DELAVSKI depart--p/h-l6 P°stal pod svojo seda-I P J?]?ko ^'ss Perkins bolj-lil	delavstva, kot je
SseH ^°^rej tekom svojega !%) ^nega obstanka. V svo-
^Vsk'Vtim 'e^nem poročilu se g ^aJn^ca Miss Perkins
KO« St ZU .Večie sodelovail.ie
ti*!>a 2a 3 pr’ uPrav’i industrij,
^ jJ- H V,lt<)Van.i« za brezposel-11 W h!? Por"0^ zvezne vlade,
!!1 ^ovnei!flVe želijo, za krajše j %	,U!'e’ Višje plače in po-
0^C1,ravo otroškega dela. j* a R*stem narodnega ob-ij(fcV 'i^ev;ui.i<' delavskih spo-' ;> ^ v ;Starostno penzijo. Nik-i! Wt^f0dovini zvezni delavski j i tia>. še ni izkazoval toli-a 'trnu °njenosti napram delav-
SaJazredu in toliko raz-
3 ji >i s Za potrebe istega kot % h ^n’i° delavsko tajnico
J lerkins.
t# v
*1 IX ^ TAJNIK Cordell ’, j) ^Kig',.?e J*e nedavno vrnil s I#	konference	v Mon-
IVje’• .u£uay, v Washing-■ !f!lio]tj.-1Z'lav**’ da se je hladno latinskih republik 'VlSo ftl ^ed*njenim državam fci0Ublažil°- Prevladovati (J frijHt me(Jsebojno zaupanje 8 l#atn0	med republikami ■	' lM^ega kontinenta, ka-
?je' J|i'iic.j'Se n‘ bilo tekom več ° liiJK	‘X'a P°ti s konferen-
eJm\	državni tajnik IIull
;,^'"^nih latinskih reji* dol) l^sdrl 'je našel iz-/Jl 'e volje in prijateljih ^i^jRlJA trdega premogi	do razpotja. Če
Vre R v Prejšnje neredne %i	° v ' a d a prisiljena
i' , ^^lerriogCivnike pod svo-(kHoy ° °' lastniki premo->^1^ 8e Korejo izogniti te-sjj»^J:ih ,)0(lo ravnali po do-n	Pravilnika za pre-
o VJ \\, ‘‘Ke.	r,, .	..	..
3. s,- lako se je izrazil
; V 1>son, divizijski admi-’
s Av ----------
i S'c0GoVornik na radio, ‘'v' SlfU8hlin- n*ma nas ame-^ l)^e Van°v nič kaj pri sr-LNu '■ januarja je pred ilL feNk, Osekom, ki se bavi 0 Porodni kontroli,
' %i ^i, ] por°dne kontrole ne i CV’li ("•<Ur. s*cer bodo deželo ^ :	Slovani, ki se
/ji	ijsi. '^-i0 kot Celti in An-
•1-0	u	6lavno mesto
\ I C^iln C^1 se b° vsled tega k k<W V Washingtonski. llllertt je dal župnik ■y	ameriškim	Slova-
,!ll3	Z Zarr|orci nas enači
f f< Wež “ Celti \ °vai>h,Sl' Zdi se pa, da
‘5	*V V 5e wi »oii kot
\\t0ll Prerokuje, da se </; ^itw utegne izpremeniti
yy	^ski.
yi,\n	-
> bo I)HZAVE proti dr-i	P !	bodočnosti
1?	sodišče	Zedinje-
!;!!	nan,ržava	Pennsylva-
% LHj 'a	s tožbo prisi-
1	hiSdavr* da ?lf
,11	Ki l!)28 j‘avke za izplačilo
! J° tij..- -danih bondov za cest- General-K| ^v.-^ave Arkansas K ^SjeKa sodišča izpo-SeC °dloga za se-r& na tožbo.
Niki v°Larski ietni
let/,a,1° vedno bolj
fij/	<t>aiieUn	je bilo pri-
/1	a 2- strani)
Jk ^
da
*0.5
Naslov — Ad&reM
nova doba
(■117 St. Clair Ave.
, Cleveland, Ohio (Tel. IJEndersnn 3889)
(NEW ERA)
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
Brats.vo, poštenost in nesebična
l.iubezcu članstva do .1. S. K. Jed-note more isto ul)di'?.atl ua častzil
viiini.
a  ----
as Second Class Matter April lath, 192C, at The Post OlTiee at Cleveland, O.. Bnder the Act of March 3d. 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage. Provided tor in Section 1103. Act of October 3d. m:; Anthorized March 15th, 1935.
CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, JANUARY 31ST — SREDA, 31. JANUARJA 1934
štev. 5
VOL. X. — LETNIK X.
WO IZ AMERIKE IN
inozemstva
’fit
KA SE VSE ZGODI NA SVETU
ZA HIŠNE POSESTNIKE
Nekaj nenavadnih dogodkov, ki so se pripetili v preteklem letu, je bilo navedenih že v eni prejšnjih izdaj tega lista. V naslednjem so navedeni še nekateri teh nenavadnih pripetljajev.
V hiši Mrs. Virginie Watson v Philadelphiji je domača mačka prevrnila k steni prislonjeno puško, ki se je sprožila in strel je ranil par mesecev starega deteta na vratu; k sreči poškodba ni bila nevarna.
V Rochestru, Ul., je A. M. Dunnavan pričvrstil v kokošnjaku puško tako, da bi ustrelila kokošjega tatu, pa je neka splašena kokoš sprožila puško »n ustrelila gospodarja.
V New Yorku se je Andrew Colletti vadil streljanja v tarčo v svoji kleti. Neki mimogredoči mož je slišal streljanje in je poklical policaja, misleč, da so v hiši roparji. Ko je policaj s potegnjeno pištolo vdrl v klet, se je Colletti tako ustrašil, da mu je puška padla iz rok in strel iz iste ga je zadel v trebuh.
V Norristownu, Pa., se je neki David Imes tako nerodno spodtaknil na domači mački, da je padel po stopnicah in se ubil.
V New Yorku je nekega policaja ogrizla mačka. Mož se je bal, da bi bila mačka morda stekla, zato jo je iskal ves teden, da bi jo dal preiskati. Zanimivo je, da jo je končno res našel.
John Jones v Herefordshiru na Artgleškem je umrl vsled za-strupljenja krvi; ugriznilo ga je bilo jagnje, okuženo z nevarnimi bacili.
V neki restavraciji v Chicagu je gost naročil rake, toda zahteval je, da mu jih prej prinesejo pokazat, da se prepriča,|če so res živi. Strežnik je sitnemu gostu res prinesel iz kuhinje skledo živih rakov, da se jih nagleda. Gledal jih je menda precej cd blizu, kajti eden rakov ga je prijel s svojimi škarjami precej hudo za nos. Sitni gost je nato vložil proti restavraterju tožbo za odškodnino.
V Brooklynu je mlad psiček ugriznil nekega moža s tako ihto, da je na mestu poginil; pes namreč.
Kolizije avtomobilov so se pripetile zaradi lajajočega psa, zaradi miške, zaradi kihanja, zaradi čebelnega pika itd.
V Londonu se je neka ženska tako ustrašila miške, ki je švignila pred njo po tlaku, da se je zaletela v drugo žensko, nakar sta obe padli in za več časa zadržali promet na cesti. Enako se je zgodilo, ko je neka ženska zagledala cirkuškega slona na cesti.
V New Rochelle, N. Y., je desetletni fant stopil na svoj mali avtomobil, da bi dosegel in popravil vrv na nekem drogu v svoji igralni sobi. Pri tem mu je avtomobil izpodletel izpod nog, vrv se mu je ovila okoli vratu in fantiča zadušila.
V Halifaxu, Nova Scotia, je neki mož izgubil igro s kartami. Za kazen so mu soigralci naložili, da naj “prevrne kozolec” na tleh sobe. Mož je ubogal in si je zlomil vrat.
V Mount Clemensu so se na en dan pripetile tri čudne nezgode. Nekomu je v rokah eksplodirala steklenica “popa” in
,ga toliko poškodovala, da je ■ | moral iskati pomoči v bolnišni-I ci. Nekdo je v šali vrgel “sand-• wic-h” na mimo vozeči avtomo-(Dalje na 2. strani)
Po zadnjem ljudskem štetju je bilo v Združenih državah 5,-737,000 družin, katerih poglavar je bil tujerodec. Izmed teh družin 51.81), je v aprilu 1930 imelo svojo lastno hišo. Od tedaj so seveda mnogi izgubili jo. Banke, zavarovalne družbe in posojilnice so bile primorane odpovedati svoje posojilo na hišo oziroma niso hotele obnoviti hipoteko (mortgage) ob zapadlosti. Vsled depresije in dolge nezaposlenosti mnogi hišni lastniki ne morejo plačevati obresti, davke in še manj plačila na račun dolžne glavnice.
Vsled tega ni čuda, da zlasti s strani tujerodcev prihajajo razna vprašanja za nasvet v zvezi z novim zakonom “Home Mortgage Relief Act.” Sledeča so tipična vprašanja, ki so splošnega interesa za vse one, ki so v enakih težkočah:
Kdo more zaprositi za federalno posojilo?—Vprašanje: Ali se Home Owners Relief Act nanaša na vse hišne posestnike?— Odgovor: Zakon je namenjen v pomoč le onim hišnim posestnikom, ki so v zadregi, ne morejo plačevati ali katerim grozi odpoved hipoteke (foreclosure). Posojila se dajejo le za poslopja, v katerih stanujejo štiri družine ali manj, in katerih vrednost ne presega $20,000. Posojilo ne sme' lati večje kot za $14,000. Poleg tega se zakon nanaša le na hipoteke, ki so obstojale pred odobrenjem tega zakona jutlija 1933).
Odplačila na federalno posojilo.—Vprašanje:	Kako korist
bo hišni posestnik imel, ako zameni obstoječo hipoteko s federalno? Kako naj odplačuje federalno posojilo ?—Odgovor:, Posojila se dajejo za dobo 13 let ali manj in jih je treba_ odplačevati (amortizirati) v mesečnih obrokih (ob gotovih okol-ščinah so tudi trimesečni, šestmesečni ali letni obroki dovoljeni). Navadno, ako je vlada prevzela hipoteko, bodo mesečna plačila znašala $8 za vsakih tisoč. Ta plačila vključujejo 5'/;-ne obresti in amortizacijo (plačilo na račun glavnice), z drugimi besedami dolg je popolnoma odplačan po takih mesečnih plačilih v roku 15 let. Poleg tega se more odložiti amortizacijo do 13. junija 1936 in plačevati med tem le obresti in davke.
Obnos posojila.—Dovoljenje-sedanjega upnika.—Vprašanje: Kako se določi znesek posojila? Kaj se godi, ako sedanji hipotekarni upnik (mortgagee) za hteva plačilo v gotovini?—Odgovor: Zakon določa, da posojila v obliki vladnih zadolžnic (bondov) poleg malega zneska
0 MORSKIH KAČAH
Zadnje čaše se v raznih časopisih zopet obširno razpravlja o morskih kačah, ki so jih baje pomorščaki in drugi ljudje videli ob različnih časih in v različnih krajih. Povod temu so dala poročila o morskih kačah, ki so jih baje videli skoro ob istem času v dveh daleč ločenih krajih.
Neki častnik Grace paro-brodne črte v Pacifiku je baje videl morsko kačo nedaleč od obrežja British Columbije. Bila je okrog 40 čevljev dolga in rjave barve. Že večkrat prej so ljudje različnih poklicev videli take ali slične m čajke pošasti v tistem delu Pacifika.
Drugo poročilo p veliki morski kači je prišiti iz škotske. Videlo jo je baje! več ljudi v zalivu Loch Ness, ki sega daleč v deželo. V omenjenem zalivu so videli slične morske prikazni razni ljudje že večkrat prej.
Znanstveniki sq mnenja, da ni izključeno, da v morju živijo velike, dosedaj neznane živali, ki sličijo ogromnim kačam. Pred milijoni let so take pošasti v resnici bivale v morjih, kar dokazujejo okostja, ki jih najdemo v raznih muzejih. Morske kače, katerih okostja so shranjena v raznih muzejih, so bile do 60 čevljev dolge. Daljne sorodnice teh velikih morskih kač morda še zdaj živijo v morskih globinah.
Marsikako pravljico o morski kači je morda jdala tako-zvana riba .traktiffc; ki jsrmrtw do 40 Čevljev dolga in ima glavo, ki je nekoliko podobna konjski. Tudi grbasti kit, ki ima par po 15 čevljev dolgih plavut, katere grozeče izteza, plavajoč na strani, je morda dal včasi povod za govorice o morski kači.
S tem pa ni rečeno, da so pravljice o morski kači samo plod bujne domišljije.’ Morja so tako razsežna in njihove globine tako globoke, da človek najbrž ne bo nikdar vedel koliko in kakšnih živali živi tam. j Razne znane morske ribe, ki tehtajo le po nekaj funtov, imajo v morskih globinah sorodnice, ki tehtajo do 500 ali 600 funtov. Tudi navaden morski rak doseže v velikih morskih globinah težo 500 do 600 funtov. Pogoji za eksistenco ogromnih živali so v neizmernih morskih globinah mnogo večji kot na suhem.
Kot že omenjeno, resni znanstveniki ne odklanjajo možnosti, da bi v morji živele velike morske kače ali živali, ki bi vsaj na videz deloma sličile ogromnim kačam. Neki francoski znanstvenik je mnenja, da morske kače, ako res eksistirajo, niso kače v pravem pomenu, ampak sesalci, ki spadajo v isto vrsto kot tulnji. Te živali moi’ejo imeti dolge vratove s primeroma malo glavo, život podoben kot tulen in dolg gibljiv rep, ki pomaga pri plavanju. Taka žival, katere telesne oblike se le deloma vidijo iz vode, se prav lahko smatra za veliko morsko kačo.
NAZAJ V GORKEJŠE ČASE
Pred sto milijoni let je imela večina sedanjih Zedinjenih držav tropsko podnebje. To so pronašli znanstveniki iz oka-menin rastlinstva in živalstva. Drevesa, kakršna rasto zdaj le v tropskih džunglah blizu ekvatorja, so se košatila daleč na sever in ogromne živali tropskih časov so se pasle po sedanji Canadi in Mongoliji.
Polagoma se je začelo podnebje ohlajati, tropsko rastlinstvo se je umikalo vedno nižje na jug in z rastlinstvom so se umaknile živali tropskih krajev, ali pa so izumrle. V teku mnogih milijonov let je mrzla odeja polarnega ledu pokrila dober del sedanjih Zedinjenih držav. Na srednjem zapadli se je ta polarni led raztezal vse do sedanjega St. Louisa, Mo., na zapadu pa daleč v Californijo. Santa Barbara v Californiji je imela takrat tako podnebje kot je danes v Alaski in Sibiriji; približno isto je veljalo za sedanjo Florido.
Ledna doba je dosegla svoj višek pred kakšnimi 50 milijonov let. Zgodovina, katero najdejo učenjaki zapisano v raznih okameninah v zemskih plasteh, dokazuje, da se ledna doba umika gorkemu podnebju že približno milijon let. To je že lepa doba, toda pri starosti naše zemlje ne pomeni niti toliko kot en dan za nas. Te naravne izpremembe se vrše za naše pojme silno počasi. Ako bo' rl-oveštv« »e eksistiralo na tem planetu čez 50 milijonov let, bo občudovalo na celinah blizu severnega tečaja poltrop-sko rastlinstvo.
Znatno izboljšanje v podnebju pa se lahko opazi v zgodovini, o kateri imamo že nekaj pisanih podatkov. V bibliji stare zaveze se pogosto omenja mraz, slana m celo sr*?g. Zadnjih tri tisoč let pa v Palestini že ne poznajo več slane in snega.
Stari Rimljani so smatrali planjave ob reki Po v Italiji za ničvredne, ker so mrzli viharji z Alp onemogočali skoro vsako kmetijstvo. Danes spadajo tisti kraji med naj rodovitne jše v Evropi.
Na Norveškem so bile ladje Vikingov pred približno tisoč leti več mesecev v letu zamrznjene v zalivih. Po Baltiškem morju ni bilo nikake plovbe. Danes so vsa pristanišča južne Norveške odprta za plovbo vse leto in eno ledu prosto pristanišče. je celo v severni Rusiji, na Murmanskem obrežju Severnega ledenega morja.
Za časa križarskih vojsk je bilo podnebje srednje Evrope tako ostro kot je danes v Sibiriji.
V Benetkah so v času, ko so jim vladali “doži,” kanali večkrat popolnoma zamrznili. Ohranjene slike kažejo karnevale na zamrznjenem Grand kanalu. Danes tamkajšni gon-dolirji malokdaj vidijo kako skorjico ledu.
V petnajstem stoletju je bilo podnebje v Angliji tako hladno, da so prebivalci večino leta morali nositi kožuhe, še sredi osemnajstega stoletja so prebivalci mesta Londona imeli poseben zimski praznik, ob priliki katerega so pekli celega vola na zamrznjeni reki Thames, še nekateri zdaj živeči Londončani se spominjajo večtedenskega drsanja na ledu reke Thames. Danes spada to že v zgodovino.
(Dalje na 2. strani)
v gotovini smejo segati do 80^
sedanje vrednosti lastnine na podlagi cenitve s strani Home Owners’ Loan Corporation (vladne posojilnice za hišne lastnike). Zadolžnice (boiids) iste se nudijo obstoječim hipotekarnim upnikom v plačilo in nosijo 4r/,-ne obresti. Pretežna večina hipotekarnih upnikov zamenja zares svojo hipoteko s temi zadolžnicami. V izrednih slučajih Home. Owners Loan Corporation posoja gotovino za poravnavo hipoteke. Obresti za taka posojila v gotovini znašajo 6%. Ta posojila v gotovini pa so redka, kajti zakon določa, da se morejo dati le tedaj, ako lastnina je hipotekirana za manj kot 40y,> sedanje vrednosti.
