Leto I. V Trstu dne 26. Junija 1908. St. 26. n Izhaja Trstu vsak etek popoldne Uredništvo in npravništvo jlica Boschetto št. 5. II. nad. Telefon št. 1570 Delavski bist Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. —„--—v Posamezna številka = 6 vin. = Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. L._ j Naročnikom. Cenjenim naročnikom naznanjamo, da jg z današnjo št. „I)el. LisEa“ pre¬ tekel rok naročnine drugega četrtletja odnosno prvega polletja. Želeti bi bilo, ja bi cenjeni naročniki poravnali v najkrajšem času naročnino za tretje Četrtletje odnosno drugo polletje. „Delavski \fcfogr .jeziva bogatih podpor in tudi rmM"DOgatega rezerv¬ nega sklada iz katerega bi bilo mo¬ goče pokrivati troske izdajanja. Glavna podpora so mu naročniki, zato je po¬ trebno da naredi v tem oziru vsak sodrug svojo dolžnost! „Delavski List“ stane za celo leto . . K 4'20 „ pol leta . . „ 2'10 „ četrt leta . . „ 1'05 Delavci! Sodrugi! Vaš je „De- lavski List“! Naročajte in širite ga kajti je mogočno sredstvo v boju de¬ lavstva zoper njegove izkoriščevalce, je edino odkritosrčno glasilo slovenskega delavstva na Primorskem. TržašKa volilna reforma. Tržaški deželni zbor je odobril tedaj enoglasno popravljeni načrt volilne reforme. Vlada bo dala pečat svoje sankcije in v par, tednih se spremeni načrt v zakon. Da se je obvarovalo deželne zbore splošne volilne pravice, naj si baron Beck in meščanske stranke nikakor ne pripisu¬ jejo posledicam svoje — kakor je rekel nekdo — vzor-diplomatične politike tudi ne svoji moči. Zahvalijo naj se samo av¬ strijskemu proletarijatu, ki utrujen od po¬ litičnih in vsakdanjih gospodarskih bojev, je opustil za sedaj boj, katerega bi se mogel poprijeti da doseže splošno volilno pravico tudi za deželne zbore. Izmed vseh deželnozborskih volilnih re¬ form, kar so jih naredile meščanske stranke dogovorno z Beckovo vlado, je tržaška gotovo najboljša in največ odgovarjajoča potrebam časa. Da je tako, se imamo za¬ hvaliti samo zmagi tržaškega proletarijata pri zadnjih državnozborskih volitvah, zmaga na katero se je morala ozirati vlada tudi tedaj, ko je sestavljala načrt naše volilne reforme. S tem pa seveda ni rečeno, da sprejme tržaški proletarijat to volilno re¬ formo kot nekaj večnega, nespremenljive¬ ga. Splošna in enaka volilna pravica je in ostane še nadalje v programu avstrijskega delavstva in če se je pustilo sedaj to zah¬ Šola in cerkev. Češki napisal za „Nar. Obzor“ št. 17.20 leto bivši duhovnik Ladislav Kante; prev. Dr. I. F IV. Cerkev je učila vernike gledati v gos¬ poska!] božje namestnike na zemlji in iz¬ kazovati jim popolno spoštovanje, uboglji¬ vost in vernost, kajti vsa njih moč je od boga in — njihove ukaze jo treba izpol¬ njevati tako, kakor da bi bili ukazi božji; z obljubami na povračilo v nebesih in z grozo pred strašnimi peklenskimi kaznimi je vzdržavala cerkev vernike v vdanosti gosposkam in zabranjevala upore. Cerkev >nia zaslugo — seveda zaslugo zelo dvom¬ ljive vrednosti — da so se ljudje pobotali s e svojo, z našega stališča tako kruto 'isodo, in da so se mnogi v njej celo srečne čutili; in da so tedaj svojim gos- Poskam, ki so živele od njihovih žuljev, radovoljno služili in jih smatrali v resnici Z:l milostljive namestnike božje na zemlji. tevo za drugimi važnejšimi in nujnejšimi vprašanji je znak, da se osveženi poprime- mo ob gotovi uri boja, ki, kakor nam je donesel državnozborsko volilno reformo, bo i to izpopolnil in donesel splošno in enako volilno pravico i za deželne zbore i za mestne svete. Nova volilna reforma zagotavlja pri¬ merno zastopstvo v deželnem zboru tudi tržaškemu proletarijatu: odprla mu je duri na stežaj v dvorano privilegiranega zastop¬ stva, da bo zamogel tudi tam povzdigniti svoj glas — kakor je rekel župan San- drinelli — - r bran svojih koristij toda odprla je duri na stežaj v novo dobo tudi tržaškemu slovenskemu proletarijatu, iz¬ trebila mu je pot v deželnozborsko za¬ stopstvo kjer bo imel priliko povzdigniti tudi on svoj mogočni glas v bran svojih koristi ne samo zoper privilegirane izko¬ riščevalce delavstva temveč tudi zoper pri¬ vilegirane izkoriščevalce narodnosti. Bodoče deželnozborske volitve ne bodo samo izraz razredne zavednosti in politične zrelosti celokupnega tržaškega proletarijata, ampak bodo tudi odkritosrčna slika mednarodne solidarnosti in narodne enakopravnosti v imenu katere se bori svetovni proletarijat v svrho osvobojenja družbe in narodov iz oklepov sedanjega gospodarskega in poli¬ tičnega suženjstva. Toda pustimo za danes opisovanje pos¬ ledic volilne reforme in oglejmo si od bliže glavne točke volilnega načrta obdela¬ nega na podlagi kompromisa med slovens¬ kimi in italijanskimi narodnjaki. Sest mestnih volilnih okrajev so: Sv. Vid, Staro mesto, Novo mesto in Škorklja, Barriera nuova in Kjadin, Sv. Jakob in Čarbola. Trije okoličanski pa: I. Skedenj, Sv. M. Magdalena zgornja in spodnja. II. Rocol, Lonjer, Gvardijela in Kolonja. III. Bar- kovlje, Rojan, Greta, Bazovica, Bane, Gro- pada, Trebič, Padrič, Opčina, Prosek, Kontovelj in Sv. Križ. Pri volilnih okrajih je nastala sprememba in sicer, da se je odklopilo Greto III. mestnemu volilnemu okraju in jo priklopilo III. okoličanskemu, ter da se je odklopilo Carbolo I. mestnemu volilnemu okraju (Sv. Vid) in jo priklopilo VI. mestnemu volilnemu okraju t. j. Sv. Jakobu. Prvo spremembo je pripisovati odločni zahtevi italijanskih nacijonalcev po tej; druga sprememba je pa nekam čudna, ker je Čarbola takorekoč del mestnega okraja Sv. Vida s katerim tvori tudi državno¬ zborski volilni okraj. Prepričani smo, da so hoteli imeti obe spremembi ital. nacijo- nalci. Hoteli so imeti same zase okraje Sv. Vid in Novo mesto katera ste baje takozvana meščanska okraja. Gospodje so najbrž nekaj sanjali, — morda se pa njih sanje ne uresničijo in bodo ostali tako nji¬ hovi računi brezplodni. Trajanje mandatov deželnega zbora se je podaljšalo na štiri leta. Vladni načrt je Suženjstvo je le dotlej breme, dokler sl mu ni človek privadil, — dokler se ni zasužnjil. Ako se pridruži k vnanjemu suženjstvu še notranje suženjsko mišljenje, ako se je naučil tlačan smatrati svoje stanje le za kratko skušnjo, ki mu bo poplačana z neskončnimi slastmi in ki ga obvaruje še mnogo hujših muk na drugem mestu, tedaj prav rad vse prenaša. Posvetna gosposka se je kazala cerkvi seveda hvaležna s tem, da jo je branila v njeni moči in njenih predpravicah, da je to cerkveno moč še poveličevala, da je kruto kaznovala krivoverce in da je na to pazila, da so njeni podložniki pridno hodili v cerkev in izpolnjevali vse, kar je cerkev od njih