolshnoft mojiga ftanu. P r °' 359 fim te tudi, daj mi gnado in mozh, vfe fkufhnjave ftanovitno premagova¬ ti, in raji vfe, tudi fmert, preterpe- ti, kakor teke s’ kakim greham ra- dovoljno rasshaliti. Perferzhno te tudi profim, o Jesuf! de mi gnado daj, te vedno v’ fvojim ferzu ohranili. Neis- rezheno frezhen fim sdaj, ker fim te v ’ prefvetim Sakramentu prejel 3 daj ud gnado, de te nikdar s’ kakim gre¬ ham is fvojiga ferza ne preshenem. ®daj lahko po pravizi rezkem, de shi- V1 m, ali de ne jeffc, ampak de ti, o Jesuf J v’ meni shivifh. Profim te, daj mi gnado, fe tako fkerbno greha varovati, de bom smiram fmel rezhi, d e ti, o Jesuf ! v’ meni shivifh. V’ tej frezhni uri, ko tebe, o moj ^miljeni svelizhar! v’ febi imam, te tudi profim, ufmili fe vfih vernih dufh v ’ vizah, slaili pa tikih, sa ktere vefh, d_ e fim pofebno moliti dolslian. Ufrni- fe jih, o Jesuf! po fvoji nefkonzh- jd milofti, in vsami jih fkoraj, zhe J e tvoja fveta volja, k’ febi v’ nebefa. ®daj, ho fim tako frezhen, s’ tabo 15 * 540 fklenjen biti, o moj Jesuf! sdaj fhe bolj obzhutim, kako neisrezheno ve¬ liko morajo lete uboge dufhe terpeti, ker te neisrezheno ljubijo in fo od tebe odlozhene. Profim te, uftnili fe jih in rsaini jih v’ fvoje nebefbko kra- Jjellvo. Vlih tih gnad te profim, o Jesid! po tvojim nefkonzhnim saflushenji. in po profbnjah tvoje prefvete mate¬ re , prezhifte devize Marije, ktera te vedno sa-me profi. Uflifhi njene h' moje profhnje, in frezhen bom zhaf- no in vezhno. Amen. KRISHEV POT. Muhi moj kriftjan , de bofh Kriftnfovo terplje- nje bolj premifkljeval, in tako pred Begam veliko saflushenja imel; obifkuj pogofto 1'. krishev pot, pofcbno v’ pollu, in prav s’ gorezhnoftjo per vfakim fbtazionu moli, in Premifhljuj, kaj fe je ondi s’ Jesufam godilo. '• ako bofh veliko sa fvojo dnfho perdobil, kofb tildi obilne odpuftike saflushil, kteri ti kodo per fodbi boshji veliko pomagali. — Sahvali Boga, de iraafh tako lepo perlosh- »olt, vezhkrat f. krishev pot obifkati, in mi- tli, de fo v’ pervili zhalili kriftjani s’ veli¬ kimi teshavami in tudi s’ nevarnoftjo sbivlje- oja v’ obljubljeno dcshelo bodili, fvoje grehe obsbalovat, in odpuftikov saflushit, de fvoje grebe prav fposnafh, vredno objokafh, sa vf elej sapuftifh, in v’ prikodno le po sgle- dik fvojiga svelizharja shivifh. 542 i>ERPI\AVLJANJE. O moj Jesuf! moj ufmiljeni odre- fhenik ! sa-me ii grosovitno veliko ter- pel, in na f. krishi llrafhno fmert ftoril. Vfe to li mogel savoljo nafhih grehov preftati. — O Jesuf , is zeliga ferza mi je shal, de fim kdej grefhil, ker ti je greh toliko terpljenja ftoril. O, ko bi te jeli nikoli s’ nobenim greham ne bil rasshalil, o moj dobrot¬ ljivi Jesuf! — Oh, daj mi gnado, de li bom tvoje hritko terpljenje, ktero bom sdej premifhljeval, tako k’ fer z “ vsel, kakor ko bi te f’ fvojimi lak 111 ; mi ozhmi videl vfe to terpeti! D») mi gnado, de mi bo v’ hudih fkulb' njavah vfelej tvoje hritko terpljenje na mifel prifhlo, de porczhem: nikdar nozhem tega greha floriti, k el vem, koliko je moj Jesuf savoljo g r ®' ha terpeti mogel; in ker vem, de t>- fti, kteri greh dela, tako hudo ft° rI ’ kakor ko bi Jesufa vnovizh krishah 543 Dodeli mi pa tudi to gnado, o moj Jesuf, de bom per obifkovanji f. Prisheviga pola viiga saflushenja in vlih betih odpultikov deleshin poftal, Ifte- ri fo nam is neismerjeniga fhaza tvo- jiga saflushenja in tvoje boshje milo¬ bi sravin obljubljeni. — O moj Jesuf! h fam me pelji po kervavim potu, P° kterim fi hodil sa nafhe odrefhe- n j e in vezhno svelizhanje, in uzhi me po tvojim fvetim sgledu, f’ takim sa- ta jevanjem famiga febe, in f’ tako po- n ishno poterpeshljivoftjo vfe krishe in fe «kave preterpeti, kakor fi jih ti pre- Jfpel, de bom tukaj majhno zhafa tabo terpel, tamkej pa vfe vezhne shafe f e f’ tabo vefelil. Amen. 544 I. t SHTAZION. Jesuf je k’ fmerti obfojen. Molimo in zhafiimo le, o Jesuf! sa¬ ka/ fkosi fcoj f. krish Ji fvet od- refhil. O neisrezhena, nesapopadljiva fle- pota in hudobija! — Ziies neaolshno jagnje fklenejo fodbo divji volkovi, — nar fvelejfhiga ohfodijo hudobni grefh- nihi It’ Arafhni fmerti! — O nar ne- dolshnifhi Jesuf ! tako hudo li ol>ko- jen, in niti nikoli nizli pregrefhik kakor fo tudi vfi tvoji krivizhni fod- niki dobro fposnali. Bres v/iga h.u ii samogel fvojim nar hujfhim l° v ' rashnikam rezhi: „Kdo sined val me samore kakiga greha obdol- shiti?“ in nobedin ni mogel in h 111 upal hefede soper tebe rezhi, ker tvo¬ ja ura fhe ni bila prifhla. Kader fi fe pa ti fam grefhnikam v’ roke dal; fo te kolikor fo mogli, hudobno ob¬ hodili, in fo vfako fhe tako krivizhno 545 prizho s’ vefeljem saflifhali, de je ]e soper tebe fprizhevala. — Oh, moj Jesuf ! s’ shalofljo in liraham moram lposnati, de fo le nafhi grehi tifte kri¬ ve prizhe in tiki krivizhni fodniki: kteri fo tebe, sgol farno nedolshnoft in fvetoft, k’ flrafhni fmerti obfodili; le nafhi grehi soper tebe vpijejo: „Kri- diaj ga! krishaj ga!“ sakaj le savoljo greha fi k’ fmerti krisha ohfojen bil. — O moj Jesuf! kteri fi bil sa naf grefhnike k’ flrafhni fmerti obfojen ! odverni, te profim, po krivizhni fod- hi, ktero fi tako po nedolshno prelta- h mogel, odverni saflusheno pravizh- n ° fodbo od mene, de ne bom, ka¬ kor fi m s he velikokrat saflushil, k’ vezhni fmerti obfojen. — O Jesuf, m «j prihodnji fodnik! bodi mi ubogi- ni u grefhniku milofliv, kader pridem pred tvojo ojflro fodbo, in pollavi me Oa fvojo defno Hran med frezhno fhte- vilo fvojih isvoljenih. Amen. Ufmili fe me, o Gofpod! po fvo- P veliki milofli; in po obilnofli fvojiga ^miljenja isbrifhi mojo hudobijo. 15 ** 346 Ozhe nafh . . . Zhefhena fi Ma¬ rija . . . Zhaft bodi Bogu . . . II. t SHTAZION. Jesuf vsame krish na fvoje rame. Molimo in zhajtimo te, o Jesufl sa ' kaj fkosi fvoj f. krish Ji fvet od- reji lil. O moj Jesuf, ti poterpeshljivo jagnje boshje! kako s’ voljo in f' p°' terpeshljivoftjo vsamefh fvo j teshki krish na ramo, kteriga ti tvoji fovrashmki naloshe. — Tako hudobni in neufmi' Ijeni fo bili tvoji fovrashniki, de f° ti toliko terpljenja ftorili, kolikor f° le mogli. Bil li she tako rasgajshlja« in smartran, in od veliziga prelivanja kervi she tako flab, de fi she kome) ftalj in vender te neofmiljeno perfih' jo, de fam teshki krish nefefh, kteriga te she fkorej perbiti shele. —; In ti, o krotki in is ferza ponishm 547 Jesuf! vsamefh s’ veliko poterpeshlji- voftjo kres vfiga odgovarjanja teshki krish na fvoje rasgajshlane, kervave rame in fi ga perpravljen neki, ka¬ mor tvoji neufmiljeni fovrashniki ho- zhejo. — Oh! moj Jesuf! fpet mo¬ ram fposnati, de fo ti le nafhi grehi hoj teshki krish na ramo vergli, in de fo ga le nafhi grehi tako teshkiga ftorili. — O nar poterpeshljivfhi Je¬ suf, daj mi gnado, de fe bom pofih- mal vlili grehov prav fkerhno varoval, m de bom vfe krishe in teshave, kte- re mi po fvoji boshji previdnofti po- fliiljafh , vfelej f’ poterpeshljivoltjo pre- Uafhal, po tvojim sgledu. — O koga fo v fi moji krishi proti tvojimu; in 'ender fe jih tako bojim, in jih le s’ nevoljo prenafham. O Jesuf! daj mi tvojo refnizhno befedo prav premini¬ ti? ker fi rekel: ,,Kdor hozhe s a ^Uenoj pri li, mora fam fehe sa- f a jevati, mora f v o j krish nofiti, * n tako s a mano hoditi . 44 — O m °j Jesuf! daj mi tako ljubesin do ter pljenja in do krisha, de ga bom 548 vfelej s’ vefeljem na ramo sadel, in rekel: Bodi zhefhen, moj krish! sa- kaj ti mi pravo pot sa Jesufam v’ ne- befa kashefh. Amen. Ufmili fe zne, o Gofpod! po fvo* ji veliki milofti; in po obilnofti fvojiga ufmiljenja isbrilhi mojo hudobijo. Ozhe nafh . . . Zhefhena fi Ma¬ rija . . . Zhaft bodi Bogu . . . III. t SIITAZION. Jesuf pade pervizh pod ltrishem. Molimo in zhajtimo le, o Jesnf! sa- kaj [kosi ['voj f. krish Ji J vet od- refhil. O Jesuf! fvoj teshki krish b s veliko poterpeshljivoftjo na ramo vsel, in perpravljen h bil, ga na goro Kal¬ varijo neiti, de bi na-nj perbit bil- Pa tvoja zhlovefhka natora je omaga¬ la ; oflabljen od toliko prelile ker ' 1 le she ne morefh vezh po konzu d er- 549 shati, in padefh na semljo pod Tvojim teshkim krishem. — Ali tvoji neufmi- Ijeni fovrashniki ti nobeniga pokoja in odloga ne pervofhijo, in te, na lleh leshijozhiga neufmiljeno bijejo, 'n s’ nogami Tuje jo. In ti vfe s’ voljo prenefefh in poterpifh. — O moj do¬ brotljivi Jesuf! sakaj li vender tako terdo padel, de The kmalo vftati nili mogel? nad kom Ti Te tako fpodtek- nil? .