Logaške novice, glasilo Občine Logatec ISSN 03509281 Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini Izdajatelj: Občina Logatec, Tržaška 50 A, 1370 Logatec Odgovorna urednica: Blanka Markovič Kocen Uredniški odbor: Metka Bogataj, Nina Jerina, Urška Orešnik, Branislav Pevec, predstavnik/ca Občine Logatec za odnose z javnostmi. Grafično oblikovanje in tisk: TISKARNA SKUŠEK d.o.o., storitve, proizvodnja in trgovina, Gorenjska c. 20, 1234 Mengeš Grafični koncept: Nicolas Sautet Datum izzida: 27. 5. 2016 Naklada: 4.650 izvodov Naslovnica: Čebelnjak v Žibršah Foto: Blaž Korenč Logaške novice izhajajo enkrat mesečno. Roki izida in oddaje prispevkov so objavljeni na spletni strani občine Logatec. Prispevki naj ne bodo daljši od ene tipkane strani, pisava Times New Roman, pt 11. Pisma bralcev so lahko dolga največ eno tipkano stran, pisava Times New Roman, velikost pisave 11 pt. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico do krajšanja in neobjave prispevkov. UVODNIK IZ VSEBINE V Logatcu se bo treslo ........................................... str. 6 Starosti prijazna Občina Logatec ........................ str. 7 GZS: manj požarov, več tehničnih reševanj ...... str. 10 Karl Falkenberg prikolesaril v Logatec .............. str. 11 Mnogi v lekarno pred zdravnikom .................... str. 12 Dan za Zemljo in noč za knjigo ......................... str. 17 Pasji iztrebki ogrožajo ljudi in živali...................str. 20 Čebelarski turizem kot zaščitni znak Slovenije? ........str. 21 Po nasvet v Čebelarsko društvo Logatec ................str. 24 Med slovenskih čebelarjev je varno živilo .............str. 27 Projekt gradnje novega Narodnega doma in Knjižnice Logatec še ni dobil zelene luči ......... str. 28 Simfonični orkester Cantabile v svetu filmske glasbe.............................................................. str. 30 Izvrstni uspehi gledališčnikov KD in OŠ Tabor Logatec.................................................. str. 32 Les izboljšuje kakovost bivanja ............................str. 37 Aleš Meze: Podjetje, ki ni samo moj kruh, ne sme ugasniti .....................................................str. 38 Lavrovec – najvišje ležeče logaško naselje ...... str. 40 Deni Kožul: Trdo delo je zagotovilo za uspeh … ... str. 41 IZ OBČINSKE HIŠE “V LOGATCU NAS NIČ NE SME PRESENETITI” – 3. NAČRTOVATI, ŽIVETI TER OBNAŠATI SE TAKO, DA VSESKOZI PREPREČUJEMO NASTANEK NESREČE, IN UKREPATI, KO SE NESREČA ZGODI T okratni članek obravnava nasvete, kako načrtovati naš vsakdan, delovni čas, domače okolje, igro in dejavnosti z eno samo mislijo, ki prežema vse, kar počnemo: načrtujmo in obnašajmo se tako, da vseskozi preprečujemo nesrečo in če se ta vseeno zgodi, da znamo takoj ukrepati. Predvsem pa je potreb­no, da se za trenutek ustavimo in razmislimo o tem, kako živimo. V prejšnji številki Logaških novic ste prejeli zloženko, ki opisuje tveganja ter vsakodnevno ogroženost v našem okolju, seveda pri­lagojeno za območje Občine Logatec. Ko človek ve, kaj ga ogroža in kako verjetna je ta ogroženost, je pametno o tem večkrat raz­mišljati in se na izredne situacije pripraviti. Vprašali boste zakaj? Ker nas nič ne sme presenetiti in edino tako ne bo večjih posledic nesreče ali pa je sploh ne bo. Naravne nesreče povzroča človek Dejstvo je, da naravne in druge nesreče povzročata narava in človek. Tveganja, da se naravni in drugi pojavi v okolju odraža­jo kot nesreče, so spremljevalci razvojnih priložnosti, na katere pomembno vplivajo naravni in drugi dejavniki, ki povzročajo spremembe v okolju. Na naravne pojave lahko človek vpliva in v večstoletni degradaciji okolja tudi je vplival, da si je zagotovil življenjski prostor oz. surovine za preživetje in razvoj. To, kar je bilo za človeka razvojna naravnanost, je bilo za naravo pogubno uničevanje