zahtevala. Lahko razumemo, da je bila pri teh okolnostih naloga vzgoje sploh in tudi naloga Sole zelo omejena. Kaj je potrebo¬ val otrok za življenje? Da se je navadil poslušati in ubogati in se priučil kakemu delu. Ubogljivosti so otroka že stariši nau¬ čili, ki so vedeli iz lastne izkušnje, kako potrebna je ubogljivost v življenju, kjer je določal to dobo na tri leta. Pri tem so imeli svojo besedo gotovo tudi slovenski narodnjaki. „Ldinost“ sicer molči o tej spremembi in niti dr. Ribar in dr. Slavik se je nista spomnila na svejih shodih. Ta sprememba je nastala baje zato, ker so hoteli i slov. i ital. narodnjaki podaljšati dobo svojih zastopstev ter da mesto vsaka tri, spravijo v nevarnost izvolitev svojih zastopnikov vsaka štiri leta. Seveda sedaj, ko bo imelo delavstvo priložnost, da tudi v okolici pride do svojega zastopstva, so slov. narodnjaki kar hrepeneli po takem podaljšanju. „Picolo“ pa pravi „za sedaj“. Ti ljudje imajo kakor se vidi namen podaljšati menda še za par let to dobo tranja. Kar je zelo važnega je znižanje okoli¬ čanskih in mestnih mandatov. Vladni načrt je določal 17 zastopnikov za vsak mestni razred, 9 za I. in 6 za drugi okoličanski razred. Vsakemu mestnemu razredu se je vzelo po en mandat in sicer zato, da se da 4 mandate tuk. trgovski zbornici. Oko¬ lici pa sc je vzelo 3 mandate tako da bo ; volil I. razred 8 drugi pa 4 poslance. — i Kako in na kak način so prišli kompro- i misniki do takega sklepa nam ni znano. I Tu je treba pač povdarjati, da je avstrijska vlada vsekakor bolj moderna nego je av¬ strijska buržoazija. Vlada skuša napraviti privilegije čim manj odijozne. Buržoazija tržaška slovenska in italijanska, pa skuša, ako se hoče odpraviti en privilegij da se takoj uvede drugega. In če se je hotelo dati trgovski zbornici tiste štiri virilne zastopnike, se je moglo odvzeti drugim volilnim razredom in ne delavskemu t. j. V. vol. razredu ko ima že itak premajhno števUp zastopnikov. Naravnost nedopustljivo pa je, da se je znižalo število okoličanskih zastopnikov, med tem ko se je povečal volilni okraj in da se je to znižanje na¬ redilo za eno tretino na račun delavske kurije. I. razred, ki mu je določal vladni načrt 9 bo imel sedaj 8 poslancev, II. t. j. delavski razred pa ki mu je določal vladni načrt 6 bo imel sedaj 4 poslance. Da je bilo potrebno znižati število okoličanskih mandatov, tega menda slovenski narodnjaki ne bodo trdili, in prepričani smo tudi, da to znižanje ni bilo pogoj za obstanek volilne reforme. Gospodje so se baje vstra- šili, da bi ne izglodala okolica preveč de¬ mokratična zato so znižali število zastop¬ nikov in povečali številno razmerje pos¬ lancev med I. in II. razredom. Pa bodo stopili jutri zopet na oder in bahajoč se bodo pripovedovali o svoji ljubezni do delavstva, o svojem demokra¬ tizmu in o sličnih rečeh, ki so jih pač slišali velikokrat govoriti ki jih pa faktično ne poznajo. Za volilce I., II.. in III. in IV. mestne¬ ga in za volilce I. okoličanskega rezreda, se je upeljala dolžnost enoletnega bivanja v občini, da se ima pravico, do glasovanja v dotičnih razredih. Za volilce V. kurije vsakemu koraku sledil birič s palico in ječo; in dela se je naučil otrok navadno tudi doma in ga je izvrševal celo življenje tako, kakor se je naučil, kajti kakega važ¬ nejšega napredka v poljedelskem in obrt¬ niškem pridelovanju ni bilo opaziti cela stoletja. Šol je bilo malo in kar jih je bilo, ni se jih redno obiskovalo; večina pod¬ ložnikov t. j. prebivalstva sploh, ni znala niti pisati niti čitati — sicer pa tega niso potrebovali. In kakšen je bil namen šol? Vzgojiti otroke za življenje — seveda: vzgojiti pa tako, da bi, ko zrastejo bili iz njih spodobni t. j, ubogljivi in verni pod¬ ložniki cerkvene in posvetne gosposke. Šola namreč ni mogla in ni smela vzgajati k samostojnosti; naopak je morala vzgajati k podložniStvu in robstvu, ker bi sicer spravila v nevarnost družabni red, ki je temeljil na odvisnosti. Zato je šola vzgajala predvsem k ubogljivosti ; sredstvo k temu je bilo po eni strani stroga disciplina, po drugi pa nauk, da je mogoče le s pokor¬ nostjo pod cerkveno in posvetno gosposko prikupiti se bogu — nepokornost da je je pa ostala nespremenjena 3 letna doba bivanja v občini. Rekli smo že, da ne vemo, čemu je treba delavcu bivati 3 leta v občini, da dobi volilno pravico, toda o takih stvareh menda ni dobro govoriti z našo gospodo. V svoji veliki ljubezni do delavstva jo pač obdržala v načrtu to nepreveč demokratično formulo vsled katero zgubi lepo število delavstva pravico do izvolitev tistih svojih zastopni¬ kov, ki naj bi povzdignili glas v bran njegovih koristi. Voliti se bo smelo tudi z neuficijelnimi glasovnicami. To je bilo dobro da se je spravilo v načrt, ki te formule ni ob¬ segal. Tudi zloglasni «cittadni», katere je vlada v svojem načrtu uničila, so v kompromis¬ nem odseku zopet oživeli, tako da bodo glasovali tisti, • ki so pridobili občanstvo do 1. jan. 1908 v III. volilnem razredu. Častni občani pa bodo glasovali v I. razredu. In za danes bodi dovelj. O vseh drugih več ali manj važnih spremembah hočemo govoriti v prih. št. Kakor rečeno, ta volilni načrt, ki se je na nekih straneh potom kompromisa zboljšal, na nekih pa poslabšal, je še vedno najmanj odiozen od vseh dru¬ gih deželnozborskih volilnih reform. Pro¬ letarijat je dobil priložnost, da bo povzdig¬ nil svoj glas tudi tam od koder je bil dosednj izključen. Ako bo znal hoditi po poti, ki si jo je začrtal, mu donese tudi to zastopstvo, ki se mu ponuja, velikih koristi. Na njemu je ležeče, da se sanirajo gospodarske in politične razmere v deželi i v občini. Zastopnike proletarijata — ki bodo res vredni tega imena — pričakuje v de¬ želnem zboru in mestnem svetu obilo nuj¬ nega in koristnega dela. Morali bodo pač mogočno povzdigniti svoj glas, kajti v de¬ želnem zboru bodo manjšina, ki bo zasto¬ pala veliko brezpravno večino. Bliža se nova doba in na delavstvu je sedaj ležeče, da jo izkoristi v svoje koristi v prid sebi in vsemu prebivalstvu. Obrtno sodišče v Trstu. Z dnem 10. t. m. je pričelo svoje delo¬ vanje tržaško obrtno sodišče. Kako nujna potreba je bilo to obrtno sodišče za tr¬ žaško delavstvo, je razvidno iz razprav, ki se vrše od onega dne naprej med delavci in delodajalci. Naravnost neverjetno se zdi človeku in studi se mu postopanje delo¬ dajalcev napram delavcem, ko se opaža na kak način skušajo prvi oslepariti svoje uslužbence. Videli smo razne tvrdke in delodajalce ki so jih tožili delavci i ker jim niso hoteli plačati čezurno delo, ker so odpovedali delavcem službe, ne da bi jim dali za