Ali mora izposojevalec stanovati v lastni hiši?—Vprašanje: (Dalje na 2. strani)
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
Slovenija je bila deležna v preteklem letu prav čednih dohodkov od tujskega prometa. Obisk letoviščarjev in tujcev je znatno narasel. Slovenijo je v letu 1933 posetilo skoro 160,000 letoviščarjev in tujcev, ki so plačali preko 800,000 nočnin. In ako je vsak gost potrošil dnevno okroglih 60 dinarjev, je imela Slovenija od tega vsaj 50 milijonov dinarjev dohodkov. Za slovenske razmere je to prav lepa vsota, ki je v veliki meri pomagala blažiti splošno krizo. K temu uspehu so znatno pripomogle nizke cene, ki so lahko konkurirale vsem sosednjim pokrajinam, deloma pa tudi sistematična propaganda. Zveza za tujski promet v Sloveniji je sklenila tudi za bodočo sezono izdati nove številne publikacije v raznih jezikih.
V Ljubljani je bilo z novim letom odjavljenih 45f/r registriranih avtomobilov in 60% motornih koles. To zaradi vedno rastočih davkov na motorna vozila.
Že doslej so morali lastniki avtomobilov in motornih vozil vobče plačevati razmeroma visoke davke in takse. V bodoče pa se jim obljubuje še težje obremenitve.
Državna taksa znaša že dosedaj do teže 1000 kg pri osebnem vozilu 1 dinar za 1 kg na ieMv pd JW. do IšUlL-i* po 1.50 Din od kg, od 1500 kg dalje pa po 2 Din za kg. K temu se pridruži še banovinska taksa, ki znaša 0.50 Din od kg in pa 0.50 kot nadomestek trošarine za pnevmatiko, torej zopet 1 Din na kg teže voza. Sledi še mestna davščina 1.40 Din za kg, ne glede na težo.
Pri tovornih avtomobilih znaša državna taksa 0.50 Din na kg, ne glede na težo, banovinske takse pa je po 0.30 na kg, dalje 0.30 kot nadomestek trošarine za pnevmatiko potem pa še 0.20 11a 1 kg nosilnosti in 0.20 Din za pnevmatiko, kar da skupno spet 1 Din.
Zdaj, ko vse kaže, da stopi v veljavo novi davek, ki ga bodo morali plačevati lastniki avtomobilov v obliki 10 odstotnega povečanja pridobnine, so se številni lastniki odločili, da vozove odjavijo.
Osebnih avtomobilov je bilo registriranih lani v Ljubljani 446. Med letom je bilo odjavljenih 24 uporab voz, z novim letom pa je bilo stavljenih še 176 novih voz pod plombo. — Skupno je torej odjavljenih 200 osebnih vozov ali 45 odstotkov lani registriranih vozov.
Tovornih avtov je prijavljenih v Ljubljani 130, od teh jih je bilo tekom leta odjavljenih 9, z novim letom pa še drugih 23, tako da jih je skupno pod plombo 32.
Motornih koles je bilo prijavljenih lani 197. Od teh jih je bilo tekom leta stavljenih pod plombo 28, katerim je sledilo z novim letom še 88 drugih motornih koles, skupaj 116 koles ali 60 odstotkov lani registriranih koles. Z nastopom novega leta je bilo skupno odjavljenih samo v Ljubljani 287 motornih vozil.
PLESNA VESELICA
Društvo sv. Jožefa, št. 30, v Chisholmu, Milin., priredi plesno veselico v soboto 3. februarja v Mahnetovi dvorani.
 :—o———
KDO PL AC A KOSTI?
Povprečne teže Vol, ki je zaklan za meso, ima okrog 120 funtov kosti.
VSAK PO SVOJE
Na samostanskem posestvu blizu Kuršumlije so pričeli ta-mošnji kmetje z veliko vnemo in še večjim upanjem iskati zaklade carja Nemanje, do česar (Dalje na 5. strani)
Kisel nedeljski popoldan, >.a katerega kontrolo se tepeta dež in moker sneg, visi nad zaspanim mestom. Tipična slika januarske idile.
Iz mračnih kotov uredništva mežika zaspan dolgčas, z uredniške mize pa se reži sijajen nered. Pri tekmi različnih neredov bi nedvomno dobil nered povprečne uredniške mize prvo darilo in častno kolajno. Vrvice telefona in namizne luči so umetniško zapletene, papir raznih barv in oblik, pečatniki, svinčniki, peresa, zvitki užiga-lic, papirne priponke, gumaste vezi, vse je tako lepo razvrščeno po mizi, kot da je tam še pred dobro uro telovadil mlad hurikan. Kadar hočeš kaj v roko vzeti, najdeš vse drugo, samo tistega ne, kar iščeš. Najtežje pa je najti svinčnik. Po šest do osem jih je vedno na mizi, toda kadar hočeš napraviti kako beležko ali označbo, je prava sreča, če po dolgem iskanju najdeš enega. Včasi se je pa brezpogojno treba zateči v škatljo, kjer je rezerva. Kadar pa jih nagajivost mine, se začnejo nepoklicani prikazovati iz različnih skrivališč. Izza starih kovert in magazinov, izza tintnikov, pepelnika, pečatnikov in kupa konzerviranih beležk začno lezti na dan kot ščurki.
Oziram se po mračni uredniški sobi, kje bi mogel vjeti ka-ko idejo, pa zdi - s«. -	--v
gajivo * poskrile kot svinčniki.
Ali pa si v takem vremenu sploh ne upajo na dan brez marele, ker so pač ženskega spola in polne kapric.
Na stenah visita samo dva koledarja. Zaradi depresije je slaba letina tudi za koledarje. Eden kaže lepo zlatolaso deklico, drugi cvetečo pokrajino. Same nedosegljive ideale. Za popolnost januarske puščobe pač ni treba še skomin.
Zazrem se v zemljevid Evrope in oči mi obstanejo na prostoru, ki označuje ozemlje nekdanje Avstro-Ogrske. Dotično ozemlje je zdaj razdeljeno med sedem držav in osrečuje ga pet diktatur:	italijanska, jugoslo-
vanska, avstrijska, madžarska in poljska; na Rumunskem pa imajo ali so imeli nedavno vojno stanje, kar je diktatura v oblicah. Zraven ozemlja bivše Avstro-Ogrske je Nemčija, kjer so nedavno dognali, da Kristus ni bil židovskega rodu in mu vsled tega niso vzeli domovinske pravice. Židje pa so vsekakor še vedno izvoljen narod, ker jim je bilo dovoljeno pobegniti v inozemstvo, predno so v Nemčiji začeli na debelo sterilizirati vse manjvredne ljudi. Saj ni dvoma, da bi bili vsi Židje proglašeni za manjvredne ljudi in potem se ve, kaj bi jih bilo čakalo.
Naveličam se Evrope in zagledam se v zemljevid Zedinjenih 'držav. Čudovita dežela je to, dežela vseh možnosti in protislovij, divja, neugnana, verujoča, da ni nič nemogočega pod soncem. Dežela, ki ne bo Ev-ropcem nikdar več posodila milijonov in milijard, da bi se medsebojno klali in pobijali; če si sami na svoje stroške ne morejo privoščiti tega špasa, naj bodo pridni in naj se prenehajo igrati vojake! Dežela, ki je odpravila diktaturo prohibicije, ki polagoma odpravlja diktature mogočnih finančnikov in navidezno nedotakljivih tra-(Dalje na 2. strani)
rF
“jWot)a Doba99
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina ta člane 7tc letno; za nečlana $1.50; ta inozemstvo $2.
OFFICIAL ORGAN of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $.72 per year; non-membert $1.50
Advertising rates on agreement
NOVA DOBA,
Naslov za vse, kar se tiče lista:
6117 St. Clair Ave.	Cleveland,	O.
VOL. X.
NO. 5
Zmrznjena gotovina
Pomen izraza “zmrznjena gotovina” je znan vsakemu izmed nas. Premnogim je znan iz prav britkih izkušenj. Rojak je varčeval in nosil prihranke na banko, da bi v času brezdelja ali drugih potreb bil vsaj za silo preskrbljen. Naša krajevna društva so varčevala z mesečnimi društvenimi nakladami članov, da so imela na strani nekako rezerve, iz katere so se plačevale najemnine za zborovalne prostore, plače društvenih uradnikov, stroški, ki so nastali ob priliki smrti kakšnega člana itd. V mnogih slučajih so društva iz svojih blagajn tudi zakladala asesmente za res potrebne člane. Nekatera društva so prirejala veselice in piknike, da so z dobičkom istih okrepila svoje blagajne. Taki društveni prihranki so bili navadno spravljeni na najbližjih bankah, da so bili vsak čas pri rokah.
Pa je nenadoma zapihala ledenomrzla burja v finančnem svetu in prihranki premnogih posameznikov in društev so zamrznili. Denarja, naloženega v raznih bankah, ni bilo mogoče več dvigniti. Nekatere trdne in solidne banke so k sreči to vihro brez posebne škode prestale ter so poslovale in poslujejo naprej. Vlagatelji, ki so imeli denar naložen v takih bankah, se lahko štejejo za srečne. Med srečnimi ustanovami, katerim denar na bankah ni zmrznil, je tudi naša J. S. K. Jednota. Njeni uradniki so pravočasno premestili jednotino gotovino s šibke banke, ki se je pozneje zrušila, v trdno in solidno banko, ki je takoj po znanem “bančnem prazniku” začela redno poslovati in redno posluje na-prej.
Mnogim rojakom pa so prihranki na raznih bankah zmrznili. Morda so imeli vložene stotake ali celo tisočake, pa niso mogli dvigniti ničesar ali pa le kakšne majhne procente. Ni bilo denarja niti za plačanje stanarine, niti za živila, kurivo, obleko, čevlje, zavarovalnino, davke in društvene asesmente. Da je bila nesreča toliko večja, je bila brezposelnost prav takrat na višku. Zaslužka ni bilo in zmrznjenih prihrankov ni bilo mogoče dvigniti. Mnogi so trpeli mraz in pomanjkanje, mnogi so morali pustiti svoja društva. Načrt “AA,” katerega je vpeljala zadnja konvencija JSKJ, je ravno v tem hudem času marsikateremu članu zelo prav prišel, ker si je potom tega načrta mogel na svoj certifikat izposoditi vsaj toliko, da je plačal svoj asesment in da ni bil črtan iz Jednote.
Društva, katerih denar je bil zmrznjen na bankah, niso mogla nič več zakladati asesmentov za potrebne člane, in v mnogih slučajih niso mogla pokriti niti regularnih društvenih stroškov. Mizerija je bila torej mnogostranska.
Nekatere banke so po nekaj mesecih sicer izplačale vlagateljem nekaj procentov njihovih vlog, toda to se je v splošnem malo poznalo. Druge zamrznjene banke so plačale od enega do pet procentov, nekatere pa sploh nič. Glede mnogih zamrznjenih bank se še zdaj nič gotovega ne ve, kdaj bodo kaj izplačale in koliko, dasi bo kmalu preteklo leto po finančnem polomu.
To je eno izmed najbolj žalostnih poglavij iz zgodovine večletne depresije, ki je pred letom dni dosegla najnižjo točko in se zdaj polagoma umika. Mnogo Slovencev in mnogo članov JSKJ je bilo v tem finančnem polomu prizadetih; nekatere izgube ne bodo nikdar poravnane in nekatere rane nikdar zaceljene. Za bodočnost je poskrbljeno nekoliko boljše, ker vse boljše banke od 1. januarja 1934 garantirajo vloge do $2,500, potom od vlade kontrolirane korporacije.
Vlagatelji, katerim je gotovina na šibkih bankah zmrznila, v splošnem niso bili sami krivi te nesreče. Kriv je bil deloma celotni finančni sistem dežele, še več pa lahkomiselna, nezmožna ali koruptna vodstva bank.
Ob priliki te žalostne obletnice pa je priporočljivo, da se člani J. S K. Jednote spomnijo, da vsak čas lahko “zmrzne” njihova gotovina, na katero računajo za slučaj nesreče in potrebe, če so brezbrižni ali malomarni glede plačevanja asesmentov.
Po določbah naših pravil mora član do 25. dne v mesecu plačati svoj asesment, ali pa se izpostavi nevarnosti sus-pendacije. Točka 501 določa, da v dobi suspendacije izgubi član vse pravice do bolniške, poškodninske in odškodninske podpore. Točka 507 pa dalje določa, da člana, ki je v dobi njegove suspendacije zbolel, se ne more ponovno uvrstiti med dobro stoječe člane, dokler ni od bolezni popolnoma okreval.
Z drugimi besedami povedano, član, ki v dobi suspendacije zboli, ne dobi za tisto bolezen nikake podpore. Samo zamuda plačila enomesečnega asesmenta mu lahko “zamrzne” njegovo gotovino, ki je zanj v jednotini blagajni pripravljena za pomoč v bolezni. Člani in članice naj upošte-i vajo, da suspendacija je prav tako resna reč, kot je “zmrznjena bolniška podpora” v slučaju bolezni ali poškodbe.
*
hvaležni. Prave Jugoslavije ne predstavljajo novopečeni bogatini in drugi, ki spadajo danes med tamkajšnje “big shots,” prav kakor prave Amerike ne predstavljajo veliki kapitalisti in raketirji.
Pisatelj ljubi Jugoslavijo z njenimi naravnimi bogastvi in lepotami ter z njeno pestro raznoličnostjo in iskreno upa na njeno srečnejšo bodočnost. Vso knjigo tudi preveva velika ljubezen do prostega jugoslovanskega ljudstva, Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Američanom pove pisatelj na nevsiljiv in prikupen način, koliko so priseljeni Slovenci, Hrvati in Srbi prispevali fizično in duševno k razvoju Zedinjenih držav. Med mislečimi Američani bo to nedvomno vzbudilo ugoden odmev, ki bo v kredit nam vsem. Pisec teh vrstic je za svojo osebo tudi prepričan, da bo jugoslovanska tu rojena mladina, ki bo čitala knjigo “The Native’s Return,” neve-doma postala bolj naša, ker bo ponosna na zdrav, krepak in pošten rod, iz katerega izhaja, in bo natihoma vzljubila rodno domovino svojih očetov in mater.
Mi priseljeni Slovenci smo se v teku let in desetletij vživeli v ameriško življenje, pridobili smo si ameriško državljanstvo in smo postali del te velike republike, katero smo si izbrali za svojo novo domovino. Ona nam je prva, ker z njo je zvezana naša usoda in usoda naših potomcev. Kljub temu pa menda ni med nami nobenega, ki bi ne ljubil naroda, iz katerega izhaja in ki bi ne imel vsaj tihih ali podzavestnih simpatij tudi za druge slovanske narode. V zvezi s tem naj bo piscu tega članka dovoljeno navesti končni vtis, ki mu ga je pustilo prečitanje knjige “The Native’s Return:” Zdi se mu, da, če je to mogoče, še bolj ljubi Ameriko in je še bolj ponosen na njeno državljanstvo, da še bolj ljubi dobro in pošteno slovenske?, hr-vatsko in srbsko ljudstvo, da še bolj veruje v srečnejšo bodočnost Slovanstva in da še bolj simpatizira z vsemi, ki so zatirani, tlačeni in izkoriščani!
A. J. T.
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
(Nadaljevanje iz 1. strani) javljenih v Zedinjenih državah 513 oseb, katerih letni dohodki so presegali milijon dolarjev. V letu 1932 pa je bilo samo 20 oseb z dohodki več kot milijona dolarjev.
V ZVEZNEM KONGRESU v VVashingtonu sedi več mož, ki so bili rojeni v raznih deželah inozemstva. Večina teh sedanjih kongresnikov je prišla v Zedinjene države v zgodnji mladosti. Izmed senatorjev je bil Couzens rojen v Canadi, Daves v Walesu, Wagner pa v Nemčiji. Izmed poslancev (representatives) je bil Koppleman rojen v Rusiji, Palmisano v Italiji, Magnus Johnson na Švedskem in Sabath na Češkoslovaškem. Samo kongresnikoma Johnsonu in Sabathu se v govoru pozna tujezemski naglas.
KORISTNA IZNAJDBA utegne postati papirnati dežnik, katerega je patentiral J. B. Fel-ber v Clevelandu, Ohio. Baje je dobil že za 62,000,000 dežnikov naročil. Ti nove vrste dežniki bodo imeli velikost navadnih dežnikov, tehtali bodo le pol funta komad in bodo izdelani docela iz papirja in lepa. Kljub temu bodo garantirani najmanj za trimesečno rabo. Stali bodo le po 15 centov komad in bo vsled tega zanje velika zahteva v mestih ob prilikah naglega dežja.
TRDITVE, da imajo povprečni Američani inteligenco 12-let-nega ali 8-letnega otroka, po izjavi dr. I). Segala, eksperta za uradniško izobrazbo v de-partmentu notranjih zadev v Washingtonu, ne odgovarja resnici. Okrog 40 milijonov Američanov ima inteligenco 17.7-let-nega mladeniča, nadaljnih 10 milijonov 23-letnega ali starejšega moža in le kakšne tri milijone jih je, ki imajo inteligenco 12-letnega fantiča.
DVA VELIKA DEMANTA sta bila nedavno najdena na demantnih poljih v Južni Afriki. Eden tehta 726 karatov, | drugi pa 267 karatov. Sir Ernest Oppenheimer je kupil oba za vsoto $465,000.
Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki
Kly. Minnesota
GLAVNI ODBOR
a) Izvrševalnl odsek:
Predsednik: PAUL BARTEL. 225 N. Lewis Ave. Waukegan, IH’
Prvi podpredsednik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. , o. Drugi podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, 8011 Bonna Ave., Cleveland Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn.
Pomožni tajnik: LOUIS J. KOMPARE, Ely. Minn Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn.	.	n
Vrhovni zdravnik: DR. P. J. ARCH, 618 Chestnut St., Pittsburgh L, Urednik-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6117 St. Clair « Cleveland, O.
b) Nadzorni odsek:
Predsednik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St.. Lorain, O.	0
1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave., Cleveland,
2. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh,	jj
3. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St.,
4. nadzornik: JOSEPH MANTEL. Ely, Minn.
GLAVNI POROTNI ODBOR:
Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, °'
1. porotnik: JOHN SCHUTTE. 4751 Baldwin Ct„ Denver, Colo.
2. porotnik: VALENTIN OREHEK, 70 Union Ave., Brooklyn, N. *■
3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn.
4. porotnik: JOHN ŽIGMAN. Box 221, Strabane, Pa.	.
Jednotino aradno tlasilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
Tajnik: JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave., Cleveland, O. jU,
1. odbornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St.,
2. odbornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn.	—
------------------------------——----------------------------------------- —ji),
Pravni svetovalec: WM. B. LAURICH, 1900 W. 22nd Pl.. Chic®^^
~~~~	t»j»ik‘;	tal
Vse stvari, tikajoč« k« nradnih ladev, naj s« poSiljajo na slavil*** n»' ''Oi denarna poSiljatve pa na glavnega blacojnika. Vse pritotbe in priliv* «*J r0l»J' slovi na predsednika porotnega odbora. ProSnje ia sprejem novih 6l»n°v’. oTn** la ivišanj« tavarovalnin« in bolniška spriievala naj sa poiiljajo na ,r idravnika.	...
hi ^
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in Upr®*11	;	M
s lovov naj so poiiljajo na naslov: Nova l)oba, 6117 St. Clair Av«.. C1»T*
Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljši« jucoslov«11®|aI,„m; varovalnica v Zedinjenih državah in plačuje najliberalnejše podpore svojin1 k« Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v Amen«', , n« hoče postati njen član, naj se zglasi pri tajniku lokalnega društva * D]eine , piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi r. 8 člani belee* neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. Jednota tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 1C. leta in ostanejo lahko ekem oddelku do 18. leta." Pristopnina za oba oddelka j« prosta.
Premoženje znaša nad tl,600,000.00.
Odrasli oddelek j« nad 104% solventeo, mladinski nad 2,000$'
etl t(rt[ '?De
tole
tati
*lli
S Ns % t
or (
ti.
!»<1e it,
j >ioy f0)
lte:
v
, 1)1 Of tl % er tu 0]
V
PROSLAVA 35-LETNICE
Federacija društev J. S. K. Jednote v državi Oh*0 ^ p,, na večer 3. februarja za petintridesetletnico Jednote slavo. Prireditve, ki se bo vršila v dvorani društva v Barbertcnu, Ohio, se udeleži tudi glavni predsednik J Paul Eartel iz Waukegana, III. Tudi vsi v državi Oh’0 ^ glavni odborniki so obljubili, da se proslave udeležij0’ bo količkaj mogoče.
»i
VSAK PO SVOJE
Zanimiva knjiga o Jugoslaviji
Od založništva Harper & Brothers v New Yorku je bila uredništvu Nove Dobe poslana na ogled kopija nove knjige “The Native’s Return,” ki jo je napisal naš rojak, ameriški pisatelj Mr. Louis Adamič, in katera bo postavljena na ameriški književni trg s 1. februarjem 1934. Kot je bilo že poročano, j e “Book-of-the-Month-Club,” največji ameriški književni klub izbral to knjigo za najboljšo izmed približno 1000 predloženih novih knjižnih del. Vsled tega bo 55,000 iztisov te knjige takoj začetkom februarja razposlano naročnikom tega kluba širom dežele. Poleg tega bo tiskanih še 20,000 do 50,000 iztisov te knjige za razprodajo potom knjigarn.
Knjiga ‘The Native’s Return’ je nedvomno najbolj zanimiva knjiga o sodobni Jugoslaviji, izdana v angleškem jeziku. Jugoslavija še ni bila nikoli predstavljena Američanom na tak zanimiv in mikaven način. Slog spisa je tako privlačen, da skoro ne moreš odložiti knjige, ko si jo enkrat začel citati. Razne informacije o deželi, o ljudstvu, o zgodovini ali o sodobnih razmerah so v povprečnih knjigah navadno kolikor toliko suhoparne, v tej knjigi pa so tako umetniško vpletene v živ pripovedni slog, da zgube svojo običajno suhoparnost.
Ni seveda izključeno, da bi morda ne bili tuintam kakšni podatki deloma netočni, dasi se vidi iz knjige, da je imel pisatelj zelo dobre vire informacij. Tudi je mogoče, da se kak či-tatelj ne bo povsem strinjal z vsemi zaključki in domnevanji pisatelja, toda privilegij vsakega pravega pisatelja je, da se izrazi kot vidi, misli in čuti. Na drugi strani pa ima seveda tudi vsak čitatelj pravico, da se s posameznimi izvajanji pisatelja strinja ali pa ne.
V splošnem pa smatra pisec tega članka, da knjiga “The Native’s Return” predstavlja Jugoslavijo in jugoslovansko ljudstvo Američanom na zelo lep način. Pisatelj ne pretirava, vendar pove o mikavnostih in naravnih krasotah dežele ter o slovenskem, hrvatskem in srbskem ljudstvu toliko lepega, da se zdi, da bo vsak ameriški či-tatelj, ki bo to knjigo prečital, nehote vzljubil to lepo deželo in to dobro, zdravo ljudstvo. Zanimivo je, da je znal pisatelj na izredno takten način navesti celo napake, pomanjkljivosti in zablode jugoslovanskega ljudstva. Ne predstavlja nam jih kot nekake angelje brez napak, niti za kakšne nadljudi, ker iz tega bi se zrcalilo pretiravanje; saj vsak misleči človek ve, da v nobeni deželi ne žive angel ji ali nadljudje. Skoro vsako napako ali zablodo ljudstva pa na jako nevsiljiv način nekako opraviči. Razmere v katerih živi ali je živel narod, so tega krive. Na tak način vzbudi v čitatelju ljubezen in simpatijo do tega ljudstva, ki je kljub sili težkih razmer obdržalo toliko kreposti in dobrih lastnosti.
Gotove nezdrave razmere v razvoju mlade države pokaže take kot so, brez olepšavanja. Skoro pri vsaki taki priliki pa pokaže na deloma slične razmere v enem ali drugem delu Zedinjenih držav, tako da ni dežela v očeh Američanov s tem nič ponižana in da se pri tem niti pristni Američan ne more žuliti užaljenega.
Pisatelj pa ne prizanaša v svoji knjigi niti italijanskim zatiralcem jugoslovanskega življa, niti tujim ali domačim izkoriščevalcem in tlačiteljem jugoslovanskega ljudstva. V zve-u s tem je navedenih mnogo 'elo zanimivih podatkov, za katere mu parasiti, ki živijo na r a č u n poštenega preprostega ljudstva, prav gotovo ne bodo
k
(Nadaljevanje s Drve strani)
dicij in ki se z lastno mladostno silo namerava izkopati iz blata depresije. Dežela, ki v senci rdeče-belo-modre zveznate zastave tudi nam priseljencem nudi neprimerno več svobode, kot smo je bili kdaj deležni v rodni domovini, in stokrat več, kot je imajo naši “osvobojeni” bratje, ki so ostali tam. Three cheers for the red, white and blue!
Med nami povedano, to-le je bilo napisano več kot teden dni prej, kot pojde v tisk; zato je tako! List mora iziti in kolona mora biti polna tudi takrat, ko se bova premetavala z minnesotsko zimo.
Pisati za teden ali več dni naprej se mi zdi nekako tako, kot če bi se skušal najesti za dan ali dva naprej. Ne gre in ne gre; pa še želodec se lahko pokvari. Upam vsekakor, da či-tatel.ji nimajo tako mehkužnih želodcev, kot ga imam jaz, in da bodo stvar vzeli s primerno porcijo prizanesljivosti. Nič ne bom zameril, ampak še hvaležen bom na tihem, če si bo kateri čitateljev mislil ali.se izrazil sledeče: Kolona je na svojem mestu, vrste so ravne, tisk je dosti čitljiv, vsebina je zanič, papir je pa dober!
Bo pa drugič morda kaj bolje. Iz svežega minnes°tskega zraka, kjer nepokvarjene ideje v svitu severnega sija plešejo z belimi j snežinkami nied belimi minne-1 sotskimi bre^01*’ morda tudi za to kolono prinesem kakšno svežo idejo!	A.J.T.
_—o--------
Povejte sviM™1 Prijatel)cin, do v tej deželi ni nobene boljše />r«/-porne organizacije kot je JSKJ.
MONARHISTIČNA p r o p a-ganda je postala v Nemčiji zad-j nje čase tako javna, da je Hitlerjeva vlada spoznala za potrebno strogo nastopiti proti njej. Izjavila je, da bo proti monarhistom nastopila tako odločno kot proti komunistom, če v kratkem ne postanejo bolj pohlevni in tihi. Monarhistična propaganda je bila posebno živa med starimi plemenitaši in vojnimi veterani.
NEMŠKA agresivnost p o d Hitlerjevo vlado je prepričala Malo entento in še posebej balkanske narode o nevarnosti ponovnih nemških poskusov za ekspanzijo. Poljska, Iiumunska, Češkoslovaška in Jugoslavija so se torej začele previdno približevati Rusiji, glede katere vedo, da si ne želi njihovega ozemlja.
V Zagrebu se je pred tednom sestala ekonomska konferenca zastopnikov Male entente, na kateri je bilo doseženo soglasje v zadevah gibanja za razorožitev, glede odnošajev do Rusije in glede propagande za revizijo mej.
------o-------
ŽA HIŠNE POSESTNIKE
(Nadaljevanje iz 1. strani;
Sem lastnik male hišice, ali stanujem v najemniški hiši. Smem [ '.aprositi za federalno pomoč?— Odgovor: I)a, ako pričakujete, Ja se boste kedaj zopet priselili v svojo hišo. V vaši hiši pa nora nekdo stanovati.
Posojila za davke in popravke.—Vprašanje: Nisem mogel S ■lačati hišnih davkov za dve1
leti in hiša je v veliki potrebi popravkov. Morem dobiti posojilo v to svrho?—Odgovor:
Gotovina se more posoditi za plačilo davkov, asesmentov in I potrebnih popravkov, katera gotovina je vključena v posojilo do 807, vrednosti. Ako ni ni-kakih hipotek, se posojila v te svrhe dajejo do 50'/ cenilne vrednosti. Posojila pa se ne smejo vporabljati za osebne stroške ali za posle.
Stroški za posojilo.—Vprašanje:	Kake stroške zaračuna
vladna posojilnica?—Odgovor: Izposojevalec mora plačati SG za cenitev in kreditno poročilo (ni nikakih stroškov, ako se posojilo odbije), nadalje pristojbino za preiskavo lastninske pravice (title), ki znaša $25 za posojila pod §3000, odvetniške stroške Slo in male stroške za registracijo.—FLIS
NAZAJ V GORKEJŠE ČASE
(Nadaljevanje Iz l. strani)
Vse to dokazuje, da podnebje postaja polagoma gorkejše in gorkejše. čez kakšnih 50 milijonov let bo na Greenlandiji ki še vedno spada med naj mrzle jše deloma naseljene pokrajine sveta, rastlo bujno tropske rastlinstvo, kot je rastlo prec sto milijoni let, kar dokazujejo okamenine.
V kratki dobi enega leta ali enega desetletja so seveda razlike v temperaturi tako male, da jih skoro ni mogoče opaziti. Opazijo pa se te izpremembe že v nekaj tisočletjih ali celo v nekaj stoletjih.
Ako bi se povprečna letna temperatura v Zedinjenih državah vzdignila le za deset stopinj, povzročilo bi to velike izpremembe v pridelkih. Pšenična polja naših Dakot in Canade bi se pomaknila daleč na sever, vinska trta bi uspevala v Minnesoti in v newyorskih parkih bi se košatile palme in druge poltrepske rastline. Mi seveda tega ne bomo dočakali, toda, če bo po sreči, bodo dočakali naši potomci. Nekoliko milejše zi-
me pa bomo morda živeli in, če že tega	,lt
v zimskih časih tolaži111: vestjo, da so naše	^
vendar v splošnem zn‘l ptt lejše, kot so bile ^ so morali prestajati »abl ni predniki.
KAJ SE VSE ZG0I}11 SVETU
|
(Nadaljevanje s 1- * .j §p>
bil; sandwich je ra njo šipo in steklo je voi]0tfi o ko obrezalo, da so g® J bolnišnici obvezati. 1	^	5%
moža, ki je postopa' Jj pališču, se je prodrl spomenik in ga precej P Jjt, val.	poli«
V New Yorku so trU t» ji zalotili v neki trg0' to''*s
a ki je bil ukradel-52	0lil	k
razburjenosti se je e®e jvf' jev sam obstrelil,	• 0|> i;
sta razbila volicijsl<i,l' u;opt s katerim sta vozil« ^ V j Tat sam pa ni bil nic
jj0r
V Detroitu sta ne^!|ar^’! bandita ustavila W> prisilila, da je-odprl ^ mu iz ust pobrala v te zobe. Kaj je bil čudnemu ropu, nih^e
Pa Mr.,. W. Bf>’ Pleasant Ridge, , dan prinesel d o m o v ce>e ji^ umetnih zob, kateie .^t pobral. Ženska je	*
be advertizirala v nihče se ni javil
William Harris v ^ neki večer prišel iz * mov in je pri slačei^ ^ S površnika opazil, c‘^gj i> j njih gumbih istega ,fOj verižico. V gnječi pO^jf ft vjeti verižica za	e^of i!
ka in mož je tako nenamenoma izvlek pa kdovekomu.
 -°|Mtt| v
KORIST 
 * Vl(
Tekom svetovne v< V(C^ f len morski vihar 111 .|#/ .V6*
morske bi tke mcC ^cO-	^	5
nemško vojno mol11*
;
van.
■»ti,
C?
»H
v
V
S!1"’
,v
iilk'
y§r
s
K"«
v
v
a °1 * \
ENGLISH SECTION OF
Ojj'icia! Orga0 w
of the
South Slavonic Catholic Union.
AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
CURRENT THOUGHT Excellent Attendance
Colorado Sunshine Again
Nrth 8 Writing to the Nova Doba this month are jubilant |D; excellent attendance record made by their lodges dur-ember annual meetings. i(Ca me^ber writes: “For monthly attendance I believe that |jc^, f the percentage record for the South Slavonic Cath-|b 10n‘ Out of the 53 members in our adult division, 48 Lj1"8 Were present at our December meeting. A number of ^tl'VeiG also invited to take part in the after-meeting ijrj,, 'as Party. Approximately 75 persons were on hand to
. Cemselves-”
|j4tl benefit of those who failed to read the English section issue of Nova Doba, the percentage record of a was made by Pathfinders, No. 222', SSCU, of Go-Y. Bro. Ernest Palcic Jr., local secretary and pub-0fth n’ niade the announcement.
S(,v 6 total number of Pathfinders enrolled only 13 per cent, Cabers, failed to make their appearance at the De-assetnbly. Perhaps these seven members fully intended ^esent, but unforseen circumstances over which we have 110 control, may have prevented them from being on tjl nieeting hall. Such a small percentage of absentees C‘V °Verlooked considering the possibility that sickness keep seven members confined in their homes.
|jVo
|tibet.ra^)^e Sports of unusually large attendance during De-'Crtings ais° have been made by other SSCU branches. Ha-ei’8 expressed a desire to see as many present during Iajo°rity °t regular monthly meetings for the year 15)34.
'»1J5V he Nova Doba contributors are officers of the leaders who fully realize the importance and *g effects that large attendances have upon the sub-'°dges of our South Slavonic Catholic Union.
Majority is present, officers realize that future plan-Catiact‘vities is laid upon a firm foundation, from which . build up with the co-operation and assistance from the ,Jti i,, Members. When only a handful or a small minority ' officers are dubious to make initial steps for fear Imposed ideas may lack support of its own group. 1, e optimism displayed by the officers when they see a UP> or a majority of members, in attendance.
1	to note that our members exercised good judg-
V(j ectinS brothers and sisters upon whom they can look fSUj °1- leadership and guidance. But our officers need of every member, if they are expected to bring out ^ ere is in them.
^Un'171^ers can 1°°^ up°n attendance at meetings as an \)V S^y to show that they are behind their leaders, all of Stje ns'der it a privilege and an honor to direct local lodge
Slavonic Catholic Union—a mutual benefit organ-*	(^ePended	upon	its	members	for its future progress
VIV*’ w^ich can be best realized through the concerted eacb member. However, experience‘teaches us that witl its manifold branches can accomplish ° 1 ,'efo^0cal leadership—officers of the lodge.
le> lend your assistance to the lodge officers.
ID'
IH'
loll* . »V
K
‘/o-
id.
* *
tn
»Ud,
n‘
jSr
'lil'10' 19H
'^ance
p of,
w * \
i L aches-
-,e]
1 o
:jfe
ttn0
k^1
in«1
of
ft
pO!
e/
■ill!