— Oh, nad veliko butaro nafhih grehov? — O ftrafhna hudobija gre¬ hov, ker je mogel le savoljo grehov beta Sin boshji toliko terpeti! — O »efrezhni moj napuh, savoljo kteriga morafh ti, o Jesuf, tako ponishan biti! O nefrezhna moja jesa in nepo- t«rpeshljivoft savoljo ktere morafh li, 0 Jesuf! toliko preterpeli! — Ufmili fe me, O Gofpod! ufmili Te me, in ^j mi ponishno in poterpeshljivo fer- Ze » de bom prav fposnal Tvojo veliko ‘'evrednoft, in de bom v’ duhu po- bore vfe s’ voljo preftal, kar mi ter- P e ti pofhljefh po Tvoji boshji previd¬ ni* Amen. 550 Ufmili fe me, o Gofpod! po Tvo¬ ji veliki milofli; in po obilnofti fvojiga ufmiljenja isbrifhi mojo hudobijo. Ozhe nafli . . . Zhefhena fi Ma¬ ra ja . . . Zhaft bodi Bogu . .. IV. t SHTAZION. Jesuf frezha Tvojo shaloftno mater. Molimo in zhajtimo te, o Jesuf-' sa ' kaj fkosi je o j f. /ir is h Ji Jvet od¬ ref/lil. O moj dobrotljivi Jesuf! kdor ima le kolikaj ljubesni v’ fvojim ferzu, lak' ko sapopade in obzhuti, kako velika je mogla tvoja shaloft biti, kader fi v’ fvojim nar vezhim sanizhevanji 111 terpljenji fvojo fvelo mater frezhal, ktera je savoljo terpljenja fvojiga p>' e ' ljubesnjiviga Sina tako grenko shaloft in bolezhino v’ fvojim ferzu obzhutila, kakor ko bi bil ojller mezh v’ njenim 551 ferzu tizhal. — O moj Jesuf! ko bi jeft tvojo ljubesnjivo mater Marijo ta- l ker fo fe bali, de bi jim po poti ne umeri, de bi te potlej nizh vezli ^artrati ne mogli,) fo perfilili ptu- popotniga zhloveka, de ti je po¬ žgal krish nefti. — O moj Jesuf, tudi jeft, ker fim kriftjan, fim pokli- Zan , fvoj krish sa tabo noliti; in ti shugafh, zhe ne bom f’poterpesh- jivolljo krisha sa tabo nofil, de ne 554 Lom sa tabo v’ nebefa prifhel. — Oh! pa kako fe fhe le smiram bojim in branim krishev in teshav; in kader fe jih she vezh ubraniti ne morem ; jih le s’ nevoljo in f’ nepoterpeshljivoftjo prenafham. — O Jesuf! tako nifo de¬ lali tvoji isvoljeni perjatli, ki fe sdej v’ nebelih f’ teboj vefele. Krish in terpljenje fo ljubili in sheleli, fo ved¬ no sa terpljenje profili, in fo ho tli rajfhi umreti, kakor nobeniga terp- Ijenja na fvetu ne imeti; in vezh ho fi jim terpeti dajal, bolj fo fe ti hva- leshni fkasovali. — Oh, koliko meni, nevoljnimu, nepoterpeshljivimu zhlo- veku fhe manka do popolnamofti Let¬ nikov ! O Jesuf! daj mi gnado, de bom pofihmal terpljenje bolj ljubil, de fe nobeniga krisha ne bom vezh tako bal in branil, temuzh de ga bom s’ voljnim ferzam sa tabo nofil; d 6 11 bom fhe zlo hvaleshin sa vfako p er ' loshnoft, ktero mi dafh, de fi samo- rem f’ terpljenjem nebefhko krono fi’ 1 ' shiti. Daj mi prav fposnati, de vezh !(o bom tukej s’ voljo preterpel, vezhi bo moje plazhilo v’ nebelih. Amen. Ufmili fe me, o Gofpod! po Tvo¬ ji veliki milobi; in po obilnofti fvojiga ufmiljenja isbrifhi mojo hudobijo. Ozhe nafh . . . Zhefbena li Ma¬ fija ... Zhaft bodi Bogu .. . VI. t SIITAZION. Veronika poda Jesufu potni pert. Molimo in zhaftimo te, o Jesnf! sa¬ ka/ Jhosi fooj f. krish Ji fvel od- * refhil. O moj terpijozhi Jesuf! kako Iju- besnjiv li smiram, in kako hvaleshin J« dobrotljiv! She v’ fredi fvojiga terp- i en ja na to miflifh, kako bi majhne dobrote, ki fe ti fkashejo, obilno po- 'ernil. — Neka bogabojezha dufha, dera je imela ufmiljenje f’ teboj, ker te je vidila vliga potniga in kervavi- 556 ga ti je is ferzhniga ufmiljenja fvoj potni jiert podala, in ti ii jo Ijubes- njivo plazhal sa njeno dobroto, ker li podobo IVojiga prefvetiga oblizbja v’ njenim pertu vtifnjeno sapuftil. — 0 frezhna dufha, ker je sa IVojo dobro¬ to tako plazhilo prejela!—Jesuf! ne- dolshno jagnje bosbje! f’ tern jem kro¬ nani kralj vezhne zhalli J vtifni tudi v’ moje ferze in v’ mcy' Iponiin pre- fveto podobo fvojiga ker va vi ga oblizb¬ ja , in tvoje f’ ternjem kronane gl®" ve; de bom vedno na tvoje briko terp- Ijenje miflil, de bom v’ fkufhnjavah tvojo kerravo podobo pred ozhmi imel, ktera mi porezhe: ,,Glej, o grefhnik! kaj je tvoja hudobija borila, kako je prelepi obras tvojiga nedolshniga J e ' sufa neufmiljeno rastergala in okerva- vila! kako je prelepo /Veto glavo i'°' jiga nebefhkiga kralja f’ ternjem kro¬ nala. — Nehaj, nehaj, o grefhnik. od fvoje hudobije, de fe ti to mil° oblizhje tvojiga ufmiljeniga Jesufa dnevu brafhne fodbe ferdito ne poka- she ]“ — Tako naj mi rezhe tvoja 557 Sveta podoba, o Jesuf! kader bom fku- fhan in v’ greli sapeljevan; in naj me oftrafhi od greha, de me greh vezhno °d tvojiga oblizhja ne odlozhi. Amen. Ufmili fe me, o Gofpod! po fvo- j 1 veliki milofti; in po obilnofti fvojiga ‘^miljenja isbrifhi mojo hudobijo. Ozhe nafh . .. Zhefhena ii Ma- r ‘j a • . . Zhaft hodi Bogu . . . VII. t SHTAZION. Je suf pade drugizh pod hrishem. Molimo in zhajiimo te, o Jesiif! sa- /kosi fvoj f. hrish Ji J'vet od- rejiiil' ... 0 moj Jesuf! fpet leshifh na sem- j‘> fpet te je filna tesha tvojiga kri- !.*> in velika flaboft tvojiga rasgajsh- janiga trupla na tla vergla. Oh! pa ' e jikovezh te je neismerjena tesha na- j 1 ** 1 pregreh na tla poderla. — O e * u f, nafh vfigamogozhni Bog! vef 358 sanizhevan lesliifh na tleh, savershen, pohojen, s’ nogami fuvan! — Grosa me obhaja, kader to miflim, ker le sravin tudi fpomnim, de Jfo te ravno moji in vil nafhi grehi tako neufnii- Ijeno na tla poderli. — Oh! kaj ko per tvoji ojllri fodbi, pofebno 1’ ter- dovratnim grefhnikam, kteri te fhe smiram sanizhuje, in tako rekozh s’ nogami tepta! — O Jesuf, moj do¬ brotljivi odrefhenik! varuj me pred to grosovitno nelrezho, pred terdov- ratnoftjo, klera na ravnoft proti peklu pelje. Daj mi prav fposnali, kako ftrafhno nevarin je lian grefhnika, kteri v’ tvoji gnadi ne shivi, kteri tvojo fveto gnado, ki mu jo obilno dajefh, naprej vse tn o sanietva. Oh! tak zhlovek ravno tako hudobno ravna, kakor fo tvoji nar hujfhi fovrashniki ftorili, ker fo te, ki li pod teshkirn krishem padel, s’ nogami fuvali ,n teptali. •— O ponishni Jesuf, kteri » sa^naf tako sanizhevan in savershen bil! daj mi gnado, de ne bo tvoje veliko persadevanje in terpljenje nau 559 menoj sgubljeno; daj mi ponishno in fpokorno ferze, de bom prav fposnal in fe sgreval vfih fvojih greliov; de Jiom vfe sanizhevanje voljno predal, m de bom rad f’ tabo na fvetu sanizh- v *n, de bom le v’ nebelih per tebi pozhefhen. Amen. Ufmili fe me, o Gofpod! po Tvo¬ ji veliki milofti; in po obilnofti fvojiga ufniiljenja isbrifbi mojo hudobijo. Ozhe nafh . . . Zhefhena fi Ma¬ rija .. . Zhaft bodi Bogu . . . VIII. t SHTAZION. Jesuf trofhta Jerusalemfke shene. \ Molimo in zhajtimo te, o Jesufl s ci¬ kaj fkosi fvoj J . k/is h Ji fvet od¬ re f h il. O Jesuf! kako neisrezliena je tvo¬ ja ljubesin do naf! kako lepo fe je P°kasala v’ želim tvojim terpljenji! 360 Neisrezheno veliko Ti sa naf tcrpel. Ti bil vef rasgajshljan in f’ ternjetn kronan, in ii s’ veliko teshavo fvoj leshki krish, in fhe teshji butaro na- fhih grehov nefel, in li fhel k’ it ra f li¬ ni fmerti. In per vTim Tvojim neiste- zhenim terpljenji nili nobeniga tro! is¬ ta ifkal in imeti hotel. Sato Ti Terti- salemfkim shenam, ktere To te mik" vale in Te jokale, rekel: „Ne jokajte zhes-me, ampak jokajte farne zhes-le in zhes Tvoje otroke .