odpoved zakonito določen rok 8, 14 ali mesec dni. Drugi zopet, ker so jih vpisali delodajalci v bolniško blagajno na podlagi nižje mezde, kakor so jo faktičo dobivali in so zaradi tega prejemali od bolniške blagajne kadar so bili bolni, manjšo največi, celo edini zločin, ki se kaznuje že tu na zemlji in mnogo strožje še v več¬ nosti. Glede vzgoje razuma je imela šola namen, zabraniti postanek samostojnega mišljenja; zato tudi ni navajala otroke k temu, da bi si ustvarjali svojo sodbo in da bi si prizadevali stvari razumeti, marveč je enostransko gojila spomin. V prvi vrsti so se otroci učili na pamet zgodbe iz sve¬ tega pisma in katekizma. Srednje in viso- košolstvo, koje je vodila cerkev ravno tako kakor ljudsko šolo, se je odlikovalo z isto enostrnnostjo; vse učenje je bilo tako or¬ ganizirano, da je bil izrek v pretežni meri odvisen od učitelja, da se je kolikor mo¬ goče največ naučil na pamet in da je kar naj manj e mislil. Tudi naloga visokih šol ni bila ta, da bi vzgojila zmožnost samostojne sodbe, da bi dala potrebna navodila k sa¬ mostojnemu delu n. pr. znanstvenemu, marveč ta, da je dijake učila ponavljati to, kar so drugi izmislili napisali in že sami ponavljali, in kar je cerkev v sporazum- Ijenju s posvetno gosposko odobrila. (Dalje prih.) 2 podporo nego bi jo bili dobivali če bi jih bili vpisali delodajalci na podlagi resnične plače. Neki delavec je tožil kovinarsko družbo za 120 neplačanih ur dela. — Drugi zopet, ker mu je gospodar obdržal delavsko knjižico, ko mu je odpovedal delo in ni mogel delavec radi tega najti druge službe itd. Večino pravd so do danes dobili delavci. Karakterističen je način, s katerim ho¬ čejo delodajalci oslepariti delavce in obrtno sodišče. Zgodilo se je, da se je kakemu delavcu odpovedala služba v teku S dneh, dočim bi se mu moglo dati rok 14 dni. Delodajalec ali zastopnik tvrdke pride in pravi, da se pri njih vzame delavce v službo vedno na podlagi posebnega reda, ki ga mora podpisati vsak delavec predno stopi v službo. Pripetilo pa se je, da so se delodajalci sklicevali na take delavne rede, .ne da jih je bil delavec tožitelj pod¬ pisal. Izkazalo se je tudi, da so strdi de¬ lodajalci podpisati delavcu prazno polo in so jo izpolnili potem sami, kakor so hoteli. In veliko drugih enakih sleparij strani de¬ lodajalcev so prišle na dan ravno potom tega obrtnega sodišča. Največje, zanimanje pa vzbujajo tožbe uslužbencev parobrodne družbe «Avstro- Amarikane* proti omenjeni družbi, ki ima baje to slabost, da le nerada plačuje svo¬ jim uslužbencem delo, ki ga izvrše za njo. Tako je morala do danes plačati že štirikrat po 300, 400 in več kron. Neki uradnik jo toži sedaj za nič manj nego 3000 in več kron in sicer deloma radi neplačane večmesečne službe, deloma radi neplačanih troskov, ki jih je dotičnik imel pri opravljanju službe in troške pri vožnji v Ameriko itd. Pri razpravah proti tej parobrodni družbi «Austro-Amerikana» je pa prišla na dan tudi sleparija, katere se je posluževala ta družba, pri nabiranju izseljencev. Družba je razpošiljala svoje agente po raznih deželah nabirati izseljence. Ti agenti so takorekoč silili ljudstvo da se seli v Ameriko. V Ameriko samo so pa pošiljali agente, da so podkupovali izseljence naj pišejo sorodnikom in prijateljem v staro domovino, da se jim tam dobro godi. Se¬ veda so podkupili, da pišejo tako tudi take, ki se jim ni dobro godilo, samo, da so dobivali izseljencev, ki so potem drago plačevali vožnje v Ameriko. Zanimivo je, kako se razni delodajalci ali zastopniki tvrdk pokazujejo pri teh raz¬ pravah pravi nevedneži, ki ne razumejo najelementarnejših obrtnih in enakih za¬ konov. Tudi o poslovanju in pravicah bol¬ niških blagajn nimajo nobenega znanja. Obrtno sodišče je bilo tedaj za delavce nujna potreba. Dejstva so pokazale potrebo te ustanove. Želeti bi bilo tedaj, da bi se je delavci posluževali vsikdar, ko bodo imeli potrebo. In te imajo gotovo, kajti že prvi dnevi delovanja tega sodišča so po¬ kazali kako gosti so slučaji, ko skušajo delodajalci oslepariti delavce na en ali drug način. Da damo tudi slovenskemu delavstvu priložnost seznaniti se z razpra¬ vami tega sodišča bomo pričeli s prihodnjo št. objaviti izvlečke teh razprav na katere opozarjamo že danes naše čitatelje. Domače stvari. Sl. c. kr. postno ravnateljstvo v Trstu opozarjamo na nered, ki obstoji v časnikarskem ekspedicijskem oddelku. Posebno v zadnjem času se prav nič ne pazi za točno v pošiljatev časnikov na dom naročnikom. Se posebno veselje pa imajo pri oviranju razpošiljatve «Delavskega Lista*. Tako se n. pr. zgodi večkrat, da se vrača list raznih naročkikov z opazko „se ne sprejme in ga potem dotični na¬ ročniki reklamirajo pri našem upravništvu. V zadnjem času se vrača liste z opazko „pod tem naslovom nepoznan 1 potem, ko se jim je pod enim in istim naslovom že večkrat dostavilo na dom t. j. potem ko so že dobro poznani. Iz tega bi morali sklepati, da se take opazke napiše najbrž že na poštnem uradu v Trstu, ali pa da delajo to razni pismo¬ noše i v Trstu i po okolici i po Krasu. Sl. c. kr. poštno ravnateljstvo prosimo tedaj, da stori enkrat konec takim ncdo- statkom, kajti drugače bi bili prisiljeni po- služiti se drugih sredstev v poravnanje tega neprijetnega nedostatka. Naročniki plačujejo in imajo tudi pravico zahtevati. In mi ki plačujemo poštnino imamo tudi pravico zahtevati, da naredi poštni urad svojo dolžnost. Kuj pravimo „Edinost“ poroča najprej kako, in kaj da je govoril sodr. Scabar v državnem zboru v ital. jeziku in DELAVSKI LIST praša potem, kaj pravimo mi. No, ker je „Edinost“ že tako radovedna ji povemo, da pravimo ravno isto kar smo pravili, ko so govorili češki sodrugi v češkem, poljski sodrugi v poljskem, nemški v nemškem jeziku itd. in tudi ravno tisto kar smo pravili ko je govoril Ribar v slovenskem jeziku. „Edinosti ni seveda prav, da je govoril v imenu Giordana Bruna, Galileia Galilei, Ardigio itd. Ona bi bila rada, da bi bil govoril v imenu kakega Gregorija IV. in Pij a IX. in v imenu družbe Igna¬ cija Loiola makari v latinskem in tudi v turškem jeziku. To bi bila želela „Edinost in vsi njeni uredniki ki hrepene po pra¬ voslavnem klerikalizmu. Kar se pa tiče slovenskih šol je naše mnenje isto, ki smo ga povedali zaradi slovenskih šol v Istri v 25 št. našega lista v članku „Solske razmere v Istri 1 '. Evo gospa „Edinost , kaj pravimo. -I/ 1'lmaiici glasilo tr¬ žaških mazinijancev, se jezi nad sodrugom Tumo, ker je sklical shod, ne da bi bil obvestil za to ital. sodruge, da ni obsojal v svojem govoru na tem shodu prav nič postopanje slovenskih narodnjakov in