A XA
i!i i
%
Anniversary ^lebration
^ ---------------
“Stic rn ’	—The Slovene
js ' ub Slovenia of Bar-)pwt.r*lllearsing the play, ®b. g	to	be	giver
^tio I1*5 PurPose of this ,nč11 *s to aid the Ohic * SSCU Lodges tc
rfth ‘lnniversary
V i V ^ hl • Dane ng will fol-
,,VitliUy an<i *. «• pre.
"	Como	on,
x> W ’-'in I diHai>i,oh’t us-
• -1' ■ :	u	begin at 7 p. m.
fs .
Words to the .Heg ^'^o-Lucky Lodge. G offj ^'ersuad^d to take 'ffj	Ce °t secretary for
yi	the riWe have	aIso
Ai a 'if:	°iti f. ^ of our	meet-
, te^/	Thursday t0
na 'h U t'he ^ evening of the
jgi * J V	meetinS wil1
\e^ 'm‘% ofthat7:30p- m" jjo 'j! V'0 \vj , ^be secretary.
e^J \Sho t0 remind those
„ro'	Day +i°We back dues to
U	^	soon.
Hiti, Sec’y, 195’ SSCU' V''1	:	Mother,	was
<in ever a little
'j«. dear.
^vG)a s tunny; I don’t a'v a baby p’lice-
Jefferson Collegians’ Dance
Denver, Colo.—Hello, everybody! Again we are with you, and another great meeting is over. The initiation was great and the members went through the mill very nicely. Michael Smole was the first to go through the ceremony, doing it very bravely until the blindfold was removed. Even then when he discovered that he had been walking around the hall with a diaper on he said he didn’t mind it because he wore them
I
before.
Then came Mary Anzick, all excited as to what was in store for her. You soon heard screams and kicks. She doesn’t like mice very much nor could she ride the goat because he kept her in the air too long.
Our cowboy, Frank Shabec, couldn’t ride him either because he was a real bucking goat. The goat is given for this three daily meals, žgance and for desert kranjske klobase. Believe me, if anyone thinks they can ride a goat that eats that we are willing to give him a chance, free of charge. For further information ask Frank Sabec just how this goat, from a farm in Longmont, can buck. The goat’s name is Frank Ju-dish.
There were also games of all sorts played by adults and juveniles as well. Delicions refreshments of all varieties were served. We had a large attendance at this meeting. I believe all enjoyed themselves by the expressions on their faces.
What kind'of entertainment will we have for our Feb. 15 meeting? Well, we do not know yet, but our entertainment committee, Anna Smole, Helen Skull and George Hranchak, told us to,be patient since they have to worry about it. But they will have a- great surprise for us, so everyone is urged to attend.
I also wish to state that our former treasurer, Louis Ma-ring, has been called away on business and for that reason cannot hold office as treasurer for this year. At our last meeting we elected Milly Žgajnar for this office.
I will now sign off, but keep following the Nova Doba and you will continue to hear from us. So, until then, keep smiling with Colorado Sunshine.
F. J. Smole, Sec'y, No. 201, SSCU.  o-------------
'B'RIEFS
A Valentine dance is being sponsored by the George Washington Lodge, No. 180, SSCU. of Cleveland, O., on the night of Feb. 10 at the Slovene National Home. Jack Nagel’s Crusaders will be there to entertain those pres'ent with the latest tunes and good rhythm. It has been announced that something new and interesting will be in store for all. Your curiosity can be satisfied by attending this affair. It’ll be worth it.
Just Jesting
Pittsburgher’s Pep Rally Meeting
Members of Pittsburgher Lodge, No. 196, SSCU, have again put themselves7 into the limelight of the public. This time it is due to the Pep Rally Meeting which they will hold on Feb. 8 at the Slovene Auditorium in Pittsburgh. Supreme officers from Ohio and Pennsylvania have been invited to attend. Many neighboring SSCU lodges will be present, too. We wish them the best of luck and success.
Joseph Kapler, a member of National Star Lodge, No. 213, of Conemaugh, Ph., has been chosen to attend the Pennsylvania State School Directors’ Convention at-the Educational Forum Building at Hanesburg, Feb. G, 7 and 8. Pro. Kopler had been serving only two months on the Board of Education when he was elected as delegate. When the.SSCU Athletic Board was in torce he was a member of the committee.
dey
jOei, ,
i cO-
Canonsburg, Pa.—Hey, stop! Look and read about the big dance that the Jefferson Collegians Lodge, No. 205, SSCU, is to sponsor on the evening of Feb. 3 at the S. N. P. J. Hall at Strabane, Pa.
The affair will begin at 8 o’clock and the admission will be 40 cents for the men and 25 cents for the ladies.
Joe Sciarrino and his eleven popular Royal Venetians are to provide the music for the evening. His music will make every one in attendance step around quite lively.
The dance that was held by the Collegians on Jan. 13 was a big success financially. The coming affair is expected to be even a greater success.
All neighboring lodges and their friends are invited to attend this dance. Saturday, Feb. 3, is the date, lest you forget.
The Jefferson Collegians wish to send their hearty thanks to the groups of young members and their friends who journeyed from Imperial, Pa., to boost the crowd at our dance of Jan. 13.
The regular monthly meeting of this lodge will be held at the usual meeting place on Sunday morning, Feb. 4, at 11 o’clock. Every member is re-
in seeking for the oldest immigrant settlers of Cleveland, Q., many Slovene pioneers have been mentioned in the Cleveland Press. To date the honor goes to Mrs. Mary Mervar, 6108 Glass Ave., who came here 49 years ago, and another Slovene, Mr. Andrew Glavic, 3915 E. 97th St. Who is our oldest Slovene pioneer in Cleveland? --------------o-----—
Louis Adamic to Broadcast
Springdale, Pa. — Another week has rolled by, things have c hanged to the better and time has arrived for the Four Bachelors to express themselves. We are greeting you from our J. J. Studio, where important subjects are discussed by important people. (We wonder what Little Stan thinks about this?)
After a lot of careful consideration, a bit of worry and a great deal of skimpering of our finances we are glad to be able to present to the SSCU audience an opportunity to get some easy money. We are giving all of you plenty of time to think and write your Funny Story. For an inspiration, think of the Four Bachelors.
Here are a few questions that we would like the SSCU audience help us answer. It is not’ often that the Four Bachelors are caught with their hands tied and need outside assistance, but there are exceptions to every rule.
1. How many men can whistle while changing a flat tire on a muddy rrfad during a cloudburst?
2. How would a vegetarian feel if invited to a banquet and was served duck. (We hear that Little Stan wants to buy a duck.)
3. How would a Hebrew merchant feel after arriving at his place of business to see a large line of customers and then, reaching in his trousers pocket, discover that he left his key at home (Did his beard burn?)
4. Last but not least, who would want to turn away .$2?
This is what you would be doing by not entering our contest. Again the poet of Ye Ole Country Store lets loose with a bang. When we walked in this is what he sang:
Ely, Minn.—Of special interest to me is the announcement that Pittsburgher Lodge, No. 196, SSCU, isto hold a Pep Rally Meeting, Thursday, Feb. 8, in the Slovene National Home of Pittsburgh, Pa.
As a former member of Pittsburgher Lodge and always an ardent booster and supporter of all activities sponsored by English-conducted lodges of our Union, it gives me great pleasure to know that the Pittsburgh English-speaking members are again seeking ways and means to stimulate a somewhat lagging spirit of the younger set in the work of our organization.
During the past three years all of our lodges have been handicapped more or less by the national unemployment situation, in that lodge activities purporting to start campaigns for new members and plans to bring about a closer contact between members, were exceedingly difficult to carry on with any degree of success. The national crisis, from which we all hope to have emerged permanently, placed a hardship on many of our members’ resources with which to meet assessments. With such a condition existing it was even more difficult to incur expenses to carry on special work of the local branch.
The Pittsburgher Pep Rally Meeting is an excellent indication of the change in the attitude of our members brought about by improved economic conditions and their subsequent effect on the work of the subordinate lodges.
Pittsburgher Lodge has been very active in sports during the years 1930 and 1931. In functions of a social nature, such as dances and get-together meetings, Pittsburgher Lodge always was found among the leaders of the community to indulge in such' undertakings.
And now Pittsburgher Lodge again comes to the front to gain back its former prominence in Pittsburgh.
Judging by its former undertakings, I am safe to assume in saying that the Pittsburgher’s Pep Rally Meeting to be held Thursday, Feb. 8, will be successful—and one that will remain in Pittsburgher’s history as an epoch of the recovery of 1931.
Louis J. Kompare, Assistant Supreme Secretary, SSCU. ------------o------------
Pittsburgher’s on Parade
Napredek Juniors’ Dance
Euclid, O.—A dance given by the Napredek Juniors of Euclid will be held Saturday, Feb. 3, at the Slovenian Home on Recher Ave.
Admission is only 25 cents. The music will be furnished by Johnny Pecan and his boys. You can be sure of hearing some peppy music. Refreshments will be served at a nominal price. We hope to see everyone come and have a good time.
Mitz Korencic, No. 132, SSCU.
-------o-------
“So you think you have a forgiving nature ?”
“Yes, I must have. T go back to the same dentist.”
Louis Adamic will radiobroadcast over Station WOR at 8:15 p. m. (Eastern Standard Time) on Thursday, Feb. 1, on which day his book, “The Native’s Return,” will be published by Harper & Bros. He will talk under the auspices of Macy’s Book Shop, New York. His subject will be Yugoslavia. WOR is one of the most powerful stations in the East, and Mr. Adamic will be heard all over the states of New York, New Jersey, Maryland, eastern Pennsylvania and the New England states. Yugoslavs in all these states are asked to listen in.
Gotid Time Dance
quested to attend this meeting, for matters of great importance are to be transacted for the good of the lodge. The social committee will also have some good news to bring to the members, so be there and encourage them with their work.
Louis Polaski Jr.
Walsenburg, Colo. — Young American Boosters Lodge, No. 216, SSCU, is having another good time dance Saturday, Feb. 10, at the Pavilion Hall in Walsenburg.
Joe Pechik and his orchestra from Pueblo will again furnish the music.
All neighboring lodges are cordially Invited to attend. Everyone who will be present is assured a good time. Let’s all be there!
Mary Dolenc, Sec’y.
--------o-----—
Too many people view life through the wrong end of the telescope.
Sing a song of sixpence,
A bottle full of rye;
Four and twenty sailors Sitting parched and dry. When, the rye was opened They all began to sing:
“Oh, what a nifty gift,
To set before a king.”
One rainy night, while at a dance, the Four Bachelors overheard an argument between two brothers, and being as the Bachelors never miss anything, they hurried over and heard the following:
' Older Brother: How come you are wearing my new raincoat?
Younger Brother: Well, you wouldn’t want your new suit wet, would you?
Now that the rain has stopped, the Bachelors wil! leave their seats from around the cracker barrel, douse the lamp in the Ole Country Store and continue on their way to their happy homes.
So until our usual time next week we bid all members of the SSCU a pleasant week-end and much success in the Funny Story Contest.
Boost your local lodge!
The Four Bachelors: Stanley R. Progar, Charles Figile,
George Trempus,
No. 203, SSCU.
Pittsburgh, Pa.—Members of the Pittsburgher Lodge, No. 196, SSCU, at their annual meeting, held in December, planned the Pep fyally Megt-ing, which is scheduled for Thursday, Feb. 8, at the Slovenian Auditorium at 8 p. m. The committee in charge has made plans to invite the supreme officers of our Union residing in Pennsylvania and Ohio to attend and speak to our members and friends.
All SSCU members and their fviends are cordially invited to attend the Pep Rally Meeting. Invitations have been tendered to our neighjboring lodges, which include St. Joseph’s, No. 12; St. Stephen’s, No. 26, and St. Mary of Assumption, No. 182, all of Pittsburgh; Jefferson Collegians, No. 205, of Canonsburg; Export Majesties, No. 218, of Export, and Center Ramblers, No. 221, of Center. Members of the lodge have pledged to bring along their friends. We hope our neighboring lodges will do likewise.
Entertainment in the form of dancing and serving of refreshments will follow. Music will be furnished by our good friend John Balkovec Jr. and his orchestra. We expect this Pep Rally Meeting to be a real get-together of our SSCU members and their friends. We want you all to come. The committee in charge has extended itself to make this the biggest meeting ever held. And that’s reason enough for every member being there. So with all that and good music, and real fraternal-ism prevailing . . . we dai'e you not to come.
F. J. Kress, Publicity Committee.
“I dropped a nickel in front of a blind beggar today to see if he’d pick it up.”
“Well, did he?”
“Nq. He said, ‘Make it a quarter, boss, and I’ll forget myself.”
Betsy Ross News
Cleveland, O.—The first regular monthly meeting held by the Betsy Ross Lodge, No. 186, SSCU, on Friday, Jan. 19, had ■a large-■ att,e,i,otei)Cfi,t, At this,,,
meeting the installation of officers for the year 1934 took place. We hope that all the members will keep up that good spirit throughout the year and attend every meeting. By attending every ’meeting and with your co-operation, the lodge’?, progress of its activities will respond more rapidly in the future.
After the adjournment of Friday's meeting a social was held for the inembe s and their friends. The affair turned out to be a very successful start for the year.
Music was furnished by the Petrie h Orchestra. A very pleasant evening was had by all who attended our first social. A crowd estimated at around 200 attended.
In behalf of the lodge, I want to take this pleasure in thanking the various committees and their friends, who have given us their support in making our first social of the year a huge success. The committee is working in earnest in arranging another social for our next meeting. Further details will be given in a later edition of the Nova Doba.
On Dec. 16, 1933, Mr. and Mas. Frank Bogalin became the proud parents of a bouncing baby son. Mrs. Bogalin is a member of the Betsy Ross Lodge. Congratulations to both of yqu.
John P. Lunka, Sec’y,
No. 186, SSCU.
Mother: Now, Tommy, run upstairs and get baby’s nightgown.
Tommy: Don’t want to.
Mother: Oh, well, if you’re going to be unkind to your new little sister she may put on wings and fly back to heaven.
Tommy: Then let her put on her wings and get the nightgown.
Reilly: Did you hear about Pat O’Rourke gettin’ drowned yesterday?
Flannigan: Drowned, no! I thought he was a first-rate longdistance swimmer.
Reilly: So he was, but you know what strong union principles he had. Just as he was about to reach the shore he .heard the whistle blow and he ' quit work for the day.
Vital Necessity of Maintaining Municipal Credit
Time and attention of fraternal leaders were devoted at the New York City meetings to the consideration of the famous or, as considered by many, the infamous “Wilcox Bill.” Its purpose is to provide plans for municipal bankruptcy. The importance of this national measure is shown in the fact that over 50 per cent of the assets of the societies are invested in municipal securities. The maintenance of municipal credit and good faith is the foundation of such municipal obligations. The measure was passed by the House of Representatives as House Bill 5950. It will be acted upon by the United States Senate during the present session.
Such bodies as the American Bar Association, the Chamber of Commerce of the United States, the National Association of Credit Men and many other important organizations have felt that the adoption of this measure would be a reat blow to the maintenance of municipal credit and would bring with it depreciation in values and lowered confidence which would be destructive. Its defeat was urged by the fraternal leaders at the New York meeting.
It is safe to maintain that the investor, be he either an individual or an organization, who had placed funds in municipal securities would not readily again become enthusiastic over this field, if the operation of municipal bankruptcy should bring with it the anticipated results. The Standing Committee on Commercial Law and Bankruptcy states: “The inevitable results of the operation of municipal bankruptcy must be to depress the market for municipal securities and seriously impair the credit of cities in sound financial position.”
Officers of the United Mutual Life of Indianapolis, the successor to the insurance department of the Knights of Pythias, conferred with fraternal leaders and spoke on various features of the bill and its possible effects. Their review of the measure was presented in a brief. Among the explanatory documents was a story entitled “Honest People.” It described an incident which occurred at the opening of the credit conference of the National Association of Credit Men. The meeting was welcomed by the mayor who made a highly inspirational address cn the spiritual, moral and material advantages of the city. He hoped the delegates would inspect the wonderful parks and municipal properties in which all took a just pride. His address closed with the announcement that he was forced to leave immediately for Washington. He followed his altruistic address with the statement to the executive manager that liis trip was to put through a bill which would permit municipalities to take advantage of bankruptcy!
Questions of taxation, municipal credit and other problems seem always to be considered by the politician of every political faith from the angle of providing additional demands, new sources of imposts and heavier future burdens, rather than from the viewpoint of living within our means. If we must dance the music must be paid for. Why not think whether the town can afford the municipal dance before that town provides improvements not absolutely necessary and which will later be provided through excessive taxes or repudiated obligations. This writer recently served on a committee seeking to postpone the erection of a lavish and ornate county home and hospital which the medical profession,
the taxpayers and the hospitals insisted was not necessary. The joint inquiry of these vari ous bodies was met by the stubborn statements of the county supervisors that, regardless of public opinion, the institution would be erected. What was the result? The county was placed in debt for $4,500,000. A heavy annual overhead will be with us for many years. The existing hospitals did not receive the income which otherwise would have been theirs. But of equal interest and importance to officials who contemplate a course contrary to sound thinking and contrary to the wishes of the taxpayers, the last election resulted in a complete local political upheaval for the first time in over thirty years. By stopping the leak in the faucet it will be easier to pay the water bill. But even if we have had a leaky faucet which has been repaired we do not want to be deprived of our future water supply by repudiating our obligations.