“ — O moj p re ' ljubesnjivi Jesuf ! ti vezhna ljubesin ! ref bi imeli mi le farni zhes-fe i fl zhes fvoje hudobne pregrehe jokati in shalovati; pa daj mi vender gnado, de bom tudi zhes-te jokal, in tvoje britko terpljenje ohshaloval; daj »°' jim ozhem fpokorne folse, de bom T grenkoTH fvojiga ferza vfe fvoje let* pred tabo preminil, in fposnal, de j e le greh edini urshoh viiga tvojiga terp- Ijenja. —• Pa kaj pomaga, o moj J e ' suf! zhe fhe tako shalujem in jokam zhes tvoje britko terpljenje, zhe p* greha delati ne neham, savoljo kterig R 5G1 fi vfe fvoje terpljenje predal. — Moj Jesuf! sdej je terdno fklenjeno, de fe hozhem polihmal greha in vfe grefh- ne perloshnoiti 4> ol i varovati in Lati, kakor nar vezhi nefrezhe, de ne bom ' peklenfkim bresnu preposno objo¬ koval , de tim tako nehvaleshin in ter- dovratin bil. — O Jesuf! miloltlivo fe tudi na-me osri, kakor li fe oserl na derusalemfke shene, in me poterdi v’ Mojim naprejvsetji f 5 fvojo mogozhno S n »do. Amen. Ufmili fe me, o Gofpod! po fvo- l l veliki milofti; in po obilnofti fvojiga ^miljenja isbrifhi mojo hudobijo. Ozhe nafh . . . Zhefhena li Ma- r, ja • • . Zhaft bodi Bogu . . . — 362 — IX. 4 shtazion. Jesuf pade tretjizh pod krishem. Molimo in zhajiimo te, o Jesuf! sa¬ ka/ fkosi Jvoj f. krish ji j vet od- rejh.il. O preljubi Jesuf! slie tretjizh te vidim na tla pafti pod ve lih o tesho tvojiga krisba. — Oh ! koliko grosovit- nih bolezhin ti ohzhutil per vfakim padzu! Kako globoko fe je tvojajer- njeva krona v’ tvojo fveto glavo s«f®' dila! kako ttrafhno fo fe tvoje bolezhe rane ponovile! kako obilno je teki« tvoja prefveta kri, kader fi padel n« terdo kamnje! —• In kako neufmdje- no fo te potlej tvoji hudobni fovrash' niki na tleh tolkli, fuvali in phali* dokler niti s’ veliko tesho fpet vft«l- — Oh, nedolshno jagnje boshje! nie« kakofhne divje volkove ti prifhlo! ■ Strah in groša me obhaja, kader te premifhljujem na tleh leshijozbig« ’ ker mi veti glafno fprizhuje, de fo ^ 563 nafhi tako pogoltni padzi v’ greh ur- shoh, de ti tolikokrat pod grosovitno tesho fvojiga krisha padefh! — Oh, kako ftrafhno fmo vender hudobni in preflepljeni, zhe fhe v’ greh pervoli- nio ali v’ grehu oftanemo, debravno Hudobijo greha dobro fposnanio! — 0 vfigamogozhni in pravizhni Bog! Hakofhno ftrafhno rajtingo bofh fodni 'lan f terdovratnimi grefhniki der- 5 nal, kteri per vlim fvojim fposnanji vender fhe smiram v’ fvoje ftare pre¬ grehe nasaj padajo, in tedej ravno tako hudobno ravnajo, kakor ko bi hoje bolezhe padze smiram ponavlja¬ ti- — O Jesuf ! s’ shaloftnim ferzam padem vef sgrevan k’ tvojim nogam, ln te ponishno profim, odpufti mi vfe vnoje padze v’ greh, in obvaruj me P r ed ftrafhno dufhno flepoto, pred tevdovratnoftjo, de neham grefhiti pre- 't'n fhe sadnjo gnado savershem, po kteri ne bo nobene vezh ; de te ref- 'dzhno ifkati sazhnem, dokler fe fhe ,la jti dafh ; de ne bom nekdcj tiftiga kiafhniga glafa od tebe flifhal: „Jeft 16 * 564 te ne posnam!“ — O moj dobrot¬ ljivi JesuT! premagaj moje terdovrat- no Tevže T’ Tvojo viigamogozhno gna- do. Amen. Ufmili Te me, o Gofpod! po Tvo¬ ji veliki milofti; in po obilnofti Tvojiga uTmiljenja isbriThi mojo hudobijo. Ozhe naTh . . . ZheThena Ti Ma¬ rija . .. Zhaft bodi Bogu . . . X. 4 shtazion. Jesufa flezhejo, in mu greniti' ga sholzha piti dajo. Molimo in zhajtimo te, o Jesuf! sa¬ kaj fkosi fvoj f. k ris h fi fvet od¬ re fhil. O JesuT! kako grosovitne bolezbi- ne in veliko Tramoto fi predal, in koThno grenkoft obzhutil, ko To tvoji neuTmiljeni in neTramni Tovrashnik* tvoje oblazhila is tebe potegnili? m ti grenkiga sholzha piti dali. Tvoje 565 nedolslino truplo je od neufmiljeniga gajshljanja vfe kervavo bilo, tvoje ob- lazhilo fe je povfod na tvoje kervave rane perfufhilo, in kader fo ga s’ te¬ be kergali, fo fe tedaj vfe tvoje rane po tvojim rasgajshljanim shivotu fpet ponovile! — Oh, moj Jesuf! kakofh- ne neisrezhene bolezhine Ji takrat pre¬ dal , in kakofhno framoto! — O Je¬ suf! kakofhno krafhno fhtrafingo Ji takrat sa vfe tike prekati mogel, kte- r * nizhemerne oblazhila noJijo, in v 1 uezhiftoki, v’ nesmernoki in poshrefh- uofti shive. — O Jesuf! kolikokrat Jim tudi jek v’ tih gerdih grehih shivel, savoljo kterih Ji mogel ti tolikanj fra- uiote in grenkofti prekati. — Per f. berku Jim obljubil, de fe hozhem vii- napuhu, vJi nizhemernoki in vJi- uou sapeljivimu noterdajanju hudobni¬ co duha odpovedati; dobro vem, deje uapuh in nizhemernoft pervi naglavni C re h, tudi dobro vem, de fo nezhikok, uesmernok in poshrefhnok naglavni frnertni grehi; in vender me moja vek toshi savoljo teh grehov. — O moj Je- 5G6 suf! uzliifh naf, de Bog le ponishnim fvojo gnado daje, napuhnjenim pa fe soper itavi; in de nezhillniki in nes- merniki ne bodo erbali nebefhldga liraljeftva; perferzhno te tedaj prodni, daj mi zhilto in ponishno ferze, de fe bom vii nizhemernofti odpovedal, nad ktero fe peklenfka hudoba s’ ve¬ likim vefeljem pafe, in pomagaj nu, de bom vedno fam febe satajeval in premagoval; de k’ tebi pridem v ! vezh- no nebefhko kraljellvo. Amen. Ufmili fe me, o Gofpod! po bo¬ ji veliki milofti; in po obilnofti fvojiga ufmiljenja isbrifhi mojo hudobijo. Ozhe nafh . . . Zhefhena fi Ma¬ rija . . . Zhaft bodi Bogu . . • 567 j, > ~ XI. 4 shtazion. Jesufa na krish perbijejo. Molimo in zhajtimo te, o Jesuf! sti¬ kaj /kosi Jv oj f. krish Ji Jvet od- refiiil. O dobrotljivi Jesuf! neisrezhena je boja ljubesin do naf nevrednih grefh- nikov, kteri le tvoje pravizhne fhtra- fioge, ne pa tvojih dobrot, saflushimo. — Koliko li is sgolj ljubesni do naf ter- pel! Kdo samore neisrezhene bolezhi- oe sapopafti, klere fi takrat prekati mo- gel, kader fo te neufmiljeni Judje s’ sheblji na krish perbijali! Tvoje fveto kuplo je bilo she pred vfe kervavo, ras- gajshlano in ranjeno, de ni bilo vezh sdraviga uda na njem. In sdej te hu¬ dobni Judje neufmiljeno na krish ver- shejo, raspnejo s’ vfo mozhjo tvoje ro¬ ke in noge, de hozhejo vfe kite in shile po tebi popokati, in perbijejo tvoje dobrotljive roke in noge s’ sheblji na krish, de vfak udariz grosovitno po 363 viih udih obzliutifh. — —- Oh! pa kaj govorim le od Judov, de fo ti oni tako hudo llorili; lam na-fe pa ne pomiflim, de tudi jeli f’ tabo nilim uizh boljfhi ravnal, kader koli lini greh delal, in te tako vnovizh krishal. — O moj krishani Jesuf! le nafhi gre¬ hi fo tifti sbeblji, kteri fo tvoje fvete roke in noge prebodli, in tiho klarl- vo, ktero ti je take grosovitne udar¬ ce dajalo. — O Jesuf! sdej mi je is ferza shal, de lim tako hudobno rav¬ nal, in tebe, nedolshniga Jesufa, ta¬ ko neufmiljeno martral. O daj m 1 fvojo fveto gnado, de ti bom poiih- mal s’ bogabojezhim shivljenjem in s lepimi zhednollimi toliko vefelja k°' ril, kolikor lim te popred f’ pregrcfh- nim sadershanjem rasshalil. Premagaj f fvojo fveto gnado mojo hudobno voljo, ktera ti tolikokrat soperltoji; perbi jo na fvoj f. krish , de bo mo¬ ja volja smiram f’ tvojo voljo fklenje- na. O moj Jesuf; ne moja popazhe- na, ampak tvoja prefveta volja naj fe vfelej sgodi. Amen. 569 Ufmili fe me, o Gofpod! po Tvo¬ ji veliki milofti; in po obilnofti fvojiga ufmiljenja isbrifhi mojo hudobijo. Ozhe nafh . .. Zhefhena 6 Ma- n ja . . . Zhaft bodi Bogu . . . XII. t SHTAZION. Jesuf je povifhan in umerje na krishi. Molimo in zhajtimo te, o Jesuf! sa~ kaj fkosi Jvoj f. krish Ji fvet od- * rejhil. O Jesuf, nedolshno jagnje bosh- je! saklano sa naf grefhnike! — O 'ezhni pravizhni Bog! Oh, kje fe snaj- defh! — Na krishi, med dvema ras- hojnikama! — Viigamogozhni kralj 'ezhne zhafti! je to tedaj tvoj tron ! Ref, to je tron tvoje neisrezhene pobesni; sgolj ljubesin te je na ta tron Povsdignila, in sgolj ljubesin na tem tronu fhe v’sadnjih urah fvojiga *hiv- 16 ** 370 ljenja fkasujefh. — V’ grosovitnih in neisrezhenih bolezhinah fi vifel na f. krishi, in vender fi fhe nje ljubil, kteri fo ti take bolezhine delali, in fi *a-nje Boga profil; fi obljubil /pokor¬ nimi! rasbojniku Dismasu nebefhki raj; fi prefkerbel sa /Vojo shaloftno mater in sa fvojiga nar ljubfhiga uzhenza; fi nam lepe sglede terdniga saupanja, roljniga poterpljenja, in popolniga is- rozhenja v’ boshjo voljo fhe v’ sad- njih urah dal, in tako fi fvoje prc- fveto shivljenje fklenil. — O Jesuf, moj ufmiljeni odrefhenik! kako milo vififh na f. krishi, ref ranjen in ker- rav ; tvoje ferze je prebodeno, tvoja fveta glava je nagnjena v’ snamnje tvoje pokorfhine do nebefhkiga Ozhe- t-a, in tvoje ljubesni do naf ubogi« grefhnikov! — O Jesuf! koliko fi sa ' me floril! Kaj hozhefh tedej, de jeft sa-te ftorim ? — Oh! moj krishani Jesuf! dobro saftopim, kaj mi tvoj e blede ufta govore: ,,Sapufti, o grefb- ni zhlovek, kteri fi me na t* ftrafhni krish perbil, sapuft' 571 she enkrat fv o je ge rde grehe, sapufti pregrefhne perloshno- fti, sapufti nevarne kraje, sapu¬ fti hudobno drufhino, in ftopi k’ meni na kri s h, in tukej kri- shaj fvoje mefo, fvoje grehe in hude shelje, in na krishi odmri fvetu, de bofh s’ mano shivel v’ nebefih.