da je sklical shod v gostilni Marzini v Gorici baje zato, da poveča število slovenskih provokatorjev. Gospodje okolu Emancipa- zione, bi menda radi, da bi se jih osmešilo pred poštenimi ljudmi, kajti ne moremo si misliti, da bi ti ljudje pisali tako neumne članke in notice pri zdravi pameti. Tudi se jeze, da ni šel na shod Gabrščeka in tam odgovarjal na njegove napade na italijane. Če gospodje okolu Emancipazione mis¬ lijo, da je dr. Tuma postal zato socialni demokrat, da bi hodil braniti italijanske otroške šoviniste pred slovenskimi in na¬ robe, kakor to zahtevajo naši, potem se prokleto motijo. Če slov. in ital. nacijonalci hočejo delati narodne komedije, prosto jim, dokler mo¬ rejo. Mi in z nami dr. Tuma bomo že pa¬ zili, da se take komedije ne bodo po¬ navljale več tako redko kakor sedaj. Toliko v odgovor gospodom modernistom ital. nacij onalizma, katerih modernizem obstoji baje v tem da od vsega nič ne razumejo in da slede svojim starokopitnim prednikom prav tako kakor izvežbani psiček za svojim gospodarjem. KlelitrlČMl g« torulk je postal predsednik N. D. O. V poročilu o shodu N. D. O. ki se je vršil v Št. Andrežu v nedeljo 21. t. m. pripovednje „Edinost“, da je gdvor dr. Mandiča elektrizoval navzoče. Tudi pripoveduje „Ed.“ da so se tisti ne¬ verni Tomaži, ki nikdar nič pametnega ne čitajo, kar divili programu N. D. O. Mi se strinjamo popolnoma z „Edinostjo“ da jih je mogel govor Mandiča elektrizo- vati, in da so se mogli diviti programu N. D. O. so morali biti ti ljudje pač samo taki, ki nikdar nič pametnega ne čitajo. Kdor je kdaj kaj pametnega čital, ta se gotovo ne bo divil programu N. D. O in ga tudi električni govori Mandiča ne bodo elektrizovali, kajti njegova elektro-govor- niška moč ni baje zelo velika. Da je resnica, da so bili na shodu tudi taki, ki niso nikdar nič pametnega čitali nam je v dokaz, da so se smejali stvarnemu govoru sodr. Gorkiča iz Vrtojbe, kakor poroča „Edinost“. Bil je to pač narobe shod. Vsi ti ljudje pa čitajo vedno „Edinost“ „Sočo ‘ in druge liberalne in klerikalne liste, v katerih menda ni — po mnenju „Edinosti same, objavljenega nikdar nič pametnega. In tudi v tem oziru se strinjamo z „Edinostjo . Revež je revež ! Dosedaj ni vedel tega nihče raztolmačiti. A prišli so neka¬ teri gospodje s svojim «Delavskim tova- rišem» in so že v prvi št. svojega glasila povedali, da revež je revež. Gospodje niso zgrešili. Njihova globokoumnost sega pač do neba, in priznati moramo, da če bi se vnela med nami in njimi polemika, da bi ji ne bili kos, kajti do revežev imamo tudi mi nekoliko usmiljenja, in tega načela bi se mogli držati tudi z reveži okolu «De¬ lavskega tovariša*. Ti ljudje pa verujejo v svojo globokoumnost prav tako kakor v nezmotljivost svetega očeta papeža. In prva je vredna druge. Zato silijo ljudstvo naj Sita njihov list, iz katerega se bo baje veliko naučilo. Res naučilo se bo spozna¬ vati globokoumne klobasanje in večne neumnosti, ki jih ti ljudje strijo tiskati v pouk in zabavo vsem vernim in nevernim kristijanom. Posebno v 3. št. “Del. tov. x so takih globokoumnosti nakupičili kakor bi jih bili jemali .'z skednja. S svojo bistroumnostjo pa so se posta¬ vili kakor petelin na gnoju in zavpili v uvodnem članku: „Ootovo ni nič lažjega kakor se rogati resnicam in naukom ka¬ toliške vere. Kajti ti nauki in resnice so za človeški razum nezopopadljive. Ko bi jih človeški razum zapopadel, bi ne bilo treba teh naukov verovati. Kavno v tem obstoji vera, da verujemo v nekaj česar ne moremo nikdar razumeti. In tu so imeli gospodje popolnoma prav. Lahko se je rogati njihovi veri, to priznajo sami in priznajo tudi, da če bi se te nauke razumelo bi se potem ne verovalo več vanje. To je tedaj vzrok, da vera peša, ker ljudstvo začenja razumevati vaše nauke in resnice. Pač ste gospodje. in to vam je treba priznati. Iz Ibazovske fare. (Dopis iz Bazo¬ vice). Kakor povsod, kjer nas je še kaj “pametnih*, imeli smo tudi v Bazovici na praznik sv. rešuj ega telesa veliko procesijo. Klatili smo — ultra citraque po Bazovici navdušeno prepevaje in slaveč in hvaleč Stvarnika, ki nam že delj časa deli — lepo vreme. Vsi smo bili praznično oblečeni: moški in stare žene v črnem, dekleta v pisanem, deklice pa v belem, samo plašč župnikov je bil rumen, kakor je rumena — polenta, po kterej mlatimo vsaki dan, počenši od | praznika „Obrezovanja Gospodovega ‘ do sv. Silvestra. Luksus je bil res velik. Seveda se pri tolikej razkoši ni smelo pozabiti tudi na cerkvene križe. To se tudi ni zgodilo, za to so že poskrbela naša dekleta. Zložile so primerno svoto, in potem kupile prelep venec — še Marija Devica, Bog jej daj v miru počivat, bi se ponosila ž njim. Ta je dala eno krono, ta dve kroni, manj ene krone pa ni dala nobena, ker bi se morda zamerila ljudem in morda tudi gospodu župniku. Naša dekleta hodijo vsako jutro zgodaj v Trst, dve uri daleč, z vrčem mleka na glavi, klatijo potem do desete, enajste ure po Trstu preden mleko razprodajo, potem pa spet proti domu. Pri tem pa zaslužijo dve, k večjemu tri krone. Ne bo pa pre¬ tirano, če rečem, da se minimum 3 /s družin hrani s temi dohodki. Menim torej, da jim veliko ne ostane za nakupovanje vencev in opletanje cerkvenih križev. Pripisovati je toraj našim dekletam ve¬ liko nespamet, tistim pa, ki od njih take žrtve zahtevajo, skrajno — brezobzirnost. Quousque tandem...?!! Jfove volitve v istrski deželni zbor so razpisane in sicer za spošno skupino na 25. oktobra, za kmečke na 30. oktobra za mesta in trge na 4. novembra, za trgovsko zbornico na 9. in za velepo¬ sestvo na 10 nov. Okrajna bolniška blagajna v Trstu. —; Število bolnikov ostalo od XXIV tedna (od 7. junija do 13. junija) je 1295. Novih bolnikov, ki dobivajo subvencije vXXV. tednu t. j.od 14. junija do 20. junija je 599. Število odpadlih bolnikov v poslednjem tednu je 611. Odpadlo je tedaj 9.599 dni subvencije. Bolnikov, ki vživajo subvencijo ostane v blagajni še 1283 od katerih zdra¬ vijo specijalisti 360 bolnikov in sicer 119 radi spolnih in kožnih bolezni 148 bolnikov je pa v bolnišnici. Od 1. januvarja pa do 20. junija je bilo naznanjenih 15.226 novih bolnikov, od¬ padlo jih je pa 15.1251. j. 208.021 dni bolezni. Blagajni naznanjenih porodov je bilo v pretečenem tednu 15 in 8 članov je umrlo. Od prvega januvarja pa do 20. junija šteje bolniška blagajna 258 porodov in 205 slučajev smrti. Porodnih, bolniških podpor in podpor v slučaju smrti se je izplačalo v preteče¬ nem tednu 18.277'69 K. Od prvega januvarja pa do 20. junija se plačalo 468.978’64 K podpor. Stanje članov je sledeče: Ob zaključku XXIV. tedna je imela blagajna 39.124 članov. V XXV. tednu je pristopilo 17'56 novih članov. Izstopilo jih je 1510. Ostane jih ob zaključku XXV. tedna tedaj 39.370 članov. - Dolžnost vsakega sodruga je, biti naročen tudi na glavno gla¬ silo jugoslov. soc. demokratične stranke f ,Rdeči Prapor" . DOPISI. b GORIŠKO. s £ Podgora. Zaupni shod se je vršil p p t. m. zaradi ustanovitve delavskega izobr a . j) ževalnega društva in zaradi izvolitve zaup, j f nikov krajne organizacije. Udeležba je bil a povoljna ter je sodrug Henrik Tuma r az . 