If one quarter of the thought were given to living within corporate income that is given to effort to find new ways of spending the taxpayers’ money and presenting him, his children and his children’s children with a mountain of debt, we would be a long distance down the road. There would be no occasion to consider plans of repudiation of just obligations. The politician will do well to listen to the voice of the taxpayer who has no desire to repudiate his obligations and destroy his town’s credit.
Did you hear the story of the automobiles in Washington at a diplomatic reception? Between the magnificent machines of the various ambassadors was the modest and almost shabby little car of the ambassador of Finland. If you will look up the payments on foreign obligations due on Dec. 15 you will find that Finland was the only country which paid in full the amount that was due to this country on its debt. Which country would be liable to secure a loan in the future?
Gophers Lose Two “The Native’s Return”
Sound Proof Room to Help the Deaf
Sound proof rooms may help to improve the hearing of partly deaf people, according to a recent discovery accidentally made at the Colgate psychological laboratory w7hile a deaf visitor was being shown through the institution.
When this person, who was so very hard of hearing that he could not always hear words that were shouted at him, came lo a sound proof room, he and his conductors were all amazed by the fact that he could hear words spoken in an ordinary tone of voice.
The explanation of this seeming miracle, as given by an expert, is that the walls of the sound proof room, which were lined with a sound absorbing material made out of sugar cane waste, immediately took up all reverberations so that the deaf visitor heard only the words spoken to him because there was a total absence of all echoes.
Ely, Minn.—My, oh, my, how time fliesj Yep, time goes too fast for Little Stan, so will someone please turn back the clock? O. K. The clock is turned back to Friday, Jan. 19, 1934. We are all about to witness a fast, fast basketball game between the two SSCU teams, the Gophers and the Arrowheads.
The players are already warming up, and it is now a matter of just a few minutes before game time. There goes the referee’s whistle, the captains meet and the game is on! The Arrowheads get the tip-off and the mad scramble is on. The Gophers’ five are small and shifty, but it seems that the boys just can’t cope with the height of the Arrowhead boys. The Arrowheads are leading, and the first quarter is almost over. Sinky Prosen is dribbling the ball in fast—he stops, eludes a guard, takes a long shot—and it’s good! The first quarter ends with the score: Arrowheads 6, Gophers 3.
During this next period, the game is beginning to get rough. Kuzma, our midget guard, is taken out with a banged-up hip. In a few minutes Cheles-nik is out with a bad ankle. The Gopher team is now fighting al! the jinx you can possibly think of. Both teams are working hard to bring that score up as the half ends with Arrowheads 5, Gophers 9.
Starting the second half we have the two Perushek boys, Joe and Stan, in place of Kuzma and Chelesnik. The second half starts and the Gopher boys connect with two beautiful long ;hots, which makes the score: Arrowheads 15, Gophers 13. The joy is short-lived, however, as the A’s take advantage of a few breaks and spurt into a 23 to 15 lead as the third period ends.
The last period seemed dull and dismal, as the A’s seem to just pepper the basket. The Gopher boys are in there working right along, but they just can’t get rid of that Jinx as the game finally ends, with the score : Arrowheads 31, Gophers 15. But, say the Gopher boys, “No mercy on you, Arrowheads, next time!” Tsk!
On Tuesday, Jan. 23, the Gopher boys took a sound walloping at the hands of the powerful Swanson’s Opera House aggregation. The score was 53 to 5. We’ll let you guess whose favor that was in! Next week the Gophers will play two games, one with the Italians and the other with Ely Gas & Oil Company’s team. Of course, I’ll tell you all about that, too.
I almost forgot to tell you about that girls’ game on Monday evening, when the Gopher girls meet the high school All-Stars. You know that little Stan will be right there, as always, and until then I’ll say— So long!
Stanley Pechaver,
No. 2, SSCU.
Sells for $2.00
N. R. A.
TWO WEEKS
-o-
NO MONKEY BUSINESS
“How long you in jail fo’, Mose?”
“Two weeks.”
“What am de ch’ge?”
“No ch’ge, everything am free.”
“Ah mean, what has you did?”
“Done shot my wife.”
“You killed yo’ wife and only in jail fo’ two weeks?”
“Dat’s all—den Ah gits hung.”
Said the tourist with a stricken automobile to the farmer, apparently of foreign extraction :	“Say, have , you
got a monkey wrench?”
The farmer gaped at him. “Naw, I got no monkey rench. My brother Nels, two mile opp de road, he got cattle rench; my brother Ole, one mile down de road, he got sheep rench, but it ban too damn cold for monkey rench, mister,!”
At the last meeting of the committee in charge of buying and distributing Louis Adamic’s “The Native’s Return,” it was definitely decided that the book would sell for $2.00 instead of fj!1.65, as formerly announced. This increase in price is partly due to cover freight charges for the books from New York to Cleveland, O.
The committee at the same time decided to donate a number of copies of “The Native’s Return” to the Cleveland Public Library, which is in great need of books. Since the fund for the upkeep of the libraries is very low and there is very little chance of the libraries buying this book, the committee thought this a worthy cause. This decision made it necessary to increase the price of the book also.
By doing this, “The Native’s Return” will come before the more unfortunate Yugoslav group who are not able to possess their own copies. With the exception of the few cents that will be used toward obtaining the books for the libraries we are still paying only for the cost of publishing and shipping of the books from New York to Cleveland.
There are few facts to keep in mind when ordering the book from the Enakopravnost or Nova Doba. When the book is to be sent C. O. D. to the purchaser, he will have to pay in addition to the $2.00 the freight charge of the book from Cleveland to its destination.
When a check or money order is inclosed in the order for “The Native’s Return,” upon receiving it, the purchaser need only pay freight charges from Cleveland to his home.
No additional charge is made outside of the $2.00 for the1 book if it is called for at the Enakopravnost office, 6231 St. Clair Ave., Cleveland, O.
-------o-------
Red Cross Life Saving
Captain Paul W. Goss, life saving representative of the American Red Cross, will be in Cleveland from Feb. 5 to 9 to conduct the annual Red Cross Life Saving Institute for this district.
In two sessions daily during his stay, local Red Cross life saving examiners will be trained. Many of these will, later in the year, supervise life saving courses throughout the county in schools and during the summer camps. Some are swimming coaches now.
Swimming, diving, rescue and resuscitation are taught. As a result of this instructional work interest in water sports safety methods is being widely stimulated and a defense is being erected against the drowning.-, which take a toll of 8,000 lives every year.
Information about the Life Saving Institute and other Red Cross safety work can be secured from the Cleveland Red Crops, 1900 Euclid Ave., John D. Cremer Jr., executive. Phone CHerry 6850.
CLEARING THE LINE
Washington, D. C.—Donald R. Richbeg, general counsel for the National Recovery Administration, issued the fo’lowing statement:
“This seems to be an appropriate time to recall to the attention of the public and to those industries now operating under codes the fact that the provisions of the anti-trust laws of the United States are still in full force and effect and that monopolistic practices are not permitted eVen under the provisions of codes.
“The National Industrial Recovery Act does provide that any action complying with the provisions of a code shall be exempt from the provisions of the anti-trust laws of the United States. This does NOT mean two things:
“First—this does not mean that a code can be written so as^ to authorize monopolistic practices.
“Second—It does not mean that, under the protections of a <?ode, industrial groups can organize and then, without regard to the requirements of the code, proceed to fix prices, or to carry out other operations in restraint of trade, free from the penalties of the anti-trust laws.
“It is necessary to call these matters to the attention of the public and of industry for two reasons.
“In the first place, there has been a widespread misunderstanding, even among public officials, that monopolistic practices might be sanctioned in the codes.
“In the second place, there have recently come to the attention df the administration instances in which industrial operators have been organized to carry out the provisions of codes or the restrictions upon them in the codes. Without singling out one group, it should be stated that during the meetings of the National Industrial Bituminous Coal Board it became evident that some groups of coal operators had the impression that they were now free to fix prices and otherwise to act in. combination without obtaining the approval of the representatives of the NRA, which is designed to safeguard the public interest.
“It cannot be too. strongly emphasized that no combinations of industrial operators are authorized to take concerted actions, except so far as explicitly authorized under the terms of the codes and the requirements of the NRA, without subjecting themselves to the penalties of the anti-trust laws wherever such laws would prohibit such combined action.
“A timely warning should be given that, wherever members of an industry have assumed mistakenly that they have been licensed by virtue of the adoption of a code to combine and to disregard the restrictions imposed by the NRA to protect the public interest, they are simply laying themselves open to prosecution under the antitrust laws and that the provisions of Section 5 of Title I of the .National Industrial Recovery Act do not exempt them from the penalties of those laws.”
“TENTH BROTHER”
By Josip Jurčič	he,i(
Translated from the Slovene Text by Joseph £• M
derstand me, you 'voU^ lo know the world, a® ^ self. But this you Jifl tfe. and do not try to know i f you wish to be hapPie ^ was.	t(|0irf	p|af
“Read! Know me, ^ ^ judge me! Forget,311 curse me!	m
“I was born in P°v®‘ J want in a small viH^® pf jje upper part of Carnio • erty was my misf°r a only by itself, but becaU' contradictions.	,
“It created in me W for wealth, not the 0 wish, but the burning P which does not d100 means to attain the goal.
“I studied. With g ficulty I completed my and became a physic13’’' ^ “Mine and your rign s Kaves, or as the itself, Kvas. Yet I you retain the name "	^ ^ ^
had till now. A lian^ ia v ^ empty sound, a person1 ^
thi"g-	NotfS
“I married soon-cause of love for the but because of hel s When I saw that I ^ taken,-1 left her in P°v misfortune, and went homeland into the caP1 of the empire.	^
“From this first you have a brother. ,, who walked around a beggar, and who c* , i '»a self the ‘Tenth Br0 whom you in your un ^
fight wounded so mllC A
•n i	tie	Is
v111 not recover—
ind your brother.	^
“He had several lc^er.:.
lands. Among these
leems to me, is a doc
icription which may j
structive for me. Ajj* -
now into third hal1 !’oSe
lands of a person vV
s like mine—Kvas, a *fes<>d
he son of my ^r° $
ound today. It is P°Sgj
hose papers may c'01 j„
court when he will
jated. Such a thing ■-
‘ace. I lived long en° ,s
“Now a few *°r
/our mother.
“I came to Vienna- ^
lecame known. The ^
lame became 1:l1'	-
greater my medical l>
came. My income fe1 ,y
ily. Soon I acquirccl
which I am now l°a'
the enclosed paperS' . (tA %
“But once I attaint ,S
, • , T	j	i	\va^	*,■](>’
which I craved,-1	,	$
py. The memory 0 j^j.vu
wife, whom I left m	b
haunted me terrib J etc ^ 1
tinually. Son, prese^^.Je
conscience! Bewa1
and lust!
“I became acqu» ^ ^
poor girl to whom ^
in her illness. S c y0^’<
mother. Her pictul
find hanging in mJ o
shall see the P1^ glJ ^ r 1 ove y woman whom 1 eij.
but later hated inS‘leCt * your mother, ve^ member her if y°u ,0ti’ |'\l “But I must tel thing.	r	lov'e|(<
“I married her-	$6 J
and I thought t1 j coi)' me, too. Wheoeve get my first and ^ J about whom I	''</
inquire Whethlhen<f , living or not—'v	• J
forget her, I was “But I was happ te short time. The forget me. She on me, head f01	(f
tooth!	,j
“I cheated, »J1
ed«'	witf1 1 ^
“Son! It is * 0r<*’
that I write thlS
shall nevertheleS
(To Be
i;i':
(Continuation)
Just then lord Benjamin came and, seeing Marian, greeted him joyfully and sat down beside him, asking him about this and that. Manica was glad that she was no longer alone with Marian. However, she had noticed with joy that her young neighbor had changed somewhat after his illness. She availed herself of the first opportunity to leave her dad and Marian alone.
They did not talk long about the ordinary matters. Marian was worried about his father. iand why he left home.
“Do you think that you have recovered completely?” asked the lord.
“Why do you ask?”
“I have a letter from your father to give you. He said that I shall give it to you when you have completely regained y un-health. I think that you may read it today, and I am sure that from it you will learn more than I can tell you. To tell you the truth, I, too, do not understand your father.”
“Please give me the letter,” said Marian eagerly.
“It is too cool here. Come with me to the room! There I shall give you’the letter.”
Both went to the castle. Marian opened the large package with great anxiety. He found a large number of valuable papers which he laid aside. Next to these was a sealed letter, the address of which was like the outside, “To my son Marian.”
The young man opened it quickly, and read it. What he found in it must not have been very consoling, because he laid the letter on the table, covered his face with his hands and leaned on the table with his elbows. The lord thought that he was still weak from illness and that he was not feeling so well just then. He asked him if he needed anything. Instead of an answer, Marian arose, and i walked up and down the room twice.
“Well, did you find anything! from the letter? Where did your father go?” asked the landlord.
Marian sat back into the j chair, covered the face, and began to cry.
“He is dead;! I shall never see him again,” replied Marian after a while.
The lord became frightened, he never thought about that possibility. Marian pushed the letter to him, and said, “Read!” The content of the letter was:
“My Son!
“When you receive this in your hand, your father shall be no more. I lived long, too long. My life was not such as is of other people, nor like it shall be yours. Of late 1 did not care for life at all; I lived because of you. But from this moment, as I am writing this, I do not care to live any longer because of you. I do not want that you shall remember your father in later years, as such, as the world will probably know him tomorrow. The evidence of my life is in other hands, although I am not certain, yet if it should be made public, I would be disgraced in my old age. Tj^ere fore, to prevent this, I am removing myself.
“The reason for my action you shall gather from the following. I think that I owe you an explanation of my past. Read and learn a little about the one who is your father. You can understand him only partly. You could understand him completely, only if you had the experience of life, as I had, already behind you. This, however, I do not wish to anyone, and least of all to you. To un--
Ko
Sej
fatič
Job
°«iu
Nn
°8te\
Pr«
led
»1S,
t! Ha
lit
i
%
kiK
;ni j
K
Živ f
Hi
St
fcij
s0s
(!’
m
n
**uc
J
Jo
■-Š
J ?k
J
POTATOES
Exposure to light causes potatoes to turn greenish in color. They are best preserved when kept as dark and cool as possible without permitting them to freeze.
Rastus was proudly sporting a new shirt when a friend asked: “Ilow many yards do it take to make a shirt like that
one, Rastus?
“Well, sah,” replied Rastus, “Ah got two shirts like this out’n one yard last night.
DOG
It is supposed the dog was the first animal domesticated, although some scientists and historians thillk Possibly pigs and sheep were partially domesticated about the same time.
NO SURFACE SCRATCH
Judge: Well, here you are again, Rastus.
Rastus: Yassuh, boss, I’se back afore you again, but dis time Ah got a cause.
Judge: Well, what is it, Rastus?
Rastus: Judge, what would you do if someone steal your gal?
Judge : I’d cut her company, Rastus.
Rastus: Dat’s jes’ what Ah did—and Ah cut him deep.
(1;
'I ill [h
%
fe
Sv S\
fo
Hi
So
h
\
s
iii e t
i,"
S'
V
V $ s
elit
Id 1»’
ne«
teit^edne
t»
itd®
irty
8iii a, '
fa
ise°!
Oa®
■e»t
leaf#
iiy
tfot
flfOl
,ve>
Vi
DOPISI
>,	Finleyville,	Pa.
yoI iafn° Vsak dopisnik, tudi jaz z delavskimi razmera-1 Pa sploh niso imena , j Tukaj sploh ni nikake-fe/ela> New Deal nam še ni jlj-^ koristil. Zato se ne iz-diin ?i3ar*ti o tem, ker ne vi-(iflištnikakega naPredka. Na f“l	P0lju	nam	v	takih
fred seveda ni mogoče na-®vati, vendar imamo upati nfs]j' ^ J°ljše čase, ki bodo pri-g udi napredek v društvo.
■I® našega društva sv.
de-4j« vSakka’Št* 148 JSKJ’ se vrši"
tu of ° drugo nedeljo v mese-V etd uri popoldne v S. N. '08ji^v Hackettu, Pa. člane
de<1Neviida društvene seJe mn°-In° posečajo.
p Frank Pernishek,
’eds- društva št. 148 JSKJ.
,	Barberton,	O.
,, g ®racija ohijskih društev 'hlS S, '■ ^ednote priredi slav-ui	kateri	se bo obhajala
^	na^e	Jednote,	v me-
aibertonu dne 3. februar-čai:e^j)rani društva Domovina. ecer ^0^no oh pol sedmih ,' Na slavnost pride tudi <vnih odbornikov. Pri tej '3o sodeloval pevski aš Dom” in Frank Tom-0lkester, oboje iz Akro-m ^.nrTl0l’e), Ohio, in drama-iert0tl.Ub “Slovenija” iz Bar-‘l(fjv ' Zadnji priredi igro
Kprisežnik-” Ta igra je
živi- 12 P°v°jnega kmečke-]e Jer|ja- Vsebuje vse pol-Pozorov in slik in je *ger- Igra Pred-K-U J°£atega kmeta Križev-dosodil sosedu 200 kron.