“—Tako o krishani Jesuf! mi P krisha govorih. — Gotovo, mo¬ ja refnizhna volja je, vfe to na tan¬ ko dopolniti, zhe mi ti P fvojo gna- do pomagafh. Salorej te prolim, o Jesuf! osri fe miloftlivo na-me P fvo- )iga krisha, isrozhi me tudi fvoji Iju- hesnjivi materi Marii, de te bo fhe ona sa-me profila, ker je njena profh- nja tako mogozhna in tebi dopadlji¬ va; de tako P tvojo gnado in po nje¬ ni profbnji v’ drufhino, tvojih isvolje- nih pridem. Amen. Ufmili fe me, o Gofpod! po fvo¬ ji veliki milofti; in po obilnofti fvojiga ufmiljenja isbrifhi mojo hudobijo. Ozlie nafh . . • Zhefhena fi Ma¬ fija .. . Zhaft bodi Bogu . . . XIII. jSHTAZION. Jesufa s’ krisha fnamejo, in ga v’ narozhje njegove shaloftne matere poloshe. Molimo in zhajtimo ie , o Jesafl sa¬ ka j fkosi fvoj f. krish Ji Jvet od- refhil. O Marija, moja preljuba mati! v’ morje britke shaloIti te vidim vtop- ljeno! Vfa objokana fedifh pod ker- v.TLvim krishem, fvojiga vfiga ranjeni- ga, mertviga Jesufa dershifh v’ na- rozhji, ojfter mezli neisrezhene slialo- fti tizhi globoko v’ tvojim ferzu. O, kdo je vfe te neisrezhene shalofti kriv! — Oh, kdo drugi, kakor le fpet greh!—Saref, le greh je Jesufa mar- tral, krishal in umoril; le greli je tvoje nedolshno ferze s’ ojftrim tae- zhem prehodil. — O Marija, shaloft- na mati Jesufova! f’ tabo shelim ved¬ no shalovati zhes fmert nedolshmga Jesufa, ktero je prekati mogel savoljo 573 nafhih hudobij; f’ tvojimi obilnimi folsami fklenem tudi jefi: fvoje folse, ti, o Marija! jih fvojimu ljubimu Je- sufu v 1 ofer„ pernefi.— O Marija, ma¬ ti nedolshna! nikoli niti nobeniga gre- 1 ha na febi imela, vender tako milo johafh in shalujefh zhes Jesufovo fmert; oh, kolikanj bolj bi imel jcfi: jokati m shalovati, ker fim savoljo fvojih grehov njegoviga britkiga terpljenja, m njegove grenke fmerti kriv ! — O Marija, dobrotljiva pomozhniza! pro- fi sa-me ufmiljeniga Jesufa, de mi refnizhno sgrevano ferze da, de bom vfe fvoje ftorjene hudobije vedno v’ bojim ferzu obshaloval in objokoval. 0 prefveta deviza ! fproli mi gnado , de ne bom nikdar vezh Jesufa f’ fvo- jimi grehi krishal, temuzh de ga bom s ’ sveftim dopolnovanjem vfih njego¬ vih sapoved, in pofebno s’ vrednim prejemanjem f. sakramentov smiram shiviga v’ febi ohranil. Amen. Ufmili fe me, o Gofpod! po fvo- ji veliki milolli; in po obilnofti fvojiga ufmiljenja isbrifhi mojo hudobijo. 574 Ozke nafh • . . Zhefhena fi Ma¬ rija . . . Zhaft bodi Boga . . . XIV. 4 shtazion. Jesuf je v’ grob poloshen. Molimo in zhajtimo te, o Jesnj! se¬ ka/ fk osi J'voj f. kr is h Ji fvet od¬ re/'kil. O moj afmiljeni Jesuf! is zelig« ferza fe ti sahvalim sa vfe tvoje terp- ljenje, ktero fisa-me preftal, de li n> c od vezhniga pogubljenja odrefbil. Neis; rezheno veliko fi sa-ine ftoril is sg°d ljubesni do mene in vlih ljudi. §trab in framota me obide, kader pomifli 01 ? kako malo jeft is ljubesni do tebe fto- rim. — Kader tvoje britko terpljenje in ftrafhno fmert premifhljujem, kte¬ ro fi savoljo nafhih grehov preftal; f e mi greh tako hudobin sdi, de miflnn. de ne bom nikdar vezh grefhil. Oh, pa kako kmalo me fvet fpet »moti, 575 kako kmalo posabim na tvoje britko terpljenje in na vfe fvoje fklepe , in kmalo je fpet greh florjen. — O moj Jesuf! vtifni fvoje britko terpljenje tako globoko v’ moje ferze, de ga kom vedno premifhljeval, in de bom is tega preinifhljevanja smiram bolj in bolj fposnal, kako hiulobin je greh, ker fi le savoljo nafhih grehov mogel toliko terpeti. Daj mi gnado, moj Jesuf J de bom dobre naprejvsetja. kle- r e sdej per obifkanji in premifhljeva- n ]i f. krisheviga pota delam, tudi r' fljanji dopolnil, de le bom tudi jeft tiiliga velikiga dobizhka vdeleshil, kte- n ga fo vfe lej bogahojezhe dufhe is pobosbniga obifkanja f. krisheviga po¬ ta sadobile. — O moj dobrotljivi, v’ grobu le¬ ski jozhi svelizhar! poloshi fe tudi v' moje ferze, kakor fi bik poloshen v’ grob, inv’ mojim ferzu pozhivaj, ved¬ lo v’ mojim ferzu oftani f’ fvojo gna¬ do in f’ ivojo ljubesnijo. Pofebno pa, moj Jesuf! kader neisrezheno veliko frezho imam, de te fmem prejeti v’ 576 prefvetim sakramentu, takrat ti fam moje Terze ozhifti in perpravi, de bo napolnjeno s’ lepimi zhednoftimi, ka¬ kor fo bogabojezhe dufhe tvoj zhallil- Ijivi grob s’ dragimi, lepo difhezhimi rezhmi napolnile. Dodeli mi pa tu¬ di , o Jesuf! gnado, de bo moja du- fha sadnjo uro f’ tabo fklenjena, f tvojim prefvetim refhnjim Telefam pro- videna is tega fveta fe lozhila. — 0 moj Jesuf! tvoj hozhem biti shiv in mertev! tvoj hozhem biti tukej in tamkej in vekomaj. Amen. Ufmili fe me, o Gofpod! pobo¬ ji veliki milofti; in po obilnofti fvojig* ufmiljenja isbrifhi mojo hudobijo. Ozhe nafh . . . Zhefhena li Ma¬ rija . . . Zhaft bodi Bogu . . . 377 Premifhljevanje po obifkanji f. krisheviga pota. Jesuf pravi: Premifli, o kriltjan! ali bi te bil jeli bolj ljubiti, ali is ljubesni do te¬ be kaj vezh Itoriti samogel, kakor fim lloril? Is sgol ljubesni iim te, o grefh- oik! v’ zhlovefhki natori s’ bolezhina- ®i ifkal, fim veliko kervavih llopinj sa teboj ftoril, fim zhes tvoj revni kan milo jokal; saref, is ljubesni do tebe fim zlo fvoje shivljenje sa-te dal, •n fim na krishi do sadnje kaplje sa¬ je fvojo kri prelil, le sato, de bi ti •n zeli fvet pogubljen ne bil. In ven- der fe fvet od mene prozh obrazha, in tolikanj krilljanov hiti bres sadersh- ka proti peklenfkimu bresnu, kakor ko bi jeli zlo nizh sa njih vezhno svelizhanje terpel ne bil! — Oh, to •ne bolj boli, kakor vfe martre in bo- iezhine na krishi. — Oh, kaj pomaga vfe moje safra- •novanje, ktero fim f’ ponishnoltjo pre- 378 nefel, zhe fe pa grefhnik fkosi napuh in nezhimernod vezhniga pogubljenja dolshan flori! Kaj pomaga moja ubosh- nod, ktero iim radovoljno terpel, zbe pa grefhnik fkosi lakomnoil vezhne nebefhke fhaze sgubi! — Kaj poma¬ ga moje neisrezheno terpljenje, moje velike bolezhine, moja britka fmert, ktero lim is ljubesni in pokorfhine do fvojiga nebefhkiga Ozhela, in is ufmiljenja do grefhnika predal; zbe pa grefhnik v’ pofvetnim in pregrefh- nim vefelji shivi, savoljo kteriga bo v’ vezhni ogenj'vershen! — Oh! ne- umerjozha dufha, ktero hm f’ hojo ladno kervjo tako drago odkupil? bte- ro iim tako dolgo ifkal, ktero fini tako ferzhno ljubil; ta ima tedej p®' klenfki hudobi v’ vezhno martranje isdana biti? — — Oh! to me bolj boli, kakor vfe moje terpljenje. Sposnaj vender enkrat, o grefh¬ nik ! fvoj shalollni in objokovanja vred¬ ni dan! Sposnaj mojo ljubesin in ho¬ jo hudobijo , in sazhni objokovati ho¬ je grehe, dokler samorefh fhe odpu- 579 fhenje sadobili, de ne bofli perfiljen, )ih nekdaj v’ peklenfkim bresnu bres vfiga saflushenja vezhno objokovati. — Zhe fe sdej k’ meni nasaj podafh, o grefhnik! zhe Tvoje grehe sapufliTh, is ferza obshalujefh in fe jih sgrevafh, m v’refnizhni pokori shiveti sazhnefh; ti bodo vfi tvoji grehi odpufheni! bofh pi’ed vezhnim pogubljenjem obvaro- va n, moje terpljenje ti bo k’ vezhni- ®u sveiizhanju, moja fmert k’ vezh- nimu shivljenju pomagala. Amen. Ljubi moj kriftjan ! sdej ti pa fhe perporozbim, de v’ fvetirn poftnim zhafu tudi rad terpljenje Kriftufovo, (pafton) beri, sakaj v’ terpljenji Kriftufovim fe npjde vfe , popifano, kako jo on sa naf nevredne grefhnike terpel. — l’a ni sadofti, de bi bres premiflika tje naprej bral; ampak pozbafi beri, in premifhljuj sra- vin Kriftufovo terpljenje. To premifbljevanje je fleherniinu kriftjauu grosno koriftno; le Poflufhaj, kako zerkveni uzheniki od tega uzhe. ,S. A vgufhtin pravi: „Ena farna fol- si/.a, ktero v’ premifhljevanji Kriftufoviga terp- ljenja prelijefb, je pred Bogam vezh vredna, kakor boslija pot v’ Jerusalem, in kakor poft ob fuhim kruhu fkosi zelo leto.