9 jasnil pomen krajevne organizacije, strrp n kovne organizacije in organizacije po izo- ji braževalnih društvih. Izobraževalna in p ra . j vovarstvena društva pravzaprav ne spadajo 1 v organizacijo socialnodemokratične stranke, i posebno tam ne, kjer je delavstvo zavedno 1 in je združeno po strokovnih organizacijah, o Te dajejo delavstvu priliko, da ima svoje 1 čitalnice, knjižnice, ter da se shaja na po. t svetovanje. Prirejanje veselic tudi ne more I 1 spadati v splošno organizacijo socijalnede- 1) mokracije, ker večinoma veselice zavajajo delavca v to, da mnogokrat svoj prislužek h med tednom v nedeljo brez pravega cilja " izda. Izobraževalna društva so potrebna le n tam, kjer socialdemokratično delavstvo ni še dovolj razvito in se ne zaveda svoje moči, n j er je treba nastopiti bolj poucevalnf . in družiti še manj zavedne člane v društ- J vih, kjer so na razpolago časopisi, kjer se ^ prirejajo predavanja, se vrše pevske vaje L in enako. Tudi med Nemci so se ustanav-U ljala izobraževalna društva iz početka, ko J so bile ideje socijalnodemokratične stranke ” še malo razširjene, sedaj pa je povsod na Nemškem namesto izobraževalnih društev j stopila strokovna organizacija posebno v ■ industrijskih centrih, kjer se delavstvo deli po strokah in ima vsaka strokovna orga¬ nizacija tudi svojo čitalnico. Razmere na Goriškem in sploh po Slovenskem so se¬ veda take, da je treba posebno po vaseh, kjer so pristaši socialnodemokratične stranke najrazličnejših strok, pričeti z izobraževal¬ nimi društvi, da se nekako tekmuje z ena¬ kimi društvi klerikalne in liberalne stranke. Čestokrat se odvaja delavce od socialno¬ demokratične stranke ravno po teh društ¬ vih. To velja posebno za Podgoro, zaradi- tega je v tem okraju potrebno posebno izobraževalno društvo. Izvolil se je nato pripravljalni odbor, kateremu se je poverilo, da izposluje pri namestništvu potrdilo pravil. Pravila de¬ lavskega, izobraževalnega in pravovarstve- nega društva v Podgori, so zasnovana po vzorcu, kakor so za socijalnodemokratično stranko v drugih krajih v rabi. Pri drugi točki dnevnega reda je pov-\ darjal isti sodrug posebno važnost krajev¬ nih političnih organizacij. Vsa moč socijalnodemokratične stranke prihaja iz krepkih političnih organizacij. Le-te dajejo pravo demokratično podlago stranki, v krajevnih organizacijah se dru¬ žijo pristaši stranke ne glede na spol, starost in poklic, vezani po svoji besedi, da priznavajo program in sklepe stranke. Ako krajevne organizacije čilo nastopajo, potem čuti vsak sodrug dolžnost, da prido¬ biva novih sodrugov in da razširja socijal¬ nodemokratične ideje. S svojimi zaupniki stoje v najožji stiki s tem, da prejemajo od njih strankine časopise, da sc pogo¬ varjajo o vseh dogodkih, ki se tičejo stranke in strokovnih organizacij v krajo in da potem zaupniki spravljajo važnejše reči v javnost in pred okrajne konference. Posebna naloga krajevnih organizacij jt da vzdržujejo strankine liste. Dolžnost sodi- je, da zahtevajo, da se „Rdeči Prapor na- roči po vseh javnih krajih, t. j. po kavar¬ nah in krčmah, kamor zahajajo sodrugi, i" da je vsak sodrug naročen na en kt' 3 „Delavskega Lista". Najbolje je za vsako organizacijo, da se list naroči v tolik« eksemplarjih, kolikor je članov krajevne organizacije, da pride list na naslov enega zaupnika in da se list potem potom zaup¬ nikov razdeli po kraju. Sodrugi imajo se¬ veda vplivati na to, da se inserati domačih podjetnikov objavljajo v strankinem listu* Najvažnejša naloga krajevnih organizaciji 6 organizacija za volitve: državnozborska deželnozborske, za občinsko zastopstvi bolniške blagajne itd. Druga naloga P a ) e skrbeti, da se ustanove v kraju strokovne organizacije. V Podgori obstoji strokovna fabrična organizacija, treba pa je zedink* tudi druge stroke, posebno kovinarje, ® l ' zarje in težake. Ako bi ne bilo dovolj ni 11 števila v enem kraju, pa se raztegne) 0 strokovne organizacije v bližnjo okoli « 0 goiiško. Posebno važna je organizacija t« žakov za Podgoro, Solkan, Štandrež, be® peter in Gorico samo. Težaki in vozni* se zbirajo večinoma iz teh krajev in če se združijo vsi, bo mogoče zbolj* 1 ekonomični položaj tega tako zanemarjeni' stanu. Nato je sledila izvolitev 10 zaupnik 0 '' DELAVSKI LIST 3 6*. Andrei. Shod N. I). 0. Prete- ’ nedeljo je priredila pri nas N. D. O. ^ . 1 1-i/Mi/in-o crv 1 t1 rl <">1 n rvi 1 /~v Q1 ^ neudj^ . 1 ~ * g l,od katerega se je udeležilo 81 oseb. ,rila sta Mandič in Jaklič iz Trsta t^o, "kakor” znata samo ona dva. fhvz je bil tak 0 majhen, da sta tovariša ko razumela, mtuaui pivu SUIJOJ tl- .'skili narodnjakov. Govoril je tudi naš Ž:1 drug Miha Gorkič iz Vrtojbe, ki je, kot S °vnden delavec, postavil na laž Mandiča D ' Jakliča- Govoril je popolnoma stvarno ! n -n mu navzoči vsi odobravali celo dr. ID mu jlandič narodnjaki l-ako so sam. Povedal je kako so se lagali __ glede vprašanja šolstva, in se lagali o dogodkih pri skupščini družbe Sv. Cirila in Metoda v Pulju itd. p r ; glasovanju, da se skliče v kratkem ustanovni zbor N. D. O. je glasovalo 12 (dvanajst) od navzočih izmed katerih 6 li¬ beralnih kmetov. Tako je končal ta klavrni shod Man- ( jj 5 a> ki sc mu. pa zahvaljujemo, da se ustanovi v nedeljo na novo krajna orga¬ nizacija jugoslov. soc. dem. stranke. Vrtojba. Gospodarske razmere v o-oriški okolici. V sedanjem času proda- j a j 0 naši kmetje svoj glavni pridelek t. j. krompir. Slovenski trgovci so ponujali 11 kron za vsakih 100 kg krompirja. Tržaški .italijanski so pa plačevali po 12 K. Seveda bi mi o vsem tem ne pisali popolnoma ničesar, da ne živimo ravno v času, ko se naši trgovci tako radi sklicujejo na svojo narodnost, na tisto narodnost, v imenu katere se zavezujejo z ital. nacijonalci. V Vrtojbi imamo tri trgovce, ki so v pet¬ najstih letih bivanja v Vrtojbi postali ve¬ letrgovci in veleposestniki. Naši kmetje delajo in se trudijo za košček vsakdanjega kruha, že celo življenje in nimajo od tega nič; ti naši preljubeznivi narodni trgovci pa, ki kaj radi prodajajo jako drago svoje blago, ti pa odirajo in izkoriščajo nevednost