ravnotežja pojavov. Torej lahko z veliko mero prepri­čanja trdimo, da naravne nesreče neposredno povzroča človek. Človek pa neposredno povzroča tudi t. i. antropogene nesreče, pri čemer se lahko omejimo na nevojaške, in sicer: organizira­na kriminaliteta, terorizem, nedovoljene dejavnosti na področju konvencionalnega orožja, izdelava in prodaja orožij za množično uničevanje in jedrske tehnologije, kibernetske grožnje in zloraba informacijskih tehnologij ter sistemov, neupoštevanje varnostnih meril v industriji, opuščanje ukrepov za preprečevanje nesreč v delovnem okolju, nespametno ravnanje z viri vžiga ter samovne­tljivimi in drugimi nevarnimi snovmi, neupoštevanje cestno-pro­metnih predpisov itd. Varnost je na prvem mestu Kako se obraniti oz. zgraditi odporno družbo, okolje ali nenaza­dnje domači prag? Vsekakor ne smemo početi stvari, ki smo jih našteli kot vzrok nesreč v prejšnjem odstavku. Za vse drugo pa ob­staja preprost miselni vzorec: »safety first« oz. varnost na prvem mestu. To pomeni, da preden karkoli počnemo, bodisi doma ali v službi ter v igri in športu, se najprej vprašajmo, ali obstaja kakšna nevarnost za lastno poškodbo, poškodbe bližnjih, sodelavcev, so­igralcev in ali z lastnim dejanjem ne delamo nepopravljive škode. Če je odgovor da, moramo ugotoviti način, da ne pride do tega, če pa je zaradi dejavnosti tveganje neizogibno, pa naj bodo vsaj morebitne posledice čim manjše. Na področju varnosti in zdravja pri delu poznamo dva načina, da se zaščitimo pred nesrečo (poškodbo): izogniti se nevarnosti ali pa med nami in nevarnostjo postaviti določene zaščitne ukrepe. Na­ravne nesreče neposredno povzroča narava in je potrebna velika angažiranost družbe, da se jim ognemo; lahko pa se zaščitimo pred vplivi. Teh zaščitnih ukrepov oz. napotkov je ogromno in nasveti so zelo praktični. Na tem mestu jih ne bomo naštevali, ker bi potrebovali celotni prostor vsaj treh številk Logaških novic, da jih delno opišemo. V literaturi, na spletu, na socialnih omrežjih jih dobite s klikom oz. drsanjem po ekrančku vaših dlančnikov ali tablic. Zato naslednjič, ko se boste igrali na Facebook-u ali iz dolgočasja googlali, napišite v iskalnik: napotki.sos112.si. Če želite zvedeti še kaj več, nam lahko pišete na cz.logatec@ logatec.si in potrudili se bomo poiskati optimalni napotek za vašo situacijo. Če niste vešči socialnih omrežij ali interneta, pa se preprosto oglasite na občini, kjer vam lahko strokovna služba za zaščito in reševanje osebno kaj svetuje ali pa posre­duje ustrezno literaturo. Bodite varni! Damjan Barut, dipl. inž., spec. vodja načrtovanja v štabu CZ Občine Logatec LOGAŠKE NOVICE – MAJ 2016 – ŠT. 5 IZ OBČINSKE HIŠE V LOGATCU SE BO TRESLO V petek, 3. junija, bo v Logatcu potekala štabno-operativ­na vaja civilne zaščite, na kateri bomo preizkusili pripra­vljenost vseh enot sistema zaščite, reševanja in pomoči. V Občini Logatec se vse enote omenjenega sistema neprestano pri­pravljamo, usposabljamo in opremljamo za posredovanje ob narav­nih in drugih nesrečah. Zadnji dve leti izredno pospešeno in tako bo tudi v prihodnje, saj nas nič ne sme presenetiti. Ne enote, še manj pa občane. Vsa ta znanja in iznajdljivost kadrov bomo preizkusili na občinski štabno-operativni vaji, ki bo v petek, 3. junija 2016, v po­poldanskih urah. Začetek vaje s prvim klicem v sili bo ob 12.00 ssimulacijo rušilnega potresa na OŠ Tabor, nadaljevanje pa glede na situacije, ki jih je skupina za izvedbo vaje predvidela. Tako za javnost kot za enote bodo te situacije nenapovedane in se bodo razvijale glede na možni realni potek nesreče. Načeloma pa se bo dogajanje odvija­lo na teritoriju KS Tabor in KS Naklo. Zaključek vaje bo ob 18.00, ko bo tudi kadrovsko-tehnični zbor vseh udeležencev, vozil in opre­me na parkirišču Grajskega parka Vitez Logatec. V zvezi s tem vas