•tej Pozneje umrl, ali še ?'*e P°vrnil Križevcu ves l'l ,lez da bi bil od njega ly6c Skazilo o plačilu. Kri-%j ln'Piše k številu 200 še tako da izkazuje i Pismo 2000 dolga. So-i^l.''dova je Šla h Križevcu ]^2i]° jja plačan dolg, ta ii0. J,e izpodil iz hiše, šel |l. fi r"’'° in po krivem prise-§0/>1u sosed ni plačal dol-Ve*0vi vdovi proda kme-Vli^°	z njenima dvema
;l 'Urokoma, z Veroniko ■S® °m. postavi na cesto.
krivo prisego ne ve _ |ia Ugi kot njegov sin Fran ^Se^^dova vdova. Krivo-5"-’.e da svojega sina v viš-Nabj’iV	da bo sin v tujem
S h .lla očetov greh. Sin ^ na počitnice in se (tr0Hi]c V ^ivšo sosedovo hči 'K \ v očetovo sovražnica ^ 0r|ika pa ljubi Kmeto-XTneta’ radi katerega je y ^Uytiti njeno službo. To-^ dfii0ll^i vračal ljubezen, g0- Ljubša mu je bila ISol?" Darjana, ker ta je ^ ie v ‘l a- Ko Veronika vidi, v’Ue v^‘UUl od fanta, lcatere-j 2auPala, sklene, da t®	q ar Vcč imela opravka
JVlti ■*e ^ njeni stari materi ^6Pemln *u -i° sprejme kot l^^Ui °' ^>red smrtjo je Ve-nar°dila pismo in [;■a t>o v katerem je zapu-'»i^i,o°,Se.^u ukradeno kme-jHu. "'ki in njenemu bratu _^ni ‘ akob se po materini t1* jt'V y lvigal za pismo ne za kjlCJl.d(:1 -'G Posedal po ti, Miw . 81 je nakopal bole-Pred smrtjo V°’ v 1 ■ eroniki materino
V Kri?lteiem je bil P°.ias-^ .0llika °^sežnikov greh.
'*j v1! k« SL1*. Ki'iv?i,risež,,i'
'v ^ 1 °*saze materino pi-u Pove da vse ve. Kri-
C^nik Zahteva pismo, to-h a zbeži. On steče za Še° V rok*’ da jo ustreli
V <?apr°j zakrije nje-C ^ jo *411 ji jo V gorsko
"'itn Uln dobil skupaj z O.0“ Franom. Zo-Se ;4 °d nje pismo. Ve-^ HiV2*JOVori» da je pismo
V ^(]K;JV^u sinu Franu. ^ odšel iz koče.
4ohit":nik steče za sinom j nekem skalovju
J 1),
i Pr(
tie.
,it»!
rh«
,ere:
lled
ltl»!
sniy
ter i11
etter‘-
;o r*sj
,ro',{
iiisi in
?se M
nad vodo. V strahu da ne bi njegov greh prišel v javnost po njegovem sinu ga ustreli. Ko se zave, kaj je naredil, blodi pozno v noč po gozdu in se zateče ob nevihti^v neko hišo, kjer je ravno stara ženica Nosanka pripovedovala povest o Krivo-prisežniku. Ko Krivoprisežnik čuje povest, misli da se ista tiče njega. Zakriči od groze, zadene ga kap in na mestu umre.
V igri nastopijo tudi tihotapci, vaški norček, hlapec, dekle, kmetje in kmetice. Vseh igralcev skupaj je 22. Režiserja igre sta Stanley Lautar in Antonija Moze.
Torej poleg pomembne slavnosti bomo imeli tudi priliko gledati lepo igro. Po igri bo ples in prosta zabava. Tako vidite, je poskrbljeno da bomo imeli vsega nekaj: Govornike, petje, igro, godbo in ples. Tudi za pod zob in za suha grla bo poskrbljeno. Na slavnost se vabi članstvo naše Jednote, prijatelji in znanci.
Anton Okolish, tajnik društva št. 44 JSKJ.
Chisholm, Minn.
Tukaj je umrla 13. januarja Karolina Geržin, rojena Kovach. Bila je članica društva Danica, št. 150 JSKJ, in par drugih društev ; kakor tudi večletna tajnica društva Maccabee. Da je bila pokojnica daleč naokoli poznana in priljubljena je pokazal obilni'sprevod na njeni zadnji poti.
Po novem letu je tu po železnem okrožju mraz malo ponehal, toda ravno ko to pišem, poje zunaj sever svojo zimsko pesem tako tenko in presunljivo, da človeka kar zebe pri srcu.
Delavske razmere so tukaj prav slabe. Obratujejo trije rudniki po pet dni na teden in dela se v dveh partijah. Vsaka partija dobi deset dni na mesec. Poleg tega je pa še slab zaslužek. Takozvana relifna dela sc tudi pod ničlo. Gozdna dela sc skrčili na 15 ur na teden.
Da bomo pa malo pozabili na zimo in depresijo je društvo sv. Jožefa sklenilo na zadnji seji prirediti v soboto 3. februarja malo zabave in plesa v Mahne- c tovi dvorani. Odbor bo dobro * poskrbel, da ne bo kdo trpel I prevelike žeje ali lakote. Pri- | grizek bo zastonj. Vstopnina ’ bo pa 25 centov.
Ker je čas prekratek, da bi se razposlalo vabila drugim društvom, se jih tem potom vljudno vabi, da se udeleže na-še zabave. Posebno še želimo, da se udeleži društvo Danica, za kar se že v naprej zahvaljujemo in ob priliki povrnemo.
Za odbor društva sv. Jožefa, ' št. 30 JSKJ:	■
' Joseph Bovitz.
Detroit, Midi.
Morda že kateri misli, da nas v Detroitu ni nič več članov J. S. K. J., ker se nihče ne oglasi v našem glasilu. Vsled tega sem se jaz namenil napisati par vrstic.
Kar se dela tiče, gre še vse bolj počasi. Nekateri so dobili delo pri CWA, tovarne pa še vedno bolj po malem obratujejo in je še tisoče in tisoče delavcev brez dela. Zato naj ne bo nihče tako nepreviden, da bi hodil v Detroit dela iskat.
Boljše pozno, kot nikoli, zato se tem potom zahvalim članstvu društva Triglav, št. 144 JSKJ, za zaupanje, katero so mi izkazali s poverjenjem najvišje “sarže” pri društvu. Obljubim jim, da bom skušal moje delo točno, pravilno in po pravilih opravljati. Upam, da bo tudi
■ lahko vzdržati red pri sejah na-1 šega društva, posebno, če bo ; tako, kot je bilo pri prvi seji v
■ letu 1934, ko nas je prišlo na se-
■ jo komaj toliko, da smo jo mogli > obdrževati. Še tisti niso vsi
• prišli, ki bi po pravilih morali
• biti navzoči,
ij Upam, da člani našega dru-i. štva čitajo naše glasilo in vi-
!‘V V
1,1 * Hi
lef' .
e ti.
coi'1
iif>^
d*
ni°re
°us:
*ct|C„
A
L'" y I1C>
110
i'*!
d\ . ilO'
i#!
^ « of
dijo, kako se druga društva zanimajo za društvene in jedno-tine probleme. Ni dosti, da se doma pri peči malo pokritizira ali pohvali, ampak potrebno je, da se pride na sejo in se tam pove. Vabim člane našega društva, da se mnogoštevilno udeležijo naše prihodnje seje, kise bo vršila 4. februarja. Na dnevnem redu omenjene seje bo tudi iniciativa društva št. 114 JSKJ. To je važna zadeva in pravilno bi bilo, da bi bili na seji vsi člani in članice, kadar je taka zadeva na dnevnem redu. Poleg tega bo treba na prihodnji seji rešiti še več drugih važnih točk.
Torej naj pridejo na sejo 4. februarja vsi člani in članice. Seja se bo pričela točno ob deseti uri dopoldne. Kogar ne bo na sejo in bo potem pregovarjal, da to ali ono ni bilo pravilno rešeno, zasluži, da se ga s polnim imenom navede v našem glasilu. Torej, na svidenje na seji 4. februarja!
John Klobuchar, 13741 Keystone St.  o--------------
Razprave o iniciativi
Republic, Pa.
Društvo “Vsi za enega, eden za vse,” št. 171 JSKJ, je obd> žavalo svojo redno sejo dne 21. januarja. Poleg drugega društvenega dela je prišla na dnevni red tudi iniciativa društva št. 114 JSKJ, glede katere je društvo po daljši razpravi prišlo do zaključka, da se jo zavrže. Ne zato, da bi v iniciativnem predlogu ne bilo nikakih dobrih točk, ampak zato, ker vsebuje iniciative tudi take točke, ki bi Jednoti dosti več škodovale kot koristile. Nekateri člani kažejo na gotove točke v iniciativi, češ, da so doh:e in koristne. To je verjetno, kajti tisti, ki so sestavljali iniciativni predlog, so morali v istega uvrstiti tudi nekaj sladkih in privlačnih točk, da bi članstvo s tem posladkanjem tudi drug;; nesmiselne in škodljive točke pogoltnilo.
Iniciativni predlogi so začeli prihajati kmalu po 14. konvenciji. Ta konvencija ni gotovih članov zadovoljila in zato je bilo treba poseči po iniciativnih predlogih. Posebno društvo št. 114, se zdi, da je vedno v nekakem stanju upora. Vse to seveda izhaja iz časa, ko je bil neki član dotičnega društva namestnik nekega glavnega odbornika, pa namestništva ni hotel prevzeti, ko je bila potreba, ko pa so bili drugi možje izvoljeni v glavni urad in je konvencija odobrila postopanje večine glavnega odbora, se je začelo uporno in nasprotno gibanje v dotičnem društvu. Kar so tiče naših sedanjih pravil, so jih delegati na 14. konvenciji sprejeli z večino. Delegati so reprezentirali članstvo. Večina pa odloča v vsaki demoratični organizaciji. Prav je, da študiramo točke v pravilih, kako se obnesejo v praksi, in nu prihodnji konvenciji priporočamo izpremembe, če bodo potrebne. Le na konvenciji je mogoče' praktično izvesti take izpremembe. Ako bi bil sprejet iniciativni predlog društva št. 114, ali misli kdo, da bi bila naša pravila bolj popolna? Niti malo ne, ampak postala bi še neprimerno bolj zamešana. Po-’sebno če bi se osvojila točka 497-A g). V tem slučaju bi bilo treba voliti druge uradnike in nastaviti nadaljne uslužbence v glavnem uradu, da bi delali ponoči. Po dnevi bi elyski in minnesotski člani knjige pregledovali in osobje v glavnem uradu bi jim moralo knjige prinašati in tolmačiti, ponoči bi se pa moralo izvršiti običajno uradno delo, nakazovanja podpor in smrtnin, vknjiževanje dohodkov, dopisovanje z društvi itd.
Bratje in sestre, naša dolžnost je da delamo roka v roki z našimi glavnimi uradniki, da
„ 1,1 A S e« 4
P
jfl'
10**
Sl>e,
v l0V
e
ip 1'J
ite J
>
/j
teh časih obdržimo organizacijo na zdravem in trdnem staT lišču in da ne bo izgub niti v financah niti v članstvu. Saj so ti glavni odborniki vendar tudi člani, ki prav tako plačujejo asesmente kot vsi mi drugi, in samo par jih je, ki dobivajo stalne plače, od katerih lahko žive. Večina glavnih odbornikov, katerim smo izročili upravo in nadzorstvo Jednote, pa dobiva le nominalne plače. Poglejmo v pravila, pa bomo videli. Glavni odborniki se niso sami postavili na svoja mesta, ampak so jih izvolili delegati, to je zastopniki članstva, in izbrani so bili izmed članstva. Od nekaterih dopisnikov pa se nam hočejo glavni odborniki predstaviti, kot da nimajo s članstvom nič skupnega, in kot da bi jim ne bili interesi Jednote prav tako pri srcu, kot vsakemu drugemu dobremu članu. Pustimo na strani osebnosti. Ako nam kakšen posamezen glavni odbornik ni priljubljen, ne pojdimo v skrajnosti in ne škodujmo s tem celi organizaciji.
Kot omenjeno, je naše društvo iniciativni predlog društva št. 114 odklonilo. — Za društvo “Vsi za enega, eden za vse,” št. 171 JSKJ:
George Tomaševich,
predsednik.
Indianapolis, Ind.
Društvo Sloga, št. 166 JSKJ, je imelo svojo redno sejo dne 20. januarja, na kateri je vzelo v pretres tudi iniciativni predlog društva Slovenec, št. 114 JSKJ. Naše društvo ta predlog ne podpira in ga enostavno odklanja.
Kar se tiče veselice, ki se bo vršila 3. februarja z veseloigro “Davek na samce,” naznanjam članom sledeče:	Društvo	je
sklenilo na redni seji, da ako se član ne udeleži veselice, bo moral prispevati dolar v društveno blagajno, bolniki pa 25 centov; to je cena vstopnini, katera je skoraj prenizka aa tako zanimivo igro in veselico, dasi so slabi časi.
Vabljeni so vsi rojaki v Indianapolisu, *rla se omenjene igre udeleže, da se ne bodo pozneje kesali; ker zabave bo dovolj za vse. Veselični odbor bo pa poskrbel, da bo postrežba izvrstna.
Luka Česnik, preds. društva št. 166 JSKJ.
društva, da iniciativni predlog društva št. 114 odklonijo, kot škodljiv za društva in za Jed-noto kot celoto. — Za društvo št. 21 JSKJ:
Martin Hudale, tajnik.
Finleyville, Pa.
Na redni seji društva sv. Frančiška, št. 148 JSKJ, ki se je vršila 14. januarja, smo razpravljali o iniciativnem predlogu društva št. 114, in naši člani so se izrekli proti iniciativnemu predlogu. Komaj so delegati zapustili 14. redno konvencijo, so že pričele deževati iniciative od raznih krajev. To je menda že četrti iniciativni predlog po konvenciji. Vse dosedanje je članstvo odklonilo in bo nedvomno tudi tega, ker ni v ni-kalco korist Jednoti, ampak samo nekoliko stroškov bo povzročil. Naše društvo iniciativni predlog društva št. 114 odklanja.
Frank Pernishek, preds. društva št. 148 JSKJ.
114, ter zaključilo, da omenjene iniciative ne bo podpiralo. Mi vemo, da nobena organizacija nima popolnoma perfektnih pravil, ki bi odgovarjala za vsakega člana, in jih tudi naša nima. Iniciativa društva št. 114 pa ne bi izboljšala naših pravil in bi sprejetje takega predloga ne bilo v nikako korist članstva.
Za društvo Sloga, št. 174 JSKJ:
Frank Rupnik, predsednik; Anton Valentinčič, blagajnik; Frank Kramar, tajnik.
Braddock, Pa.
Društvo sv. Alojzija, št. 31 JSKJ, je na svoji redni seji dne 21. januarja razpravljalo o iniciativnem predlogu društva št, 114 in je prišlo do zaključka, da istega ne podpira. V predlogu ni nič koristnega in naprednega za članstvo in za Jed-noto. Lahko pa bi prišlo do velikih sporov in stroškov. Ako bi bil ta iniciativni predlog sprejet, potem bi bilo po pravilih dovoljeno vsakemu članu, da bi katerikoli delovni dan šel v glavni urad in tam zahteval, da mu razkazujejo knjige in poslovanje, pa če pri tem vse delo glavnega urada zaostane. Seveda, iz Pennsylvanije člani najbrž ne bi hodili sitnarit v glavni urad v Minnesoto, toda poslužili bi se tega tamkajšni člani, posebno taki, ki bi radi nagajali glavnemu tajniku in osobju v uradu. Kadarkoli bi se kak Minnesotčan domislil, da je treba malo pokritizirati in malo pogledati v glavni urad, kako se Jednota “rona,” prišel bi v urad v jednotine knjige rudo otresti. Glavni tajnik in pomožni tajnik bi mu pa služila za ministranta in otresala suknjo, da bi še več rude v knjige ne natresel. Dobro bi bilo, da ■se preneha z vlaganjem takih iniciativnih predlogov, ki po našem mnenju izhajajo samo iz nevošljivosti in osebnega sovraštva gotovih članov napram nekaterim glavnim odbornikom. Pravica stavljenja iniciativnih predlogov ni zato, da bi se jo izi’abljalo v maščevalne svrhe. Naše društvo apelira na druga
New Duluth, Minn.
Pazno sem prečital iniciativni predlog društva št. 114, ki je bil priobčen v Novi Dobi z dne 17. januarja, in sem izprevidel, da s tem predlogom ni nič slabega, ampak vse točke so le v prid krajevnim društvom in nam članom Jednote. Zato pa bi takemu dobremu predlogu ne smel nikdo nasprotovati. Dolžnost vsakega člana in članice bi morala biti, da take dobre predloge podpira, ne pa predlogom nasprotovati, zakar ni nikake podlage. Iz dopisov v Novi Dobi od dotičnih članov, ki nasprotujejo predlogu društva št. 114, lahko vsak sodi, da dotični člani so brez dvoma osebni prijatelji kakega glavnega uradnika in tako nasprotujejo vsemu, čemur je nasproten glavni odbor, akoravno je kakšna reč koristna za nas člane Jednote. Drugi so pa tisti, ki znajo napraviti konja iz komarja. Slednjim ne ugajata dve določbi v predlogu društva št. 114. To, da bi imela krajevna društva pravico poslati odbor v glavni urad, da pregleda, če je bilo kakšno izplačilo izplačano po nepotrebnem ali ne po pravilih Jednote, in zahtevati od glavnega tajnika, da pokaže zahtevane knjige in listine. Druga točka, ki jim ne ugaja, je, da ima vsak posamezni član pravico iti. v glavni urad in zahtevati, da se mu pokažejo knjige in listine. Kaj takega društva in člani ne bodo storili, ako ne bi imeli vzroka za to. Ako bi pa imeli kak vzrok za to, zakaj bi ne imeli take pravice! Saj člani in krajevna društva smo del Jednote in vzdržujemo Jednoto, zato bi morali imeti take pravice. Bratje in sestre, vsa taka nasprotstva so brez podlage in brez kakega pomena. Predlog društva št. 114 je dober za nas člane in dolžnost vsakega člana in članice je, da ta predlog podpira in se ne ozira na one, ki napravijo konja iz komarja in hočejo zavreči cel predlog, ker so našli eno majhno pomanjkljivost, katero oni tako imenujejo. — Z bratskim pozdravom,
Mike Špehar, član društva št. 128 JSKJ.