našega kmeta kakor le malokje. Tako so hoteli preprečiti tudi konkurenco kmečkih pridelkov. Hoteli so narediti pogodbo s tuk. kmeti radi prodaje krompirja, ki bi ga bili oni kupovali po 12 K. Seveda so jim ta namen tržaški trgovci preprečili. Mi namreč nismo zato, (to je samo v sebi umevno) da bi bila živila cim bolj draga in da bi kmet odiral delavca. Toda če trgovci prodajajo krompir po eni in isti ceni če jih stane 12 ali 11 K, je naravno da tiste krone odveč ostanejo v žepu kmeta, v žepu tistega, ki je delal mesto da bi šle v žep onega, ki nič ne dela. Neki vrtojbenski trgovec je rekel, da bi on kupoval krompir še najraje če bi bil po 3 K, ker bi imel potem pri današnji enaki ceni po kateri ga prodaja veliko večje dobičke. Taki so gospodje narodni trgovci. Ajdovščina. Z velikim pmnpom in besedičenjem so ustanovili tržaški glavarji krumirjev svojo N. D. O. Kako je ta or¬ ganizacija delavska je dovelj ako si ogle¬ damo odbor, v katerem sede malo ne sami delodajalci. Kakor po navadi ob prilikah narodnih shodov, se je pripovodalo tildi odnevu ustanovitve N. D. O. kakor o nekakem zgodovinskem dnevu. Toda koliko zgodo¬ vinskih dni in koliko zgodovinskih dogod¬ kov imamo mi Slovenci že zabeleženih v naši revni zgodovini. Ustanovili so jo, in danes po kratkem času njene ustano¬ vitve se za njo nihče več ne briga. Pojmi so se zaceli že nekoliko bistriti in med de¬ lavstvom raste polagoma spoznanje, da ne spada v. N. D. O. marveč v socialno de¬ mokratično organizacijo, ki jo tudi v kratkem ustanovimo. Z delavstvom in tudi z izobra¬ ženci je sedaj že ložje govoriti. Ljudje začno misliti, in ko nastopimo mi in po¬ kažemo našo energijo na delu v blagor delavstva, v blagor človeeanstva, tedaj bo konec dolgoletnim narodnjaškim kome¬ dijam. Nabrežina. Surovost tuk. žendar- inerije. Dne 11. novembra so nekateri naši vaščani pretepli nekega razgrajača po imenu Martina Pertot. Stvar je bila v preiskavi, toda brezvspešno. Pretepačev se ni dobilo. Pred par dnevi so se pa dotičniki sprli z nekim svojim tovarišem in ta jih je iz maščevanja ovadil žendarmariji. Da je prišlo na dan, kdo ga je pretepel, in da se dotičnike primerno kaznuje je prav in zaradi tega se ne bomo pričkali. Opo¬ zoriti hočemo samo javnost na surovost tukajšnjih žendarjev. Izmed aretirancev je bil tudi Martin Sulčič. Žendarji so ga aretirali ob 11. uri zjutraj, ga zvezali tako zvezan je bil ubogi revež v žen- dannariji do 4. ure popoldne. Tam so ravnali z njim prav tako kakor s živino. Ljudje, ki so hodili mimo pripovedujejo, so culi žendarje vpiti sledeče besede: »sakramenska duša, jeb_ b_, ali boš Povedal 11 . Tako so vpili in slišalo se jih je Ha cesto. Sulčič sam pa pripoveduje, da ga je, med tem ko je bil uklonjen, stražili mojster udaril s pestjo po glavi tako moc.no , da mu je pol ure po glavi Šumelo in da je hotel klicati že na pomoč. V mis¬ lih si predstavljamo prizor, ki bi bil nastal, da je klical Sulčič na pomoč. Okrog žen- darmarije, bi se bilo zbralo ljudstvo, žene otroci itd. Naši kozaki bi bili začeli ravnati z ljudstvom gotovo po stari navadi t. j. odganjali bi ljudstvo s silo. In kdo bi bil kriv ? Ako vidijo žendarji koga da živino pretepa, ga naznanijo sodniji. Morda bi bilo dobro, da bi sodnija postopala tudi proti njim, ker so pretepali moža tedaj človeka in s silo so mu hoteli izvleči priznanje zločina. Gospodom bi svetovali, naj nikar ne nadaljujejo s takim postopanjem. Hvala bogu, ne živimo v časih svete inkvizicije in tudi še nismo sinovi ruskega batjuške, zoper katere se postopa z nagajki , vislicami in svinčenimi jagodami. To naj si naši žandarji dobro zapomnijo. Sicer pa bodo imeli opraviti tudi radi te zadeve in upa¬ mo, da jih kdo pokliče na red, sicer bomo govorili, dokler se to ne bo zgodilo. Vedno lepše. Agent Ukmar iz Celja je napravil tuk. pekovskemu gospodarju Luki Ferlič rubež (sekvester) za 800 K. Prišel je eksekuter iz Komna in dva žendarja da izvrše rubež. Ko je eksekuter vzel Fer¬ liču uro in 6 kron iz miznega predala, je našel tudi zlato verižico, uro in prstane, ki jih je hranila Ferličeva soproga v po¬ sebni škatljici. Eksekuter je hotel imeti tudi to. Zena pa mu ni hotela dati, rekoč da je njeno. Toda eksekuter se za to ni zmenil in kar ni mogel z lepa je hotel doseči s silo. Premetaval je ubogo revo sem in tja po sobi. Ferlič ga je začetka opozoril, da naj bo s ženo miren, ker je noseča. Toda eksekuter iz Komna se za to ni zmenil. Končno se je Ferlič razjezil, ker ni mogel več trpeti, da bi se uganjalo z njegovo ženo baš tako kakor se komu poljubi in jo je hotel iztrgati iz grdih rok gospoda eksekuterja. Zdaj pa stopita k Ferliču oba žendarja in ga zvežeta, da je mogel eksekuter mirno izvršiti svoje delo. Ko je le ta preiskal še vse druge prostore, so odvedli žendarji Ferliča v Komen v zapor. Vaški otroci so se kar jokali nad tem prizorom in ljudstvo je žvižgalo žendarjem, ko so odhajali s Fer¬ ličem. Sedaj so pa pristopili žendarji k množici, da poizvedo kdo je žvižgal, toda zamanj. Nič niso izvedeli. Ferličeva soproga je te dni porodila in občuti posledice brutalnega ravnanja ekse- kutorja. Mar ni to zopetna lumparija, ki se je dogodila pod bistrim očesom zastopnikov žendarmarije ? — Eksekuter se imenuje Strekelj. Sodniji v Komnu bi priporočali, da pusti take ljudi raje doma. Sicer so pa potrebni da se jih najprej poduči, kako se imajo ravnati s poštenimi ljudmi. Drugače se zna ljudstvo res razjeziti in pokazati nekateri gospodi, da Nabrežina ni v Ga¬ liciji. To naj si kdo dobro zapomni, da si bo v takem slučaju pripisoval posledice svoji brutalnosti. Sodniji v Komnu priporočamo, da naj prihodnjič, če bo treba pošlje k nam ekse- kuterje, ki bodo vedeli da so ljudje oni in drugi, in ne take, kakor je Štrekel, ki ne pozna postav in misli da kakor sam so tudi drugi .... neotesanci (da ne rečemo kaj drugega). ISTRA. Koper. V nedeljo dne 21. t. m. slavilo je pevsko, bralno in godbeno društvo „Ilirija“ v Pobegih velepomembno slavnost razvitja društvene zastave. Na videz je imela slavnost izključno naroden značaj. A če pomislimo, da so bili Pobožani še pred nekaj leti zasužnjeni Italijanom, in so se šele pred kratkim časom znebili njih jarma se slavnosti ne more odrekati tudi social¬ nega pomena. Nedeljska slavnost pomeni prebujenje in osvobojenje Pobežanov. Ne spuščam se v opis posameznih točk simpatične veselice, omeniti pa moram s pohvalo pevske zbore iz bližnje okolice, ki so res korektno nastopili in z občutkom in preciznostjo izvajali posamezne pesmi. To je znamenje da se širi tudi pri isterskih Slovencih napredek in omika, zasluga