‘ { — In r. Bonaventura pravi: „0 kerfhanfka dufha: zhe Iiozhefh od ene kerfhanfke zhednofti do dru¬ ge priti, in boshjo gnado v’ febi poninoshi- ti ; premifhljuj vfak dan Kriliufovo terpljenje: sukaj boljfhiga perpomozhka, de v’ kerfhan- fkih zhednoftih naprej pridemo, in gnado bosbjo v’ febi pomnoshimo, nobeniga m , kakor je premifhljevanje terpijenja Jesufa Kriftufa.“— Glej tedej, mojkriftjan! kako dobro je, terp- Ijenje ufmiljenfga Jesufa vezhkrat preimfh- Ijevati, pofebno pa v’poftu; sakaj to je fpo- korni zbaf, kteri nam je od f. zerkve ravno v’ to odlozhen, de bi premifhljevali, koliko je ,Sin boshji savoljo nafhih grehov terpel, de bi tedej fvoje grehe obshalovali, in tniloft- iivo odpufhenje od Boga sadobili. Beri in P rr ' niifhljuj tedej, moj kriftjan! zhe fizer ne u- tegnefh, vfaj vfako poftno nedeljo nekoliko is terpijenja Kriftufoviga , (ktero najdefh v' evangeifkih bukvah) in med tednam premifh- ljuj kar v’ nedeljo berefh. — Zhe imafb P er " loshnoft, tudi drugim terpljenje Kriftufovo beri v’ pollu, de ga bodo tudi taki, ki ne snnjo brati, lahko premifhljevali. Tvoj dobrotljiv* Jesuf te bo sa to obilno plazhal. ■'y3‘*09<~G0 -en wy3«'Oo i '( LITANIJE od (Utirili poflediijih rezili. Gofpod, ufmili fe naf! Krifte , ufmili fe naf ! Gofpod, ufmili fe naf! Krifte , flifhi naf ! Krifte, uflifhi naf ! Ozhe is nebef, vftgamogozhnij Bog, l ^n, vliga fveta refhnji Bog, • Duh, refnizhni Bog , • Trojiza, en farni Bog, • Marija, mati boshja, • Joshef, shenin prezhifte devi-^ ze Marije, • Pavl, • Hilarijon, j * Hieronim, ufrnili fe sa naf Boga naf! proli ! 582 Vli fveti pufhavniki in fpokorniki, sa naf Boga profite! S. Magdalena, I „ r ., 5. B.rk,ra, J *» n«f Bog« profl! Vfe Cvete fpokornize in marternize, sa naf Boga profite! Vli fvetniki in fvetnize boshje, sa naf Boga profite ! De bomo gotovo mogli umreti, De bomo ob zbafu fmerti mogli vfe pofvetne rezhi sapulliti, De ne vemo ure ne dneva fr oje fmerti, De je na dobri fmerti vfe leshezhe, De po fmerti ne bomo vezli zhafa imeli, fe fpreobernili, De fmo vfaki zbaf v’ nevarnofti x umreti, / De bi imeli smiram k’ fmerti per- pravljeni biti, De ne fmemo nikdar fvojiga fpre- obernjenja na fmertno uro od- lafhati, ker bomo morde nagle fmerti umerli, De ne fmemo nikdar fvojiga fpre- obernjenja na fmertno uro od- daj nam to prav premifliti, o Jesuf! 585 lafhati« ker ne vemo, zhe l)omo\ takrat gnado fe fpreoberniti imeli, De po fmerti pride prezej pofebna fodba, De bomo mogli od vliga fvojiga djanja in nehanja odgovor dati, De per fodbi ne bo nobeni isgo-l vor nizh veljal, De naf bofh ti fodil, ki vfe vefh, tudi nafhe nar fkrivnifbi mifli, De naf bofh ti fodil, ki fi nefkonzh- no fvet in pravizhen , De naf ne bofh po fhegah fveta, am-[ pak po poftavah fvete vere fodil,'' De je en farni fmertni greh sadofli, naf vezhno pogubiti, zbe ga ne- fpokorjeniga k’ fodbi pernefemo. De naf savolj tiltih grehov ne hofh fodil, ki fe jih bomo na tem fvetu refnizhno fpokorili, De naf bofh na konzu fveta vfe fkup ozhitno fodil, De bo prezej po pofebni fodbi na- j fha dufha fhla, kamorho obfojena, De bomo k’ vezhnimu terpljenju j obfojeni, zbe le v’ enim farnim / daj nam to prav premif liti, o Jesuf! 584 nefpokorjenim fmertnim grehu’ k’ fodbi pridemo, De nam ti fam pravifh, de je v’ peklu vezhni ogenj, j De je terpljenje v’ peklu tako llrafh-j uq, de ga nikdar noben zhlovek! popolnama sapopafti ne more, | De je terpljenje v’ peklu bres vfi-j ga konza, De ko bo llo tavshent milijonov let preteklo, ne bodo pogubljeni v’ peklu fhe nizh blishej konza njih terpljenja, kakor od sazhetka, , De ko bo toliko milijonov let pre / teklo, kolikor je prahu in pefka, lilija in trave na semlji, bodo pogubljeni v’ peklu fhe smiraro zelo vezhnoll terpeti imeli, De pogubljeni v’ peklu bres prene¬ hanja in bres polajfhanja terpe, De pogubljeni v’ peklu bres vfiga tipanja, kdej refheni biti, terpe, De dobro vedo in smiram v’ to mx- flijo, deje njih terpljenjevezhno, De jim je neisrezheno shal, de fo fe sa kratko grefhno vefelje v vezhno terpljenje perpravili, / daj nom to prav premifliti, o Jesuf 385 De jim je neisrezheno shal, de fo\ fe kratkiga terpljenja pokore bolj bali, kakor vezhniga peklenfki- ga terpljenja, De je vfe njih shalovanje in joka¬ nje preposno in saltonj, De fe nam ni nobene rezhi bolj ba¬ ti, kakor fmertniga greha, ker naf Imertni greh vezhniga terp¬ ljenja vredne flori, De li vfim tiflim, ki fe greha bo¬ je in varujejo, in po kerfhanfko shive, nebefhko vefelje obljubili in perpravil, ^e je nebefhko vefelje vezhno in nesapopadljivo veliko, De nobeno oko ni vidilo, nobeno uho ni flifhalo, nobeno ferze ob- zhutilo, kakofhino vefelje fi is- ^oljenim v’ nebelih perpravil, De isvoljeni v’nebelih Boga gledajo, in v’ tem fvoje nar vezhi vefelje najdejo, De je nebefhko vefelje prefveto in s miram novo, 17 daj nam to prav premifliti, o Jesuf! 586 O »«5 03 p 2 *< ►—3 (t 3 De je nebefhko vefelje prezhibo' in banovitno, bres vfe grenko¬ bi in bres prenehanja, De svelizhani v’ nebelih fvoje ve¬ felje bres ftrahu in fkerbi vshi- vajo, ker po boshjim rasode- nji vedo, de je njih vefelje vezh- no in nefpremenljivo, De nam hozhefh sa kratko persa- devanje in premagovanje vezh- no plazhilo v’ nebelih dati, De nam hozhefh sa kratko terp- ljenje pokore vezhno nebefh¬ ko vefelje dati, Bodi nam milobljiv, saneli nam, o Jesnf- Bodi nam milobljiv, uflifhi naf, o Jesuf Od vliga hudiga, Od vliga greha, Od fvoje jese, Od nagle in neprevidene fmerti Od nefrezhne in neperpravljenet fmerti, Od fkufhnjav hudobniga duha v sadnji uri, Od prevelikiga braku fmerti, Od obupajnja v’ fmerlni uri, 587 Ob dnevu fodbe, ' Od nefrezhne fodbe, Od preojftre fodbe, Od fodbe bres ufmiljenja, Od vezhniga pogubljenja, Od vezhniga ognja, kteriga fi hu- dobnimu dubu in vfim njegovim angeljem perpravil, \ Od nesapopadljiviga in nefkonzh-l niga terpljenja v’ peklu, I Od nefrezhne drufhine hudobnih duhov, Po nefkonzhnim saflushenji fvoji- ga terpljenja in fvoje fmerti, Po fvoji nefkonzhni milofti, Ubogi grefhniki , De nam sanefefh, , j De nam odpuftifh, De naf k’pravi pokori perpeljefh, De nam gnado dafh, fe dobro k’| fmerti perpraviti, \ De nam gnado dafh, fe vflh gre-i hov fpokoriti, preden umerjemo,I De nam gnado dafh, na konzuj nafhiga shivljenja fvete Sakra-1 niente vredno prejeli, 17 * reflii naf, o Jesuf! te profimo, uflifhi naf! 588 De nam gnado dafh, v’ terdni ve- j ri, v’ ftanovitnim saupanji in v’ gorezhi ljubesni umreti, De nam dodelifh, v’ tvoji fveti gna- di umreti, De nam gnado dafh, fe tvoje fod- be bolj bati, kakor fodbe pofvet- nih ljudi, De nam gnado dafh, fe prav fpos- nati in farne febe foditi, de ne- perpravljeni k’ fodbi ne pridemo, De nam gnado dafh, nikdar fvoji- ga blishniga ne foditi, de farni obfojeni ne bomo, De nam gnado dafh, ufmiljenim biti, de fodba bres ufmiljenja zhcs naf ne pride, De naf ob dnevu fploh fodbe na fvojo defno bran pobavifh , De naf na vezhno fpred fvojiga ob- lizlija ne savershefh, De naf vezhniga peklenfkiga terp- Ijenja obvarujefh, De naf na tem fvetu sa nafhe gre¬ he pokorifh in terpeti puftifh, in nam na unim fvetu sanefefh, te protirno , uflifhi nat'. 