Milwaukee, Wis.
Društvo “Združeni Slovani,” št. 225 J. S. K. Jednote priredi domačo zabavo dne 10. februarja v Mr. Sustarich-evih prostorih, 639 S. 6th Street. Ker je to društvo šele novo ustanovljeno, ni dovolj poznano tukajšnjim rojakom. Iz tega vzroka je priporočljivo, da bi nas posetila vsa tukajšnja di’uštva, da bi se medsebojno bolje spoznali. Drage volje vam bomo vrnili to prijaznost s proti uslugo. Vsi vemo, da je začetek težak pri vsakem novem društvu in tako je tudi z nami in naša blagajna je tako suha, kakor puščava “Sahara.”
Posebno so vabljeni vsi člani našega društva na ples in zabavo, ker plačati bo moral vsak ceno vstopnine, če bo navzoč ali ne.
Zagotavljamo pa vse poset-nike, da boste vsi dobro postreženi. Le pridite, da boste pokazali, da ste re£ voljni pomagati začetnikom.
Frances Gradisher, dr. št. 225, JSKJ.
Cleveland, O.
NAZNANILO Iz urada Federacije J. S. K. Jednote države Ohio, se tem potom naznanja vsem onim, kateri gredo v soboto 3. februarja v Barberton, naj bodo ob 3:30 pri Slovenskem Domu na Holmes Ave. ako stanujejo v tisti bližini, ali pa ob 4:00 uri pred S. N. Domom na St. Clair Ave., kjer jih bo čakal bus. Bus odpelje izpred S. N. Doma ob 4:00 uri popoldne.
Anton Vehar, tajnik.
Sharon, Pa.
Društvo “Sloga,” št. 174 JSKJ, je na redni seji dne 21. januarja razpravljalo o iniciativnem predlogu društva št.
Cleveland, O.
V soboto dne 3. februarja t.
1. gremo v Barberton. Pa kaj mislite, da bo tam? Nekaj zelo pomembnega in posebnega. Praznovala se bode 35-letnica J. S. K. J. Barbertončani so se zavzeli, da bodo vsekakor na prvem mestu, da se proslava završi po najbolj mogoče bogatem sporedu. V ta namen prirede slovensko ljudsko dramo “Krivoprisežnik,” ki je morda že marsikateremu znana, vendar pa naj omenim tu na kratko njeno vsebino.
Bogat kmet se je polastil potom krive prisege še drugega posestva, ki je pripadal njegovi svakinji. Ko pa njegovi otroci dorastejo je pa prišla ta njegova hudobija na dan in krivoprisežnik umre sam in zapuščen od vsega sveta v majhni gozdni koči. Na smrtni postelji pa še poravna storjeno krivico s skesanim priznanjem njegovega zločina.
Med drugimi odličnimi gosti bo tudi br. glavni predsednik J. S. K. J., g. Pavel Bartel iz Waukegana, 111. Poleg njega pa je vabljen tudi ves glavni odbor iz Ohio in Pennsylvanie. Torej pozivam še enkrat vse člane in prijatelje J. S. K. J., da se udeleže naše proslave 35-letnice. Nihče naj se, ne izgovarja, ker preskrbljeno bo za cenen prevoz in stroški bodo malenkostni v primeri s tem, kar vam bodo nudili rojaki iz Barbertona.
Bratski pozdrav,
Anton Vehar, taj. fed. J. S. K. J. države Ohio.
Iz urada gl. porotnega odbora J. S. K. J.
66-33
Priziv Yove Masich, članice društva Jadran, št. 223 JSKJ, v Hazletonu, Pennsylvania; vsled odklonjene odškodnine za operacijo izvršeno dne 12. avgusta 1933. članica trdi, da je upravičena do $65.00 odškodnine za operacijo označeno v točki 306 m). Porotni odbor je prosil vrhovnega zdravnika za bolj natančna pojasnila in ista tudi prejel in ravno tako od zdravnika članice. Na podlagi predloženih zdravniških poročil in pojasnil je porotni odbor razsodil soglasno: 1.) Iz zdravniških poročil ni vidno, da bi bila ta članica imela tako operacijo kot je bila, navedena v prizivu in v poročilu društva. 2.) članica ni upravičena do zahtevane odškodnine za operacijo iz razloga kot povedano prej. 3.) Slanici se ni zgodila krivica ker ji je bila odklonjena zahteva za odškodnino in se potrdi izjava vrhovnega zdravnika v tej zadevi.
*
71-33
Priziv Charles Luzarja, člana društva Vitezi sv. Jurija, št. 49 JSKJ, v Kansas City, Kansas, vsled odklonjene bolniške podpore od 1. julija do 15. avgusta 1933. Porotni odbor je prejel na zahtevo še dodatna in bolj podrobna zdravniška poročila in je na podlagi istih razsodil s tremi glasovi: 1.) član je deležen bolniške podpore od 1. julija do vključno 7. julija 1933, manj tri dni (glej točko 322). 2.) Do nadaljne podpore za to bolezen po dnevu 7. julija 1933 ta član ni upravičen v smislu pravil, ker iz predloženih zdravniških poročil je vidno, da ni bil po prej označenem dnevu popolnoma nezmožen vsled njegove bolezni ampak samo deloma. En glas je bil, da je član upravičen do bolniške podpore v znesku $16.00, in en glas, da član ni upravičen do kake podpore za to bolezen.
Anton Okolish, John Schutte, Valentin Orehek, Rose Sve-tich, John Zigman, porotniki JSKJ.
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
Cleveland, O.
Članicam društva “Jutranja zvezda,” št. 137 JSKJ, se naznanja, da bo priredila federacija JSKJ, države Ohio v počast Jednotine 35-letnice proslavo 3. februarja v Barbertonu, Ohio.
Prosi se članice, da bi se udeležile te prireditve v čim večjem številu. Prosi se vas tudi, da bi one, katere nameravajo iti, sporočile to svoji tajnici ali pa predsednici ses. Brezovar v dnevih 1. in 2. februarja.
Bus odpelje izpred S. N. Doma na St. Clair Ave., točno ob 4. uri popoldne.
Pozdravljam vse skupaj!
Mary Bradač, tajnica.
(Nadaljevanje ii 1. atrani)
sc; jih napotile sanje nekega rojaka. V svoji veliki vnemi so kmetje prekopali že precej zemlje in izpolnile so se baje pri tem v njihovo veliko radost razne prikazni iz sanj. Delo pa so morali odložiti in bodo z. njim nadaljevali takoj, ko nastopi boljše vreme. Ko je tako ves okraj prepričan, da bo v kratkem delil “blago carja Nemanje,” pa se je po golem naključju odkril drug zaklad, ki predstavlja veliko vrednost za arheologe.
Ko so namreč popravljali in razširili vodovodno napravo, so v neposredni bližini Kuršumlije delavci naleteli na ostanke neke rimske stavbe, vmes pa tudi na večjo količino zlatega, srebrnega in bakrenega denarja. Strokovnjaki so ugotovili, da vsebuje ta arheološka najdba rimski denar od Dioklecijanove dobe do poznejših časov, tako da so na najdenih kovancih imena šestih rimskih vladarjev. Poleg rimskega denarja so našli tudi raznovrstne kovance iz dobe križarskih vojn. Nekaj tega denarja ima ime in podobo kralja Riharda Levjesrčnega, precej kovancev pa je tudi od poljskega kralja Sigmunda III. Zanimivi so slednjič turški in srbski kovanci iz dobe Djordja Smederevca. — Vse najdišče bodo arheologi še enkrat strokovnjaško preiskali, ker je verjetno, da se skrivajo v bližini v zemlji še drugi zanimivi zgodovinski ostanki.
NA P,LEDU
.i bodo povedale bodočnost,” je 'rekla z nizkim glasom, kakor zatopljena v sanje; pazljivo je (gledala oblike, ki so jih bile istvorile leopardove koščice.
| “Kmalu se boš oženil z Mda-buli,” mu je rekla s preroškim glasom. Nato je .zbrala koščico in jih spet vrgla na preprogo.
“Toda prej boš prestal preizkušnjo: dokazati moraš, da znač premagati svojo maščevalnost Je hočeš, da bodo drugi storili isto.”
Nisem-prav razumel, za kaj gre, in po Silevovem začudenem obrazu sem sodil, da si tudi on ni na jasnem.
Toda čarovnica je nadaljevala: “Vzemi to čarodejno korenino. Jutri, ko bo stalo sonce vi-j soko na nebu, pojdi na grič, posvečen Umkulumu Kulu in jo skrij v sredino velikega mravljišča. Nato pojdi v svoj kral in potrpežljivo čakaj. Toda zapomni si dobro, za nič na svetu ne smeš ziniti besedice, obrniti glave, niti ne pogledati nazaj, dokler nisi v svojem kralu!” Dvignila je desni kazalec in pokazala na nebo: “Umkulum Kulu tako ukazuje!”
“Umkulumu Kulu!” je ponovil Sileva in pokazal na nebo.
Čarovnica je opravila svoj posel in izginila v kočo.
“Kako si se odločil zastran Sileve?” sem vprašal glavarja.
“Jutri ob zori bova šla skupaj za njim,” mi je rekel Ksi-puzo, “in to, kar bo Umkulum Kulu odločil, se bo zgodilo!” Drugo jutro sva ob zori zapustila speče taborišče. Dolgo sva hodila in spregovorila le nekaj besed, preden sva prišla na ravni vrh grička, ki je bil brez drevja in trate, le tu pa tam je bila temnozelena lisa, kaktus, na sredi pa šiva gmota velikega mravljišča.
“Umkulumu Kulu posvečeni hrib,” mi je pojasnil Ksipuzo.
“Tu bova skrita opazovala Si-levo,” je rekel in me odvedel v globoko jamo. •
Čez čas je pokazal na premikajočo se postavo, ki se nama je bližala z levice. “Sileva!” je šepnil. “A ti, oče, glej in ne
k	(Nadaljevan)«)
IT.
Drugo jutro som sedel na Osojnikovem vrtu. Jezero, ugank: večne lepoto, jo ležalo svečano-mirno v svojem pisanem okviru. I/ tuintam so orale gladino lične ladje in vlekle sijajne brazde z; sabo; nekatere so razpele jadra. V jezeru so se ogledovali bel poletni oblaki in višnjevo nebo, idilski otok in romantični grad. Solnce ie veselo igralo na zelenih vodah in na peskovitem dnu. Krasen vodomec, svetega Martina ptiček, je švignil, ki ilat srna
ragd, bliskoma mimo mene!
Ure in ure bi sanjala duša, očarana po večno novi, premembi polni lepoti! Domišljija mi je kazala Bled v pomladanji rados.i Zali ptiči opevajo srečno ljubezen. Tisočeri vonjavi pisani cvet gledajo v vodo, tisočeri nežni šopki gledajo iz vode! Ali morcl: še lepše je na Bledu kadar razlije velika umetnica jesen po obrežji in jezeru vse svoje prelestne boje, neznane vigredi in poletju. In pozimi! Zamrzlo jezero en sam lep velik opal! Pobožni otok ve., ^ prebelili čipkah! Koder so se poleti vozile ladje, zvončkljajo s? daj vesele sani, zvene svetle drsalice. Bled v mladi vesni v bo gatem poletnem čaru — v pestri jesenski obleki v ki istalnem in srebrnem zimskem plašču: koliko bajno divne krasote! Storilo se mi je inako; domislil sem se oslepelih ...	(
Prihajala je Minka. Stopala je počasi, obotavljaje se. lldečo
ruto si je potegnila na čelo.
Kako se je izpremenilo pri Osojnikovih, odkar je obolel sosedov Jaka! Vsak je tiho opravljal svoje delo. Nemo so hodili ko sence. Celo Janezek je tiho pestoval svojega črnega mucka, kadar ni delal napote v kuhinji ali na njivi. Kako se je iz-premenila \kratkem zlasti Minka, prej tako vesela, poredna! Noč in dan je ugibala in sanjarila o ljubljenem bolniku; vso dušo ji je navdajala obupna žalost. Kar ostrašil sem se, ko sem ji
pogledal v’ otekle objokane oči.
“Obha—” je začela, ali glas ji je zastal v. grlu. “Obhajali ga bodo!” je zamolklo izpregovorila z veliko muko. Jaka je čisto onemogel, slab . . . tak . . . oh! Liz« mu streže.” Zaihtela je.
“Kdo pa je Liza?”
“Njegova sestra, l.iza pravi, da . . . Zopet ji je vzelo glas, dušila jo je težka toga. Uklonila je obrazek in dihnila komaj slišno: “Pravi, da bo — umrl!” Pretreslo ji je vse telo. “Umrl!" je zaječala.
Tz teh oči, ki so se prej zdele ustvarjene le za vesel smeh, so privrele solze, polzele početkoma počasi, potem pa čimdalje hitreje po licu in naposled se je jokala kakor otrok.
“Ne bo ne umrl, Minka, tako kmalu še ne! Kaj pa Liza ve? Zaupajte v Boga in bodite pogumnejši! Ne jokajte se, Minka’ ' Obrnila ne je v stran, si otrla solze in me pogledala plaho, proseče.
“Minka, kaj bi radi? Le povejte, veselilo bi me, če bi vam mogel ustreči!”
“Oh, gospod Kalan . . . Nemara se vam bo zdelo čudno . . . Ne zamerite mi . . . Vsa sem tako narobe, da . . . Prav lepo bi vas prosila, pobarajte še enkrat dohtarja! Prosite ga, naj vam pove resnico!”
“Saj je že povedal!”
“Oh, to je koj tako rekel, da bi nas pomiril. Zdaj pa tako pobarajte, kakor bi hoteli vedeti vi sami zase! Vam bo rajši povedal pravo resnico kakor nam. Potlej pa meni povejte! Lepo prosim! Bodi, kar bodi! Samo da bom vedela . . .
“Takoj pojdem, Minka!"
“Bog vam povrni stokrat, gospod Kalan! Prikriti mi pa potlej ne smete nič!”
Tesno mi je bilo pri srcu, ko sem se bližal Jankovemu stanovanju. Ako mi prizna, da je bolnik izgubljen, ali bom res mogel tako strašno novico razodeti zdvajajočemu ubogemu dekletu?
Prestregel sem Janka, ravno odpravljajočega se z doma, in mu povedal, čemu sem prišel.
“Ne maram te moriti s popularno-znanstvenim predavanjem.” mi je dejal z mirnim nasmehom. “Povem ti samo toliko: Pljučnica'je sicer nevarna bolezen, toda pretežna večina bolnikov okreva popolnoma in primeroma kaj kmalu. Največja nevarnost preti bolniku, ki ima bolno ali slabotno srce, zakaj ubogo srce mora zdaj gnati kri skozi deloma zamašena vneta pljuča. Zatorej podpiraj zdravnik zlasti srce, pomagaj mu, da zmaga pomnoženo delo in da ne omaga posebno desni srčni prekat! Jaka je mlad, je krepak, ima močno, zdravo srce. Nič se ni bati! Peti, sedmi ali deveti dan se odloči, mrzlica poneha in bolniku odleže presenetljivo hitro! Nenaden začetek, nenaden konec. Preiskal sem fanta natanko. Komplikacij ni nobenih; Ze prihodnji teden se bo čutil čudovito olajšanega, j Amen!”
Ves vesel sem se napotil na polje. V senci je prijetna jutranji! vlaga držala prah na tleh, nad rumenimi poljanami pa je /c migljal zrak od vročine. Ob čelu Triglava so se tajale nežne meglice. Po Stolu je polzela senca debelega lenega oblaka preko “ ;veče” in “monstrance.” V stogih se je sušila pšenica in ječmen. Ženske z živobarvnimi rutami na glavi so čepele na ječmenovih strniščih in plele korenje. Na več krajih so s podkovanimi voli ali konji vozili polne koše, da pognoje repi ali “jedi” (ajdi). V žitu je petpedikal glasan prepeljak.
Ob kamenatem kolovozu so se pod hojo v senci hladili vrči s hruševo vodo in studenčnico, pokriti s svežo praprotjo. Zraven njih, je sedel Osojnikov princ.
“Kaj pa delaš, sokolče moj?”
“Nič. Nebeškal bi se rad!”
Minka je z materjo skoraj dožela dolgo ječmenovo njivo. Delo ji ni šlo tako naglo, lahko in veselo od rok kakor predvčerajšnjim. Kadar je povezavala, se je zagledala bogve kam. Trdo sta rskala čira srpa in včasi tožno zazvenela. Pred ženjicama so bežale zeleno kobilice skokoma proti še ne požetemu koncu njive.
“Tibo!” Bližali so se Osojnikov oča. “Tibo!” Pametna kobila je l:re-, naglice vlekla prazne lestvane na desno, otresala glavo in mahala z dolgim repom po nespodobnih muhah in brencljih. “Oha!” Oča Martin so ustavili pri ženjicah.
(Dalje prihodnjič)
A Moji afriški doživljaji
IT.
Že dolgo sem se veselil povratka v deželo svojih črnih “bratov,” v severno zulujsko pokrajino. Vozili smo se po ozki pešpoti, o kateri sem mislil, da nas bo pripeljala v bližino naših prijateljev. Ležal sem v poldnevni dremavici na strehi avtomobila, ko me nenadoma prebudi divje rjovenje, slično levjemu.
“Uuuuuuuuuh!”