za to pa gre v prvej vrsti našemu učiteljstvu, ki ne omeja svoje vzgojevalne naloge le na šolsko deco, ampak širi omiko tudi med drugimi sloji. Pri veselici je vladalo navdušenje in najlepši red, in prireditev je uspela v čast društvu „Ilirija“ in vrlim Pobežanom. K veselici ja prišlo tudi nekoliko slo¬ venske inteligence iz Kopra. Da pa ti niso imeli namena prispevati k sijaju slavnosti, pokazalo nam je obnašanje nekega gospo¬ diča, ki je ves čas norce bril in z neslanimi dovtipi zasmehoval in zasramoval prireditev in prireditelje. Ako bi se na tak način obnašal kak zagrizen Italijan, bi bil go¬ tovo dobil zasluženo plačilo. Ker se pa ta gospodič prišteva slovenskej inteligenci in si celo stavlja geslo: „Krotiti v narodu strasti in vzbujati veselje do rednega živ- ljenja“, imeli so navzoči z njim potr¬ pljenje. Delavci! Sodrugi! Somišljeniki! Naročajte Delavski List u m sirite yy društvene stvari. Sodrugi v Škorklji so vabljeni na zopetno posvetovanje, ki se vrši v nedeljo dne 28. t. m. ob 10. uri zjutraj v prostorih podružnice „Ljudskega odra“ v Škorklji ul. Commerciale št. 516. — Nihče naj ne manjka. Podružnica „Iijmlskrga odra * 4 v Škorklji vabi. vse svoje člafte na važno zborovanje, ki bode ,v društvenih prostorih ul. Commerciale št. 516. v nedeljo dne 28. t. m. ob 6. uri zvečer. Pridite vsi. Skupina »likarjev vabi vse svoje člane na \ ažno zborovanje, ki bode v ne¬ deljo dne 27. t. m. ob 10. uri zjutraj v III nad. Delavskega doma. Delavsko gibanje. Zidarji dozori V Splitu v Dalmaciji je stavka zidarjev. Tamošnji delodajalci so razposlali svoje agente v Trst in na Kranjsko iskati stavkolomce. Dosedaj se jim ni po¬ srečilo vjeti niti enega. Opozarjamo slo¬ venske zidarje, da tudi v bodoče ne bodo osleparjeni od takih agentov in opozarjamo jih tudi naj ne gredo v Split iskat dela. T prid stavkajočim zidarjem v Splitu. Komisija strokovnih organiza¬ cij, in politični odbor sta otvorila podporno listo v prid stavkujočim zidarjem v Splitu, katerim groze tamošnji delodajalci s pre- nehanjem dela. Delavci! Sodrugi! Podpirajte stavku- joče zidarje! To je nas vseh dolžnost. — Prispevke in podpore naj se pošilja od¬ borom strokovnih organizacij, strokovni ko¬ misiji ali pa upravništvu „ Delavskega Lista“. Prispevke se bo objavilo v „De- lavskem Listu . Izredni občni zbor skupine te¬ žakov. V nedeljo dne 21. t. m. se je vršil v Delavskem domu v Trstu izredni občni zbor skupine težakov. Zbor otvori predsednik sodr. Serbo, ki da prečitati za¬ pisnik zadnjega občnega zbora, ki se vzame na znanje. Pri drugi točki je podal predsednik po¬ ročilo o zboru prometnih delavcev na Du¬ naju. Pri tretji točki so bili izvoljeni v izpraznena mesta odbora sledeči sodrugi: Cerkvenik Alojzij, podpredsednik; Dell Senno Dominik, podtajnik ; Mihelič Leopold, blagajnik; Bolčina Atilio in Kozlevčar Alojzij, odbornika. Pri točki slučajnosti govori predsednik Serbo o delu, ki se ga je naredilo v do¬ sego delavskih izkaznic (tessere). Da jih gospodarji ne sprejmejo, je samo znak, da nočejo sodelovati z organizacijo delavstva. Za to gre posebna zasluga njihovemu vodju Cimadoriju. Po govoru raznih de¬ lavcev se je sprejelo sledečo resolucijo: „Tržni težaki protestirajo energično proti nepravilnemu postopanju napram delavcev iu nalagajo komisiji, da takoj poroča o tem županu in vladnemu namestniku, ki sta prva podpisana na pogodbi med delavci in delodajalci 11 . Tajnik sodrug Tomasini poroča na to o stavki zidarjev v Splitu. Priporoča navzo¬ čim, da podpirajo stavkujoče in predlaga naj se nalaga odboru, da daruje gotovo svoto v to svrho. Predlog se sprejme z velikim odobravanjem in sprejme se sle¬ dečo resolucijo. „Tržaški težaki pozdravljajo junaški boj zidarjev v Splitu; izjavljajo se solidarnim in priporočajo da vstrajajo v stavki pogumno do popolne zmage. Iz med navzočih se je nabralo za stav¬ kujoče v Splitu 12‘80 K. Ustnica uredništva. Pulj, Nabrežina, Trst. Vsled pomanjkanja pro¬ stora smo bili prisiljeni prenesti vse za prih. št. Županstvo v Nabrežini tudi prihodnjič vsled po¬ manjkanja prostora. VERA IN STALIŠČE SOCIALNE DEMOKRACIJE. (Predavanje.) Ena temeljnih postavk v programu socialnode- mokratične stranke je: vera je zasebna stvar. Soči jalnodemokratična stranka je s tem hotela priznati važnost verskega vprašanja in obenem tudi težko rešitev tega problema. Ravno zaradi težke pojmlji- vosti vprašanja o veri je socijalna demokracija od¬ klonila staviti pozitivno načelo glede vere ter ga jo izročila iz strankarskega principijel nega programa izrekši, da smatra vero za popolnoma privatno star. To stališče socijalne stranke je upravičeno tudi radi tega, ker imajo razne države še stroga kazenska določila glede nekaterih priznanih verskih konfesij. Je torej prosta diskusija o veri skoraj ne¬ mogoča (primerjaj afero brošure vseučiliščnega prof. Wahrmund). Že s tem stavkom, da je vera pri¬ vatna stvar, pa je prišla socijalna demokracija v navskrižje z drugo veliko svetovno stranko, t. j. s klerikalno stranko, ki ima v svojem programu te¬ meljno točko, da vera nima samo vladati v za¬ sebnem življenju posameznika, ampak da mora vera obvladati tudi državnike in politike v jav¬ nosti. Ker so edini poklicani tolmači vere duhovniki, je dano že v temne premestljivo nasprotje med kle¬ rikalno in socijalnodemokratično stranko glede tega vprašanja. Socijalna demokracija je kljub javno izrečenemu načelu, da je vera privatna stvar, posvetila posebno zadnja desetletja, ko versko vprašanje povsod pri- kipeva na vrh, svojo posebno pozornost temu vpra¬ šanju, in lepe, bogate razprave so o tem podali ravno strokovno izobraženi ljudje socijalnodemo- kratične stranke. Po drugi strani pa se da z naukom socijalizma sestaviti samostojen svetoven nazor, ki obsega vse panoge človeške kulture, t. j. vedo, umetnost in vero. Treba je strogo ločiti pojem vere in pojem kon- fesije ali veroizpovedanja in cerkve. Cerkev je organizacija, ki ima za predpogoj ve- roizpovedanje, t. j. napisane zakone, kaj se mora verovati t. j. religija v ožjem smislu in kako se mora po danih verskih načelih živeti t. j. verska etika. Cerkev in veroizpovedanje torej segata v javno in zasebno življenje, ker dajeta zakone, veljavne za vse enako, in ti zakoni so tembolj strogi, ker jih smejo dajati le zastopniki cerkve in ker se ne smejo tolmačiti po dragih in ker je njih tolmačenje še povečem pod zaščito državnih zako¬ nov kakor tudi pri nas v Avstriji t. j. cerkev se smatra še vedno opora države. Dočim je cerkev ali državna ali socijalna insti¬ tucija ter v večalimanj tesni zvezi z državo, pa je vera, religija