589 De nam gnado dafh, vfe terpljenje na fvetu poterpeshljivo in v’ du¬ hu pokore preflati, de vezhni- mu terpljenju odidemo, De nam gnado dafh, prav fposna- ti, de vfe terpljenje tega fveta ni zlo nizh proti terpljenju, kte- riga sa fvoje grehe saflushimo, De nam gnado dafh, prav fposnati, de naf she en farni fmertni greh vezhniga terpljenja v’ peklu vred¬ ne flori, De nafhe mifli k’ nehefhkim she- ljam povsdignefh, De nam po fmerti vezhno vefeljej v’ nebelih dodelifh, De nam po fvojim nefkonzhnim sa- flushenji gnado dafh, te vezhno v’ nebelih gledati in vshivafi, De nam gnado dafh, vfe pofvetno vefelje sanizhevati, de vezhniga vefelja nebefhkiga ne sgubimo, De nam gnado dafh, nebefhko : vefelje bolj slieleti, kakor vfo frezho in vfe bogaftvo tega fveta, ' te prolimo, uflifhi naf! 590 De vli m dufharn v’ vizah vezhni mir in pokoj dodelifh, te prolimo, u- flifhi naf! De naf uflifhifh, te prolimo ufhfhi naf I Jagnje boshje, ki grehe fveta odjem- Ijefh, saneli nam, o Gofpod! Jagnje boshje, ki grehe fveta odjem- ljefh, uflifhi naf, o Gofpod! Jagnje boshje, ki grehe fveta odjem- ljefh, ufmili fe naf, o Gofpod! Krifte, flifhi naf! Krifte, uflifhi naf! Gofpod, ufmili fe naf! Krifte, ufmili fe naf! Gofjiod, ufmili fe naf! Ozhe nafh . . . Zhefhena li Ma¬ rija . .. MOLITEV. O Jesuf! kteri li sa naf na h' e ' tim krishi umeri, prolimo te, daj nam gnado, de naf fmert neperprav- Ijenenih ne najde, de frezhno v’ tvoji ljubesni in prijasnofti umerjemo. 591 Jesuf! nafh prihodnji fodnik, hodi nam mil o kiji v, kadar pridemo pred tvoj fodnji kol; odverni fvoje oblizhje od nafhih grehov, sakaj zlie hozhefh vfe nafhe pregrehe na tanko /oditi, o Gofpod! kdo bo obftal! In zhe bo pravizhni per tvoji fodbi komaj obdal, kaj bo s’ nami grefhniki, zhe nam ne sanefefh. Profimo te po tvojim ne- fkonzhnim saflushenji, saneli nam in odpulti nam nafhe grehe; ne kori s’ nami po nafhih hudobijah, ampak po fvojirn nefkonzhnim ufmiljenji; ne sa- versi naf na vezhno fpred fvojiga o- hlizhja v’ peklenfko terpljenje, kteidga fino tolikokrat saflusbili; ne saversi dela fvojih rok, ampak ufmili fe fvojih fia¬ tih kvari, saktere li fvojo prefveto kri prelil. — 0 Jesuf! ozhiki nafhe ferza v ’ fvoji prefveti reflmji kervi, vshgi prezhiki ogenj boshje ljubesni v’ na¬ fhih ferzih, in daj nam gnado, tako shiveti, de po fmerli vezhno shivlje- nje sadobimo, kteriga li vlim tiki m perpravil, ki te ljubijo. Amen. LITANIJE od Jesuforiga slavljenja, t cepljenja, od Iinciti Tita« j cilja, in v’ nebo lioda. Gofpod, ufmili fe naf! Krifte, ufmili fe naf! Gofpod, ufmili fe n‘af! Krifte, flifhi naf! Krifte, uflifhi naf! Ozhe is nebef, viigamogozhniBog, Sin, vliga fveta refhnji Bog, S. Duh, refnizhni Bog, §. Trojiza, en farni Bog, Jesuf, rezhna refniza, modroft in dobrota, Jesuf, Befeda Ozheta, hi je sa naf zhlovek poftala, ufmili fe naf! — 395 — Jesuf, ki te je angelj Gabriel Marii devizi osnanil, Jesuf, ki te je Marija, prezhifta deviza, v’ fhtali rodila , Jesuf, ki fo te v’ jaflih paftirji molili, Jesuf, ki ii bil v’ lempelnu sa naf Bogu darovan, Jesuf, ki,fo te modri is jutrajne deshele ifkali, nafhli in molili, Jesuf, ki Jfta Marija, in Joshef s’ tabo v’ Egiptovfko deshelo sbej- shala, ker te je Herodesh umo¬ riti hotel, Jesuf, ki li bil fvojim ftarifhem pokoren, Jesuf, ki ii od mladofli smiram v’ to ' miflil, kar je bilo tvojimu Ozhe- tu v’ zhaft in nam v’ svelizhanje, Wf, ki te je f. Janes kerftnik v’ Jordanu kerftil, in f. Duh v’ pu- fhavo peljal, kjer te je hudobni duh fkufhal, Jesuf, ki fi s’ fvojim fvetim shiv- ljenjem in svelizhanfkim na- ukam ljudi v’ boshji poftavi poduzhil, ** 17 ufmili fe naf! 594 Jesuf, ki ii fvoj fveti nauk s’ ve-' likimi zhudeshi poterdoval, Jesuf, ki ii fe na gori Tabor fpre- menil, Jesuf, ki ii nektere dni pred fvojo fmerljo zhaftitljivo, kakor kralj, v’ Jerusalem perjesdil, Jesuf, ki ii fe tako dalezh poni- shal, de ii fvojim uzhenzam no¬ ge vrnil, Jesuf, ki ii fvoje uzhenze do kon-| za ljubil, Jesuf, ki ii per sadnji vezherji, isf nesapopadljive ljubesni do naf,/ fveto refhnje telo poftavH, Jesuf, ki ii na oljfki gori v’ fmert- nih teshavah kervavi pot potil, Jesuf, ki te je Judesh tvojim fov- rashnikam prodal in isdal, Jesuf, ki fo te vir tvoji uzhenzi sapuftili, Jesuf, ki te je Peter trikrat satajil, Jesuf, ki ii bil od eniga fodnika do drusiga pel jan, in povfod kri- vizhno toshen, Jesuf, ki fo krive prizhe soper tebe fprizhevale, / utrnili fe nat 1 595 Jesuf, Iti fo le krivizhni fodniki k’ nar hujfhi fmerti na krishi obfodili, Jesuf, ki fo ubijavza Barrabala bolj obrajtali kakor tebe, Jesuf, ki je troje Jatino ljudilvo, kterimu fi tolikanj dobriga tloril, soper tebe vpilo, de naj tekrishajo, Jesuf, ki fi bil neufmiljeno gajshlan in s’ tern jem kronan, Jesuf, ki fi vfe sanizhevanje fvojih fovrashnikov voljno preterpel, Jesuf, ki fi fvoj teshki krish na fvojih kervavih ramah na goro Kalvarijo nefel, Jesuf, ki fi na gori Kalvarii flezhen, na krish perbit in v’ fredo med dva rajsbojnika pollavljen bil, Jesuf, ki fi na krishi sa fvoje fov-l rashnike molil, in fpokornimu defnimu rasbojniku fveti raj ob¬ ljubil , Jesuf, ki fi bil s’ jefiham in shol- zhem napajan, Jesuf, ki fi fvojo shalollno mater f. Janesu, in f. Janefa fvoji mate¬ ri isrozhil, ufmili fe naf! 596 Jesuf, Iti fi na krishi v’ takih te- shavah bil, kakor ko bi bil od fvojiga Ozheta sapufhen, Jesuf, ki fi vfe, kar je bilo od te¬ be prerokovano, is pokorfhine do fvojiga Ozheta, in is ljubesni do naf, dopolnil, Jesuf, ki ii umirajczh fvojiga duha v’ roke fvojiga Ozheta isrozhil ? Jesuf, ki fi sa naf grefhnike na krishi umeri, Jesuf, ki je bila tvoja Hran s’ fu- lizo prebodena, t, Jesuf, ki fi is ljubesni do naf grefh-f nikovdelo nafhiga odrefhenja po- polnama dokonzhal, Jesuf, ki fi naf s’fvojo fmertjo s’ Bo- gamfpravil, innamnebefaodperl, Jesuf, ki je tvoja dufha, kadar je tvoje truplo v’ grobu leshalo, pred pekel fhla, fvete ozhake rasvefelit, Jesuf, ki fi tretji dan po fvoji fmerti zhalfitljivo od fmerli vftal, Jesuf, ki fi s’ velikim zhudeshem j fvojiga od fmerti vltajenja nafho- vero popolnama poterdil, i utrnili te nat’ 597 Jesuf, ki li fhtirdefeti dan po fvo- jim od fmerti vftajenji zhaftitljivo v’ nebefa fhel, Jesuf, ki fedifh v’ nebelih na defni hrani fvojiga Ozheta, in li nafhj frednik in befednik per njem, \ Jesuf, ki li defeti dan po fvojimj v’ nebo hodu f. Duha fvojiml opoftelnam poflal, S Jesuf, ki bofh na konzu fveta s’l veliko zhaftjo fpet prifhel, fodil j shive in mertve, Bodi nam miloftljiv, saneli, nam Jesuf! Bodi nam miloftljiv, uflifhi naf, Jesuf! Od vliga hudiga, A Od vlih grefhnih shelja, j Od jese, fovrashtva in vfe hude volje, j Od nefrezhnih zhafov, Od vlih dufhnih in telefnih nevar- noft, Od vezhne fmerti, Po fvojim prezhudnim vzhlovezhe-J nji in rojftvu, Po fvoji nesapopadljivi ponishnofti, 1 ufmili fe naf! o o re fhi naf> Q j esu f; 398 Po Tvojim fvetim Perilu, \ Po Tvojim poftu in zhuvanji, Po Tvojim neisrezhenim lerpljenji,] Po Tvojim kervavim ^ajshlanji inl kronanji, Po Tvoji svelizhanTki Tmertinakrishi,) Po Tvojim zhaftitljivim od Tmerlil vftajenji, I Po Tvojim prezhudnim v’nebo hodu,! Ob dnevu nalhe Tmerti, Ob dnevu nalhe Todbe, / Ubogi greThniki, De Te naT uTmiliTh in nam naThe grehe odpuftifh, De naT h’ gorezhnolll obudiTh in naT v’ dobrim poterdiTh, De naThe Terza s’ gnado T. Duha napolniTh, De v’ naThih Terzih reTnizhno ob-l shalovanje grehov, pravo ponish- noll, in svellobo v’ tvoji Tlushbi obudiTh, ' De naT vfiga obupanja in prevelike bojezhnoili obvarujeTh, De nam Ilanovitno poterpeshljivoll v’ teshavah in reTnizhniga duha pokore dafh, refhi naf, o Jesuf! te pvolimo, ufliChi naf o Jesuf! 