Nekaj korakov pred nami sem zagledal skupino Zulujcev, ki nam je zapirala pot. V zraku so vihteli sulice in majhne ščite iz pisane volovske kože. Eden izmed njih je tako silno zarjovel in znova dokazal svojo umetnost.
Spoznal sem Silevo, mladega Zulujca, ki bi bil pred nekaj meseci skoraj izdihnil pod smrtnimi sunki plesa s sulicami.
“Obe, Sileva!” sem zaklical. “Kako kaj živiš?”
“Kakor mi pač Umkulum Kulu da,” je odgovoril, očividno ne preveč vnet za življenje, ki mu ga je bil naklonil Umkulum Kulu, najvišji med bogovi.
“Ali si se že oženil z Mdabu-li?” sem ga vprašal.
Žalostno je odkimal. “Ja baba,” mi je dejal, “prišel sem, da ti povem in te naprosim za pomoč. Tebe, ki si moj oče in mojega očeta oče!”
“Nu, kaj pa se je zgodilo, Sileva?”
Začel je pripovedovati svojo povest. Bila je nekako tale: Želel se je oženiti z Mdabuli, Su-kumbanovo hčerko in tudi Mdabuli je imela slične želje. Zdaj je bil pa Ksipuzo, vrhovni glavar, njenemu očetu zaradi neposlušnosti prepovedal opravljati obrede.
Zato je morala trpeti Mdabuli, ker je šla klicat Ksipuza, da je rešil Silevo. Čeprav mu je ponujal Sileva svojo najboljšo kravo v zameno, se stari trdo-vratnež vendar ni dal pregovoriti.
Edine in zadnje besede so bile: “Dobiš Mdabuli za ženo, ko mi Ksipuzo vrne čast čarovnika Bantu-Simbov!”
Sileva je potrpežljivo čakal, da je minilo deset mesecev kazni, a vendar zaman. Po tej dobi Ksipuzo še vedno ni bil vrnil Sukumbani časti —• stari lisjak je že vedel za kaj!
“Pojdi in govori s Ksipu-zom!” me je prosil Sileva. “Č3 le hočeš, te bo poslušal in vrnil Sukumbani čast, in jaz se bom lahko oženil z Mdabuli ter vedno hvalil tvoje ime!”
Seveda sem mu obljubil pomoč.
Še isti dan mi je zbor črncev s kričanjem in pozdravi naznanil glavarjev prihod. Prišel je v vsem dostojanstvu, s kožo mladega leoparda čez prsi. Pokrit je bil z velikim šopom dragocenih peres; četa telesne straže ga je spremljala.
Povabil sem ga v moj šotor; ko se je usedel na tla, sem začel govoriti o Silevi Mdabuli. Pazil sem, da sem bil olikan in nisem žalil ponosa velikega glavarja.
“Nu, dobro!” mi je dejal naposled. “Govoril bom s kačjo krotilko Tuadekili in ti bom kmalu sporočil odgovor!”
Šla sva k čarovničini koči in našla tam Silevo, ki je pravkar vpraševal Tuadekili za svet.
Ker me je stvar zelo zanimala, sem prosil čarovnico, naj smem biti navzoč pri njenih obredih.
“Ti si prijatelj Zulujcev,” mi je počasi odgovorila, “ti si Sile-vov brat in oče, in tvoje oči niso zaslepljene tako, kakor oči drugih belcev!”
Potrpežljivo je poslušala Si-levovo povest. Ko je skončal, je vzela vrečo, ki jo je nosila okoli pasu, in vrgla njeno vsebino na preprogo, na kateri smo sedeli.
“Sileva, te leopardove koščice
govori!”
Majhna človeška postava je rastla in se začela vzpenjati na hrib. Zulujec se je bližal z enakomernim korakom in zdelo se je, kakor da bo zdaj pa zdaj stopil v najino skrivališče.
Brez glasu sva ga gledala, ko je šel naravnost proti mravljišču. Ko je prišel tja, je začel z lopato odločno odkopavati trdo skorjo.
Preden je Sileva dosegel pravo globino, je moral odstraniti velike kose zemlje, kakor goba preluknjane po neskončnem številu hodnikov in labirintov belih mravelj.
Nato je začel gledati okoli, kakor da bi podzavestno čutil tsžo najinih oči* le nazaj se ni ozrl. Ko je dal čarodejno korenino na mesto, kakor mu je bila ukazala Čarovnica, je začel spet sestavljati mravljišče, dokler se mu ni to kolikor toliko posrečilo.
Nato je pobral lopato in asa-gaj ter se začel umikati po poti, po kateri je bil prišel.
Pogledal sem Ksipuza in presenečen opazil- da je neprestano gledal Silevo in imel kopje pripravljeno za lučaj.
Sileva se nama je bližal in bas ko je bil nekaj korakov od starega kaktusa, j'e Ksipuzo za-lučil svoje orožje. Hitro in ostro je švignil morilna sulica skozi zrak. Silevo bo pribil na drevo! Sapa nii -ie zastala. Toda kopje je pod veščim gospodarjevim vodstvom švignilo mimo Sileve in se zadrlo v drevo. Iz rane je pritekel potoček belega, strupenega mleka.
Slišal sem, kako ie sileva zastokal, skočil nazaJ in Pograbil svojo sulico, pripravljen, da se bori Ali se ^ obrnil in skušal najti skritega sovražnika! Ali bo imel vol.i° vzdržati in poslušati čarovni^11 u^az ■
Ksipuzov obraz se je izpre-
i
menil v divjo spako — vsaka | mišica njegovega telesa je bila napeta.
Ubogi Sileva je ves čas pre-, mišljeval:	“Ne obrni se in
vztrajaj p r e d maščevanjem !” Ves njegov ponosni vojaški nagon, vse njegovo življenje in moč vojaškega sporočila njegove rase so ga silili, da se obrne in bori s skritim sovražnikom.
Toda njegova ljubezen do Mdabuli je bila močna, spoštovanje do čarovnice veliko in naposled je zmagal.
Z jeznim zamahom je izdrl kopje in ga zaničevalno vrgel od sebe. Nato je šel svojo pot. ponosno in neustrašno, ne boječ se napada.
Ko je izginil nekje doli v grmovju, je prišel Ksipuzo iz svojega skrivališča.
“Ko bo sonce petič vzšlo, bom vrnil Sukumbani čast in Sileva se bo lahko oženil z Mdabuli. Umkulum Kulu tako želi!”
Vse skupaj, prerokba in preizkušnja, je bil le preprost dogodek v življenju enega izmed tisočerih afriških plemen, bolj ali manj znanih, ki pa kaže prostodušnost in poštenost teh ljudi, pregnanih v nerodovitne kraje.
V noči pred poročnimi obredi je več ko dva tisoč Zulujcev prenehalo s svojim petjem in zabavami — spat so šli vsi, da bi bili drugo jutro sveži in čili.
Drugi dan, ko je bilo sonce že malo segrelo ozračje, so se začele poročne slavnosti. Pod odločnim vodstvom voditelja obredov so se vsi stari moški in ženske usedli v velik polkrog, da bi odtod kakor v amfiteatru opazovali vsak posamezni dogodek.
Deklice in mlade žene so obdajale Mdabuli, ki je imela s pripravljanjem poročnih oblek preko glave opravka. Druga drugi so pomagale pri zadnjem pregledu težavnih pričesk, pri mazanju teles z oljem* privezovanju desetin školjčnih okraskov in pobarvanih kroglic.
Mladi bojevniki, oboroženi s sulicami in ščiti, so se razdelili na dve skupini: Silovovi gostje pod njegovim vodstvom na tej strani, Sukumbanovi pa na oni. Po starem običaju so jeli na vse mogoče načine sramotiti drug drugega.
“Vi vsi ste berači, ki imate vedno prazen lonec,” je tulila Silevova skupina. “Sramota je, da se mora vojak, mlad, močan in lep kakor Sileva, poročiti s tako pokvečeno, ubogo in grdo babo, kakor je Mdabuli.”
“Pokvečena? Uboga in grda?” je prevzel besedo eden izmed Sukurnbanovih • vojakov. “Lepa in prijetna jo, k veliki rodbini spada; kar razumeti ne moremo, da jemlje takega u-mazanega ščurka, kakor je Si-leVa!”
“Ščurek, Sileva, pravite?”
In tako dalje. Kolikor večja žalitev je padla, toliko bolj jim je ugajala. Nazadnje so se tako razvneli, da so planili drug na drugega, se branili in suvali s ščiti ter h kraju še spoprijeli z rokami.
Kmalu nato je glasno odobravanje gledalcev končalo pretep, ki je bil seveda le za šalo. Nato je prišel Ksipuzo, ves služben in teatralen. Spremljali so ga čarovnik Sukumbana in ka-čarica Tuadekili, večja množica glavarjev manjšega pomena in drugih imetnikov. Le lahen migljaj z roko je bil potreben, da je nastal v trenutku popoln mir.
“Sukumbani, iznova čarovnik Bantu-Simbov, ohe!” se je zadrl Ksipuzo z močnim glasom.
“Ohe! Ohe!” so vsi zatulili v zboru.
Ceremonija Sukumbanove vzpostavitve je bila s tem končana. Ksipuzo je zapovedal ob-redniku, naj nadaljuje s slovesnostmi, sam se je pa usedel k nam in bil neskončno ponosen, da nam je lahko razkazal slavo svoje moči.
Nenadoma se je začel ples. Zelo dolga vrsta deklic se je bližala, plešoč ob petju visoke in sladke pesmi. Vse so nepremično gledale v tla in ponavljale gibe za Mdabuli, ki jih je vodila. Nevesta je nosila krinko iz pobarvanih kroglic, ki ji je popolnoma zakrivala obraz. V roki je držala kratek meč, s katerim je neprestano nekaj iskala po travi.
Mdabuli, zvesta običajem svojega plemena, je iskala poti, “ki jo.pripelje do moža.”
čez čas je skočilo iz Silevove skupine nekaj najboljših plesalcev, in njihove gibke postave so se vile v sijajnih piruetah visoko po zraku. Ves čas so se ozirali in iskali neveste.
Nazadnje se je enemu izmed plesalcev zazdelo, da je prišel pravi trenutek, ko je spoznal Mdabuli in kakor puščica stekel z novico k Silevi.
Nato so Silevovi vojščaki vdrli na pozorišče, na čelu jim Sileva, ki je pograbil Mdabuli, stekel ž njo stran in pustil tovariše, da so se vnovič stepli s Su-kumbanovimi prijatelji, ki so prišli dekletu na pomoč.
Sileva in Mdabuli, ki sta bila zelaj uraono potočena, sta se vrnila in vodila ples, ki so se mu vsi pridružili. Tako so plesali, dokler ni legel mrak, a ostali so jih neutrudno spremljali s petjem.
Nato so prinesli velikanske krožnike kuhanega volovskega mesa in neke posebne buče. Tako se je začela pojedina, veselje je čedalje bolj naraščalo, a bili so vedno disciplinirani in olikani.
Še dolgo v noč se je nadaljeval praznik. Potem pa so se vesele pesmi polegle in na njih mesto so stopile otožne, ki so jih peli zdaj ti pri tem ognju, zdaj drugi pri onem. Bile so pesmi o pretekli slavi njihovega rodu: nekdaj so vladali vsej južni Afriki, zdaj so bili pa belci izrinili peščico ostalih plemen v Severno Zulujsko pogorje, kamor skoro nikoli ne stopi bela noga.
nec” je bil ženinov ^ra^!f,S](o
.udi potegoval za isto de ® ^ se je ta odločila za b1®	|
spregovoril z obema nob®1*	J||
sede več. Kuhal je jezo injU j* lika za izbruh se mu je • ^ dila, ko je brat na dan P ,j_
1 1 V |/| §U w
oblekel njegove hlače, ^ le slučajno popolnoma P° njegovim. Seveda je ura ve(jj| jSo.
čeprav s težavo—dop ^	^
besnežu, da gre samo M .jti . njavo, ki ne more P1- ;e |jj(| uradnega akta. Neves* , dejala pri odhodu:	*	[0.
bi bila mislila, da se čila z mojim možem v ,r l‘ei hlačah.”	... J st;>
Neki možakar je PriS .J 81 ure pred določenim ča^°"1]e!1ic« ročni urad, izvlekel ste ^ . ev, žganja iz žepa in dejal-_ itf se pa moram napiti 1	$ 0ve:
korajže, ker »e bom *	38
Razumeli boste, ko J° ,ajf ° In uradnik je res razum6 • j; r,sk bila korajža potrebna, ^ pol ure kasneje dosPe‘
• ni'
nevesta.	,	_nllijl'	Jl
Najbolj čuden predloJ^ ^tc postavil neki znani 10,V ^ b! see. Prosil ga je nan1.'Vf!^ smel sedeti teden dni v * ia biroju.in opazovat«
pri porokah. Ko ga Je ' ^ ^ 1 za vzrok, je pisatelj °c •
“Sam se poročim &z r»I5 . čas, pa bi prej rad Pr°ulv v??*1 , položen je tega pr ost 01 a . ,p >tt podrobnostih.” to«**«*1* >i veliki dan vedel vzorno-
PRIMEREN ODGOV* Hi,
Shaw ima mnogo ^11 .^ j* kj^ kov v angleški družbi1 .p- i^. bil povabljen na banke » J. ^ terem ga je neki tf0* , j/ ^ g “Kaj ni bil vaš oče re ^ 1^ jač?” Bil je,” je odvr«1 f j Nato sobesednik: “Za	tVV;i
niste nasledili v nje£°'„jN Hj^. cu?” Shaw: “Oprostite,;1 a ^ vas oce gentleman. .j tovo je bil,” mn je.ofb'1^ j« sednik. “Vidite torej,’ ^ vrnil Shaw, “zakaj PJl,1 di vi postali to, kai'Jf-o Če?”
vem
Humor v poročnem aradu
“Mislim, da moža nič ne napravi bolj raztresenega nego poroka,” pravi neki angleški poročni uradnik in pripoveduje razne smešne zgodbe, ki so se mu primerile v njegovi praksi.
Pred kratkim je poročil mlad par, izročil je ženinu papirje in mu dejal, koliko mora plačati. Mož je segel v žep, hipoma je postal rdeč kakor kuhan rak, nekaj časa je stikal obupano po žepih, potem je planil hipoma iz sobe. Nevesta, ki ni vedela, za kaj gre, je čakala celih deset minut v največjr razburjenosti, dokler ni pritekel ženin ves do-ten nazaj in položil denar na mizo. Pozabil je bil svojo listnico doma in ker je bilo do tja predaleč, je zastavil svojo zlato uro v bližnji zastavljalnici . . .
Drugič je hotel baš izreči poročno formulo, ko je planil v sobo mlad človek in zakričal: “Prepovedujem vam poročiti tega moža, ki je tat, ki ima moje hlače na sebi in spada v ječo.” Nastala je prava panika. S težavo je uradnik, ki je edini obdržal hladno kri, končno ugotovil, za kaj gre; “okrade-
Potovanjc v stari ^
Ako Bte namenjeni v	ftjn	jn	‘*r
lile dobiti koga iz starega ^7llj rr< interesu, da nam pišete P°
I potrebna navodila.	W
'pO&lr jj)'1 \>\
CENE ZA DENARNE	J	|(
Za	S 3.011	120	l)in|Z»	*.,.50	,#
Za	n.00	210	l)in|Za	2r.	(»J,
Zil	10.00	<13(1	l)in|Z»	42-r,°	l^A
Za	ll.r.O	500	I)in|Za	B-0|)	'
Za 22.(;r, 1,000 llinl/a Aol!lri*<L Zaradi nestalnosti cene ne cene podvržene spremc
NOTARSKI
Ako rabite pooblastilo, ako imate kak drtiir posel se vselej obrnite na:
LEO ZAKRAffev,
GENERAL TRAVE*'
1359 Sccond Ave., Ne«
«d««»S do njvef .
DRUStJ,
in P»s.a"f sl»
izdeluje lično nioce^,
venska nnijska	\ ,
 . | ^ lo
Ameriška Dom^, *■'
cllveTlanp'oHI^
$ c*
OB VSAKEM ČASU	ein	^
IzvrSujemo denarna nakazila točno in zanesljivo po dnov"®	f.. ’!()'
V JUGOSLAVIJO	V	ITALIJ° jOO Lir
$	2.70........... 100	Din	Za	$	9.00............. t|r	!|,
4.95............ 200	Din	Za	17.50...,........ V*	, ‘%
7.20............ 300	Din	Za	42.75............. V	\
11.65............ 500	Din Za 85.25................. J1.
22.75............1000	Din Za 170.00............’"Z	C®1*
KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDEN '	«	H|j
PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOL1 rji*1	v	V
Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v
lirah dovoljujemo Se boljše pogoje.	"
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za izplačilo $ 5.00 morate poslati J 6-J”
10.00	”	.... 10.»»	k
15.00	”	”   16.00
20.00	"	”   21.00
40.00	”	”	____ 41.25	k lIVe
50.00	”	”	.... 61-60	0	tl
Prejemnik dobi v starem kraju izplačilo v dolarjii • jj.
Nujna nakazila izvršujemo po Cable Letter za pristojo
Kadar ste namenjeni v stari kraj;	.	\	l0|
Kadar želite dobiti koga iz starega kraja;
Kadar imate kak drug opravek s starim krajem; . je v Vašem lastnem interesu, da se obrnete na n
SLOVENIC PUBLISHING CO- i) k
(TRAVEL BUREAU)	-fot*'	J/
210 West 18th St.__________________^
i
.jHfk
si
&
ss
s
Za
Za
Za
Za
Za
/Us
&
^la