v pravem pomenu besede, povsem samostojen in docela ločen pojem od gotovega ve- /roizpovedanja. Vera (religija,/ je v tem širša in je splošen človeški kulturen pojav, kakor veda in umetnost. Kot kulturen pojav nastopa pri posa¬ meznih narodih tako iz davna kakor sega zgodo¬ vina in se kaže pri človeku, ko nastopa še v polni divjosti, v kateri se komaj loči od živali. Na naj nižji stopnji se izraža vera kot fetišizem. Fetišizem je eden najnižjih kulturnih pojavov, je produkt človeškega čustva v izrazu strahu in obo¬ ževanju vsled neznanja in polne nezavednosti. — Divjak, ki vidi prirodni pojav, ki mu je grozeč in vpliva le na njegove čute in docela temno na nje¬ gova častva, jame to prikazen iz strahu pred njo oboževati. Divjak n. pr. razume, zakaj je tiger ali zver njemu nevarna, ker vidi njeno telesno moč, zobe in kremplje. Zaraditega se zveri sicer boji, ali spusti se z njo v boj, da se brani. Ako vidi kačo, pa ne razume njene moči in vendar vidi, da ga umori na neviden, nepojmljiv način prej nego pa velikanska divja zver. Zaraditega kačo obožuje. Najde mrtvo stvar prečudne oblike, katere ni še nikdar videl, in si ne more tolmačiti, kaj da bi bilo; napolni ga s strahom in jo obožava. Taki narodi bivajo še danes v zapuščenih krajih Afrike in drugih zemeljskih delov. Fetišizem atavistično še danes vlada nepismene ljudske mase, ki je brez hudiča i ne pozna vere. Na tem vidimo, da je izvor vere v nepojmljivem čustvu, obenem pa. da je vstvarjanje oblike, po¬ sebne osebe sestaven del prvotnih religij. Bog nastopa vsikdar kot stvar ali oseba. Kakor hitro človek spoznava stvar ali osebnost, katero obožava, mine zanj strah pred njo in prestane mu biti sveta, — fetišizem je premagan. In kakor se jc človek razvijal in se vsled dela in medsebojnih bojev izobražal, se stopnjuje njegovo znanje, se bistri njegovo čustvovanje in vera se kaže bolj v umestvovanji nego čustvovanji. Oblika, kip boga stopa v ozadje in se izgublja, stopa v ospredje etika. Lahko pričnemo pri prvem, že precej visokem pojavu vere pri starih Indih. Indi so si zasužnjili v bogatih južnih deželah številno prebivalstvo in so njihovi prvi stanovi, t. j. duhovniki imeli možnost se visoko izobraziti nad ostalim prebivalstvom. Zaraditega se je tam razvila tudi prva cerkev, ki je vladala državno in zasebno življenje. Bolj pa ko je to storila, bolj je zašla v mrtva pravila, in nastopita je reakcija v osebi Buda, ki nam je prvi veliki učitelj nove vere v zgodovini. On je nastopil ravno proti strogim razredom, ki so se v indijski državi ustanovili, je zametaval ves vnanji lesk, vse obožavanje predmetov in dasi kraljev sin, je prišel do spoznanja, da človeška sreča nc obstoji v tem, da ima mnogo in mnogo vživa, ampak v tem, da mnogo ne potrebuje in zatira v sebi po- željenje. Tu nam nastopa že vera ne kot čustvova¬ nje, ne več kot oblikovanje božanstvene osebe, nastopa nam že kot filozofski nauk, t. j. odgovarja na preiskovanje, ki se tiče vsakega človeka: odkod smo in kam pojdemo. In izraža se v teh naukih posebno tretja in ne človeku najvažnejša panoga pojma vere kot religije: kako človeku vladati svoje življenje, da pride, do svojega cilja, do sreče. Na sebi lep nauk Budov, pa je po njegovi smrti po masi, ki se vedno nagiblje na fetišizen, kmalu prišel do tega kakor skoraj povsod drugod v zgo¬ dovini, t. j. da so učenci in nasledniki Budovi njega samega priglasili za boga in njega naredili fetič. Danes je budizem zašel kot veroizpovedanje, pristopno ljudskim masam, skoraj v popolno mali¬ kovanje. Velikanski kipi, če le mogoče izklesani iz ene skale, nam predstavljajo obliko Budovo, in pod te kose kamna pokleka indijsko ljudstvo in moli Budo kot svojega boga in duhovniki budizma so oni, ki so edini poklicani tolmačiti nauke Budove. (Dalje prib.) Izdajatelj in odgovorni urednik VINKO KERMOLJ. Tiska.TISKARNA MODERNA M. Susmel & Comp. ulica della Zonta 8. Domača kuhinja vedno dobro preskrbljena = Cene zmerne. = (j&jr Shajališče zunanjih sodrugov. Podpirajte edino DELAVSKI LIST ,,Delavski List“ se prodaja: V Pulju : v tobakarnah ZADNIK, ulica Promontore; BLAKA, ulica Giovia; Zanon, Čampo Maržo; CAMUFO, ulica lircolazione del Arsenale; BENUSSI, ulica Sisiano; PETAROS, Corso Francesco Giuseppe I. V Gorici: v tobakarnah: SCHVVARZ, ul. delle Scuole, KREBEL, ul. Rabata in BAIT, ul. Camposanto. IVAN ROVANŠKI ul. Corno 22. V Potlgori: v tobakarnah SKOČIR ANE in PREGARO JEREE. Vrtojba: FABIAN FRAN. tob. Nabrežina: v delavskih konsumnih zadzugah. Jesenice: MARIJA NOVAK, Gostilna pri Masarju. Gabroviea: FURLAN BENEDIKT tob. Nadalje, se prodaja v TRSTU, in v okolici v vseh važnejših tobakarnah. TISKARNA ^ * MODERNA M. SUSMEL (EL C.o Trst, ul. della Zonta 8 Telefon številka 16-80. Izdela vsako navadno in najfinejše delo hitro in točno. = KNJIGOVEZNICA = PIPPAN & BORTUZZO ulica Valdirivo štev. 19, = TI. nad. ===== Izdeluje najfinejša in tržna dela po zelo nizki ceni. Zadruga lesnih delavcev izdeluje pohištva, izložbe prodajaln, kakor vsa druga lesna dela. Delavnica: Trst - Ulica Ferriera št. 3 - Trst Tovarna testnine z jajci Ernesto A. Vodopivez Trst, ul. Farneto št. 13. □: Odlikovani elektro fotografski atelje za moderno slikanje A. JERKIČ Via delle Poste lO se priporoča v izdelovanje vseh v foto¬ grafsko stroko spa dajočih del. — Cene zmerne. — Slikanje se vrši pri čarobni električni razsvetljavi do 7 ure zvečer. ^ ' ANTON CE.CH ' TRST - Ulica Fonderia št. 12. zaloga naolji dalmatinskih in istrskih vin Maršale, Vermuth, i. t. d. Gostilna f , Časa dei Popolo (Zadrugna delavska gostilna) Trst, ul. S. Tuzzaro in ul. S. Catterina Fran Mania TRST ulica MachiaVelli štev. 8. Skladišče oglja, premoga in drv. = Pošiljanje na dom na vsako stran mesta. = TRST = Ulica Caserma = in ulica = Torre Bianca. Napitnina je odpravljena. - Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. .— Slovansko knjigarno in papirnico Josipa Gorenjca,Trst, ulAaldiriv<^ 0 ^ = Edina tovarna pohištva v Trstu = ul. della Tesa št. 46. ALEXANDER LEVI NINZ1 Zaloga. Piazza Rosario št. 1. Cene zmerne. Mesesnel Antonio priporoča svojo G0ST|LI10 rojensho cerkvijo. ES VimŽisTM. E= Mrzla in gorka jedila vedno na zazgolago. I*ostrežl»a točna. Cene zmerne. 8^" Skladišče ameriških mrežic in aparatov za električno in piinovo luč E. WOLFLER - TRST —- ulica delle Acque št. 20. --- Gostilna „Alla Lealta“ ANTON SAITZ ulicn delle Acque Vina najfinejša, domača kuhinja Družinske zabave. ■ iji T rkatkll. PAGANI — TRST. Ulica Acquedotto št. 6. — Velika zbirka igrač, okraskov, parfu - marij, mila, ovratnikov, zapestnikov, kravat, i. t. d. IHS Hgjsg