399 De naf riih fkufhnjav in ne- varnoft, in vezhniga pogub¬ ljenja obvarujefh, De vfe, ki fo v’ tvojim imenu fkupaj strani, uflifhifh in s’ gnailami obdarujefh, De fvojo fveto zerkev obvarujefh in povikfhafh, Jagnje boshje, ki grehe fveta odjem- ljefh, saneli nam, o Gofpod! Jagnje boshje, ki grehe fveta odjem- ljefh, uflifhi naf, o Gofpod! Jagnje boshje, ki grehe fveta odjem- ljefh, ufmili fe naf, o Gofpod! Krifte, flifhi naf ! Krifte, uflifhi naf! Gofpod, ufmili fe naf! Krifte, ufmili fe naf! Gofpod, ufmili fe naf! Ozhe nafh . . . Zhefhena li Ma¬ rija . . . MOLITEV. i O Jesuf, ufmiljeni odrefhenik fve¬ ta! is sgol ljuhesni do naf fi nebefa 400 sapuftil, Ji zhlovek poftal, Ji tri in tridefet let na semlji v’ revfhini, v’ sanizhevanji in v’ velikih teshavah shi- vel, in ii ljudi uzhil, Bogu flushiti in Ji vezhno svelizhanje sadobiti; in ka¬ kor Ji v’ vednili teshavah shivel, tako Ji tudi v’ velikim terpljenji na krishi sa naf umeri. Is sgol ljuhesni do naf Ji toliko terpel, is sgol ljuhesni do naf Ji tako grenko fmert predal. O ufmi- ljeni Jesuf! perferzhno fe ti sahvalim sa tvojo nefkonzhno veliko ljubesen do naf, ktere nifmo zlo nizh vredni, ker te tolikokrat s’ Tvojimi grehi ras- shalimo. Odpufti nam, o Jesuf! po nefkonzhnim saflushenji fvojiga terp- ljenja, in daj nam gnado , fe v’ pri- hodno fkerhno vfiga greha varovati, in sa fvoje poprejfhne. grehe refnizh- no pokoro Jloriti. Daj nam gnado, de do konza fvojiga shivljenja v’ vfini dobrim svefti oJVanemo, in po fmerti krono vezhniga shivljenja sadobimo. Amen. — 401 — LITANIJE od vlili Iretnikov. Gofpod, ufmili fe naf! Krifte, ufmili fe naf ! Gofpod, ufmili fe naf! Krifte , flifhi naf ! Krifte, uflifhi naf! Ozhe is nebef, vfigamogozh- ni Bog, # | §in, vliga fveta refhni Bog, §. Duh, refnizhni Bog, S. Trojiza, en farni Bog, §• Marija, j §. mati boshja, I S* 1 deviza ’ sa naf Boga profi! Gabriel, 1 §• Rafael, ufmili fe naf! — 402 naf Vfi fveti angelji in arhangelji, sa u« Boga profite! Vfe fvete rerfte svelizhanih duhov, sa naf Boga profile! S. Janes keritnik, f r , | Joshef, _ j sa naf Boga profi. Vil fveti patriarhi in preroki, sa naf Boga profite! §. Peter, §. Pavl, Andrej, S. Jakob, S. Janes, S. Tomash, §. Jakob, §• Filip, ^ S. Jernej, S. Matevsh, S. Shimen, S. Tadevs , S. Matija, S. Barnaba, S. Lukesh, S. Marka, Vfi fveti apofteljni in evangelifli naf Boga profite! sa naf Boga profi.! sa naf Boga profita! Vfi fveti jogri Gofpodovi, |sa naf Boga Vfi fveti nedolshni otrozi, j profite! S. Shtefan, | Š. Lovrenz, sa naf Boga profi! S. Vinzeriz, I S. Fabijan in Bofbtjan, §• Janes in Pavl, S. Kosmaf in Damian, S. Gervasi in Protasi, Vfi fveti marterniki, sa naf Boga pro¬ fite ! §• §ilvefler, S. Gregor, S. Ambrosh, §• Avgufhtin, S. Hieronim, S. Martin, S. Miklavsb, Vfi fveti fbkofi in fposnovavzi, sa naf Boga profite ! Vfi fveti uzheniki, sa naf Boga profite! §• Anton, sa naf Boga profi! §• Benedikt, §• Bernard, §• Dominik, §• Franzifhk, sa naf Boga profi! 404 sa naf Boga pro.fi ! Vil fveti mafhniki in leviti, sa naf Boga profite! Vfi fveti menihi in pufhavniki, sa naf Boga profite! S. Marija Magdalena, §• Agata, Luzija, Nesha, Zezilija, S. Katarina, S. Anaftasija, Vfe fvete devize in vdove, sa naf Bo¬ ga profite ! Vfi fvetniki in fvetnize Losih je, sa naf Boga profite! Bodi nam miloftljiv, sanefi nam, 0 Gofpod! Bodi nam miloftljiv, uflifhi naf, 0 Gofpod! Od vfiga hudiga, Od vfiga greha, Od fvoje jese, Od fhihe potrefa, | jL i, Od nagle in neprevidene fmerti, Od fkufhnjav hudohniga duha, _ o O 3 o 5. — 405 — Od jese, fovrashtva in vfe hude voijc, Od duha nezhiftofti, Od trefka in hudiga vremena, J J Od vezhne fmerti, Po fkrivnoki fvojiga fvetiga vzhlo-j vezhenja, Po fvojim prihodu, Po fvojim rojftvu, ) Po fvojim kerltu in fvetim poltu, Po fvojim krishi in terpljenji, Po fvoji fmerti in fvojim pokopu, Po fvojim fvetim od fmerti vfta-| jenji j Po fvojim zhudnim v’ nebo hodu, Po prihodu trofhtarja f. Duha, Ob dnevu fodbe, 1 Mi grefhniki, D e nam sanefefh, D e nam odpuftifh, De naf k’ pravi pokori perpeljefh, De fvojo fveto zerkev vishafh in > ohranifh, De apoftolfkiga paftirja in vfe zer- kvene ftanove v’ fvoji fveli veri obdershifh, j refhi naf , o Gofpod! te profimo uflifhi naf! 406 De fovrashnike fvete vere poni- shafh, De kriltjanfkim kraljem in oblaft- nikam mir in refnizhno fpravo dodelifh, De viimu krilljanfkimu ljudftvu mir in edinoil: dafh, De naf vfe v’ Tvoji fveti flushki poterdiTh in obdershifh, De nafhe mifli k’ nebefhkim she- Ijam povsdignefh, De vfim nafhim dobrotnikam vezb- ne dari dodelifh, De dufhe nafhe, nafhih bratov, blishnih in dobrotnikov od vezh- niga pogubljenja refhifh, De fad semlje dafh in obvarujefh, De vfim vernim dufham vezhni pokoj dodelifh, De naf uflifhifh, Sin boshji, Jagnje boshje, ki grehe fveta odjem* ljefh, sanefi nam, o Gofpod! Jagnje boshje, ki grehe fveta odjem ljefh, uflifhi naf, o Gofpod! te prolimo , uflifhi naf 407 Jagnje boshje, ki grehe fveta ocljem- Ijefh, ufmili fe naf, o Gofpod! Krike, flifhi naf! Krike, uflifhi naf! Gofpod, ufmili fe naf! Krike, ufmili fe naf! Gofpod, ufmili fe naf! Ozhe naf h . . . Zhefhena fi Ma¬ rija . . . MOLITEV pred fvetim refhnjim telefam na altarji. Ti fi jim kruh is nehef dodelil, Kteri vfe rasvefeljenje v’ fehi ima. MOLIMO. O Bog, kteri fi nam v’ prezhud- nim Sakramentu fpomin fvojiga terp- Ijenja sapukil; dodeli, te profimo, de fvete fkrivnoki tvojiga telefa in tvoje kervi tako zhakimo, de fad tvojiga odrefhenja vedno v’ fehi obzhutimo. 408 Kteri shivifh in kraljujefh s’ C o gam Ozhetam v’ edinofti f. Duha Bog otl vekomaj do vekomaj. Amen. MOLITEV sa odvernjenje vfih nadlog in nevarnoft. O viigamogozhni vezhni Bog, Gofpod, nebefhki Ozhe! poglej s’ ozh- mi fvoje nefkonzhne milobi nafhe reve in nadloge. Ufmili fe vlih ver¬ nih kriftjanov, ker fe je sa-nje tvoj edino-rojeni Sin, nafh Gofpod in sve- lizhar Jesuf Kriftuf, voljno dal grefh- nikam v’ roke, in je tudi fvojo dra¬ go kri na lefu fvetiga krisha prelil- Po njem odverni, o miloilljivi Ozhe! saflushene fhibe, prizhujozhe in pri- hodne nevarnofti, fhkodljive soperk«' ve, vojfko, kugo, lakoto, dragino, bolesni, in vfe shaloltne revne »hale* Rasfvetli tudi in poterdi v’ vfim dobrim duhovfke in deshelfke oblad- nike, de naf bodo na vfe to vishali, 409 kar k’ tvoji hoshji zhalli, nafhimu svelizhanju, miru in frezhi vfiga krilt- janftva teknili samore. Dodeli nam, o Bog viiga miru! pravo edinofl v’ veri bres viiga rasderka in lozhitve. Preoberni nafhe ferza k’ pravi pokori in k’ pravimu poboljfhanju nafhiga shivljenja. Vshgi v’ naf ogenj fvoje ljubeshi, daj nam gorezhe shelje po vfi pravizi, de bomo kakor pokorni otrozi v’ shivljenji in v’ fmerti tebi prijetni in dopadljivi. Proiimo tudi, kakor ti liozhefh de imamo profiti, sa fvoje prijatle in neprijatle, sa sdrave in bolne, sa sha- loftne in revne kriltjane, sa shive in »nertve. Tebi bodi vfelej perporozhe- •lo, o Gofpod! vfe nafhe djanje in ne¬ hanje, nafhe delo in opravilo, nafhe shivljenje in fmert. Daj nam, tvojo ttuloft tukaj vshivali, in tamkaj s’ v fimi isvoljenimi dofezhi, te v vezh- *»im vefelji in svelizhanji hvaliti in »noliti. O Bog! ki ti je laftno, vfelej fe nTrniliti in persanelti, uflifhi nafhe 18 410 pohlevne profhnje, de naf in vfe troje flusliabnike, ktere grehov ketina svesa- ne dershi, miloft tvoje dobrote odveshe. Uflifhi, profimo te, o Gofpod! molitve teh, kteri te pohlevno pro- lijo; in persaneli tem, kteri hoje grehe fposnajo, de nam s’ odpufha- njem vred mir dobrotljivo dodelifh- Skashi nam, o dobrotljivi Gofpod! fvojo neisrezheno milob, de naf ne farno od grehov odveshefh, temuzh tudi od fliib, ktere li s’ njimi stdlu- shimo, odrefhifh. Bog, ki te greh rasshali, pokora potolashi, poglej miloftljivo na profh¬ nje fvojiga ljudftva, in fhibe h'°j e jese, kterih fmo savolj fvojih grehov vredni, od naf odverni. Viigamogozhni vezhni Bog! a ' fmili fe fvojiga flushabnika I. nafni* ga papesha, in vodi ga po poti vezh- niga shivljenja, de bo s’ tvojo p°' mozhjo shelel, kar tebi dopade, ,n s’ vfo mozbjo ftoril. O Bog! paftir in vishar vfih ver¬ nih, glej milollljivo na fvojiga fh* 411 shabnika I., nafhiga fhkofa, ki li ga pailirja Ljubljanfke zerkve poftavii: do¬ deli mu, de vfim, zhes ktere je po¬ javljen, s’ befedo in s’ djanjem k’ do- brimu flushi, de tako enkrat s’ zhe- do fehi isrozheno vezhno shivljenje dofeshe. O Bog! varh vlih kraljeilev, in daiti kriftjanfkiga z e la ril va, dodeli fvo- jiniu flushabniku, nafhimu zefarju I., tvojo mozh, s’ ktero fe fovrashniki Premagajo, fposnali in zhailiti, de 1 de bodo zhali s’ tvojo pomozbjo bres ftrahu pred fovrashniki varni in mirni. O Bog! vshgi nafhe ferza s’ og- n jem fvojiga fvetiga Duha, de ti bo- «io s’ zhiltim telefam flushili, in s’ ozhifhenim ferzam dopadli. 18 * 412 O Bog! flvarnik in odrefhenik vfih vernih, dodeli dufham fvojih flushab- nikov in flushabniz odpufhanje vlih grehov, de miloflljivo odpufhanje, ktero fo vfelej shelele, po hogaboje- zhih profhnjah dofeshejo. Pridi, profimo, Gofpod! s’ Tvo¬ jim Duham nafhimu djanju naprej, in ga s’ fvojo fveto pomozhjo naprej ravnaj, de le bodo vfe nafhe molitve in dela is tebe sazhele, in is tebe sa- zhete tudi v’ tebi dokonzhale. Vligamogozhni vezhniBog! ki g°' fpodujefh zhes shive in mertve, in fo vfih ufmilifh, ktere is vere in dobrih del sa fvoje fposnafh; pehlevno te pro¬ fimo , de vfi , sa ktere fmo fe name¬ nili moliti, bodo naj fhe per shivlje- nji, ali pa mertvi, po profhnji vfih tvojih fvetnikov po tvoji dobroti od¬ pufhanje vfih fvojih grehov dofeshejo. Po nafhim Gofpodu Jesufu Kri (tufu, tvojim Sinu, ki s’ tabo shivi in kra¬ ljuje v’ edinofli f. Duha, Bog od ve¬ komaj do vekomaj. Amen. Pet ozhenafhev in zhefhena fi Marij- 413 PESEM pred shegnam. Zhaftim o te, Shiri kruh a n gel f ki! O pravi zhlovek fkup In Bog nebefhki! Sveto , fveto, fveto , Sveto, zhes vfe fveto Jesufa refhnje telo V’ fvetim Sakramentu. PESEM po shegnu. Nikdar naf ne sapufti, O Jesuf, vfe fladkofti! Sofebno pa sadnji zhaf Bodi Jesuf! ti per naf. Zhaftito vfaki zhaf bodi To fladko ime Jesuf, Ino ime Marija. . . ItCH fr Cg * 1 ' ~ 18 ** 414 — LAVRETANSKE LITANIJE od matere boslije. Gofpod, ufmili fe nafl Krifte , ufmili fe naf! Gofpod, ufmili fe naf J Krifte, flifhi naf! Krifte, uflifhi naf! zhe is nebef, rligamogožh- ni Bog, Sin, vfiga fveta refhnji Bog, S. Duh, refnizhni Bog, S. Trojiza, en farni Bog, S. Marija, S. mati boshja, S. deviz deviza, Mati Kriftufova, sa naf Boga profi! ufmili fe naf ! — 415 — Mati miloRi boshje, Mati prezhifta, Mati bres madesha, Mati nedolshna, Mati nar fvetejfhi, Mati Ijubesnjiva, Mati prezhudna, Mati nafhiga Jftvarnika, Mati nafhiga odrefhenika, Deviza nar modrejfhi, Deviza zhallitljiva, Deviza pohvaljena, Deviza mogozhna, Deviza ufmiljena, Deviza verna, Podoba pravize, §edesh modrofti hoshje, Sazhetik nafhiga vefelja, Pofoda duhovna, Pofoda zhafli vredna, Pofoda vfe fvetohi, Skrivno saftopna rosha, Turn kralja Davida, Turn flonokofteni! Hifha slata, Skrinja miru in fprave, 416 Vrata nebefhke, Sgodna daniza, Sdravje bolnikov, Perbeshalifbe grefhnikov, Trbfhtarza vlih revnih, Pomozh viih kerfhenikov, Kraljiza angeljev, Kraljiza patriarhov, Kraljiza prerokov , Kraljiza apofteljnov, Kraljiza marternikov, Kraljiza fposnovavzov, Kraljiza vlih deviz, Kraljiza vlih fvetnikov, Jagnje boshje, ki grehe fveta odjem* Ijefh , saneli nam , o Gofpod! Jagnje boshje, ki grehe fveta odjem* Ijefh , uflifhi naf, o Gofpod ! Jagnje boshje, ki grehe fveta odjem* Ijefh, ufroili fe naf, o Gofpod! Krifte, flifhi naf! Krifte, uflifhi naf! Gofpod, ufmili fe naf! Krifte , ufmili fe naf ! Gofpod, ufmili fe naf! sa naf Boga pvofi ! 417 Ozlie nafh . . . Zhefhena li Ma¬ rija . . . MOLIMO. J ' . 1 Pod tvojo pomozh, perbeshimo, o fveta boshja porodniza! ne saversi nafhih profhenj v’ nafhih potrebah, temuzh refhi naf vfelej od vfih nevar- noft, o zhaftitljiva in isvoljena devi- za, nafha gofpa, nafha fredniza, na¬ fha befedniza, nafha pomozhniza. S’ fvojim Sinam naf fpravi, fvojimu Si¬ nu naf perporozhi, fvojimu Sinu naf isrozhi. Profi sa naf, fveta boshja porod¬ niza ! De vredni poftanemo Kriftufovih obljub. MOLIMO. Miloft fvojo, o Gofpod! profimo te, v’ nafhe ferza vlij, de hi fmo po osnanjenji angelja vzhlovezhenje tvo¬ jega §ina Jesufa Kriftufa fposnali, po 418 njegovim terpljenji in krishi bodemo k’ zlialti vftajenja perpeljani. Po rav- no tiftim Gofpodu nafhim Jesufu Kri- ftufu. Amen. Proii sa naf, f. Joshef! De vredni poftanemo Kriftufovih obljub. MOLIMO. Naj nam prefvete tvoje matere shenina saflushenje pomaga, profimo, o Gofpod! de kar naflia flaboit ne samore, po njegovi profhnji dofeshe- mo. Ki shivifh in kraljujefh s’ Bo- gam Ozhetam v’ edinoki f. Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. MOLITEV k’ materi boshji sa dobro finert. O ijubesnjiva, milokijiva in od vekomaj isvoljena deviza, mati Jesu- fova, Mai-ija! profimo te savolj tvoje 419 in tvojiga ljubesnjiviga Sina Jesufa Kriftufa britkofti in grenkofti, klero fta imela, ti podkrishem, on na fve- tim krishi, nar bolj pa tifto uro, ko ie je njegova fveta dufha od njegovi- ga telefa lozhila, proti ga sa nat, de nam k’ pomozhi pride , kadar te bo¬ do nafhe uboge dufhe od nafhiga shivota jele lozbiti, de jih /prejme v’ tvoje miloftljive roke, in jim vezhno svelizhanje v’ fvetim raji dodeli. Sdaj ti perporozhimo tvoje dufhe sa tifto uro j ne sapufti nat, o Marija! c Salve regina. Zhefhena bodi kraljiza, mati mi- lofti! nafhe shivljenje, vefelje in upa¬ nje, bodi zhefhena! K’ tebi vpijemo sapufheni otrozi Eve; k’ tebi sdihuje- mo shaloftni in objokani v’ tej dolini fols. Sato tedaj, o nafha befedniza! oberni k’ nam tvoje miloftljive ozhi, in pokashi nam po tem revnim shiva¬ ljenji Jesufa, shegnani fad fvojiga te- 420 lefa. O ufmiljena, o dobrotljiva, o fladka deviza Marija ! Proli sa naf, fveta boshja porod- niza! De vredni poftanemo Kriftufovih obljub. MOLIMO. Vligamogozhni vezbni Bog! kili telo in dufho prezhifte devize matere Marije vredno prebivalifhe fvojimu Sinu fkosi mozh f. Duha perpravil; daj nam, ki njen fpomin veleli ob¬ hajamo , po njeni miloIUjivi profhnji od vliga prihodniga hudiga in od vezh- ne fmerti refhenim biti. Po Jesiifu Kriltufu, Gofpodu nafhim. Amen. Boshja pomozh oftani vlelej per naf. Amen. 421 Moj krilljan I prolim te, moli pogoflo leto mo¬ litev f. Franzifbka Kfaverija, milijonarja, sa fpreobornjenje nevernikov. Zhe premiliifh, de neverniki preljubesnjiviga Boga ne fpos- najo, de ne fposnajo nafhe fvete svelizlianfke vere, de nifo kerfheni, de fo tedaj na poti pogubljenja, de bodo savolj fvojik velikih grehov, v’ kterih shive, vezhno pogubljeni, zhe fe h’ kerfhanfki veri ne fpreobernejo: zhe vfe to premifiifh, moj krilljan! bnfh fposnal de To saref perferzhniga ufniiljenja vredni. Toraj fe jih ufmili in jim k’ sveli- zhanju pomagaj,: in ker nimafh perloshnolii, jim s’ Tvojo befedo k’ fpreobernjenju in sve- lizhanju pomagati, jim vfaj s’ molitevjo po¬ magaj , in tedaj vezhkrat moli sa fpreobcr- njenje nevernikov. MOLITEV f. Franzifhka Kfaverija, mifijonarja, sa fpreobernjenje nevernikov. O Bog, vezhni Itvarnik vflh rczhi! fpomni fe, de fi ti dufhe nevernikov 19 422 uftvaril, in de fi jih po fvoji podobi uftvaril. — Glej, o Gofpod! v’ tvojo nezhaft fe ravno s’ temi dufhami pe¬ kel napolnuje ! — Spomni fe, de je tvoj Sin Jesuf sa svelizhanje letih dufh v’ grosovitnim terpljenji umeri. — Ne perpufti, prolim te, o Gofpod! ne per- pufti, de hi tvoj Sin fhe dalej od ne¬ vernikov sanizhevan bil. Naj te profh- nje fvetnikov in profhnje fvete zerkve, ki je prefveta nevefla tvojiga Sina, po- tolashijo. Spomni fe fvojiga ufmilje- nja, posabi njih malikovanje ih njih nevero, in flori, de bodo tudi oni fposnali Gofpoda nafhiga Jesufa Kriftu- fa, kteriga li ti poflal, kteri je nafhe svelizhanje, nafhe shivljenje in vftaje- nje, kteri naf je odrefhii, kterimu bodi zhaft od vekomaj do vekomaj. Amen. K A S A L O ,Stran. • 7 • 27 • 74 . 108 1 7 1 ▼ peljevanje. Pervi del. Premifhljevanje fmerti . Drugi del. Premifhljevanje fodbe Tretji del. Premifhljevanje pekla . Zheterti del. Premifhljevanje nebef. Perftavik. Od majhniga fhtevila isvoljenih . 186 Jutrajna molitev . . ' . . ao 3 Vezlierna molitev ..... 208 Molitve per fveti maflii (Perva visha) . 214 Molitve per fveti maflii (Druga visha) . 24Š Molitve per fveti maflii (Tretja visha) . 267 Molitve per zhernih mafhah . . . 289 Navadna pefem per fveti maflii . . 3 o 4 Druga navadna pefem per fveti mafhi . 3 i 5 Molitve sa fveti Sakrament pokore . . 32 J Molitve sa fveto obhajilo.... 332 Krishev pot . . . . • . 34 » Litanije od fhtirih poflednjih rezili . . 38 1 Litanije od Jesufoviga slavljenja i. t. d. . 3 g 2 Litanije od v lih fvetnikov . * .401 Litanije od matere boshje . • • 4>4 Molitev sa fpreobernjenje nevernikov . 421 *