opozarjamo, da bo po mestnem delu Logatca in tudi drugod pogosto slišati sirene intervencijskih vozil. Veliko bo tudi uniformiranih oseb na terenu. Večina dogajanja ne bo vidna za javnost, bo pa kadrovsko­-tehnični zbor priložnost videti vse enote na enem mestu. V realnem času pa bodo slike, informacije ter tudi video posnetki dosegljivi tako na občinski spletni strani (www.logatec.si) kot na družabnem omrež- ZVEZA VETERANOV  VOJNE ZA SLOVENIJO Obeina Logatec OZVVS Logatec Spoštovani, Obmoeno združenje veteranov vojne za Slovenijo Logatec in Obeina Logatec  vas vabita na odprtje spominskega obeležja,  ki ga je postavila Obeina Logatec na pobudo OZVVS Logatec, v spomin na bojno akcijo, 2. 7. 1991, ko so enote Teritorialne obrambe  na Cesarskem vrhu uspešno ustavile prodor oklepnega bataljona jugoslovanske armade z Vrhnike proti Logatcu. Odprtje s slavnostnim programombo v soboto, 18. 6. 2016, ob 10. uri na lokaciji spomenika v Zapolju. Vabljeni. ju Facebook, in sicer na strani občinske civilne zaščite (CZ Logatec: www.facebook.com/logaska.cz). Dodatne informacije so na voljo na: 01/7590-626 oz. GSM: 031/751-880 ali cz.logatec@logatec.si. Damjan BARUT Nam. poveljnika CZ Logatec V stavbi Območne obrtno-pod­ jetniške zbornice Logatec, Tržaška cesta 11, Logatec, je vrata odprla poslanska pisarna poslanca Državnega zbora RS mag. Andreja Širclja. Poslanec je na voljo čankami in občani kot tudi za pogovore s predstavniki lokalne samouprave, podjetnikov, obrtnikov, društev idr. Urnik pisarne je 6. junija. 2016 in 4. julija 2016 med 17. in 18. uro. Izven omenjenih terminov se lahko za srečanje s poslancem mag. Andrejem Šircljem dogovorite osebno prek elektronske pošte andrej.sircelj@ dz-rs.si ali telefona 041 367 690. Urnik poslanske pisarne za jesenske mesece bo objavljen naknadno. OO SDS Logatec S POVEZOVALNIM CEVOVODOM ZDRUŽENI POSAMEZNI SISTEMI V Občini Logatec se je letos v sklopu projekta Čista Ljubljanica pričela gradnja povezovalnega cevovoda, ki bo posamezne vo­dovodne sisteme združil v enovito celoto in jo povezal z Občino Postojna. Investicija v vrednosti 3,5 milijona evrov bo v večji meri financirana iz kohezijskega sklada, deloma iz državnega in deloma iz občinskega proračuna. V ta projekt sodi izgradnja vodohrana Sekirica, izvedba povezovalnih cevovodov Rovte – Logatec, Lo­gatec – Grčarevec, Grčarevec – Laze in povezava z vodovodnim sistemom Občine Postojna. V času gradnje, ki naj bi se končala v letu 2017, je predvidena delna zapora regionalne ceste Kalce – Planina in nekaj začasnih zapor na določenih odsekih občinskih cest. Drugih vplivov na življenje občanov ni pričakovati. V sklopu vodovodnega sistema Rovte – Logatec bo izveden primarni cevo­vod iz duktilnih cevi, premera 150 mm in dolžine 4700 m, ki bo deloma potekal po javnih in deloma po zasebnih površinah. Za potrebe krajanov Petkovca po vodi in možnosti priklopa večine na tem območju, bo treba zgraditi še sekundarni cevovod. Ta je trenutno v fazi projektiranja, gradbeno dovoljenje bo predvidoma pridobljeno do konca leta. V sklopu projekta Čista Ljubljanica bo prenovljeno tudi zajetje Zajele, ki oskrbuje vodovodni sistem Rovte. Glede na načrtovane potrebe in možnosti črpanja vode, se bo trenutna kapaciteta črpanja 4l/s, povečala na predvidenih 8 l/s. V vrtino, globine 30m, bo vgrajena potopna črpalka moči 20 kW. Samo Mervar IZ OBČINSKE HIŠE STAROSTI PRIJAZNA OBČINA LOGATEC STAROSTI PRIJAZNE SKUPNOSTI – SVETOVNI ODGOVOR NA STARANJE PREBIVALSTVA O bčina Logatec se je vključila v slovensko in svetovno mrežo Starosti prijazna mesta in podeželske skupnosti, program Svetovne zdravstvene organizacije (SZO, mednarodna krati­ca WHO), da bi ustrezno odgovorili na izzive staranja prebivalstva. V prispevku predstavljamo, zakaj je nastal ta svetovni program. Slika krajev in skupnosti se v začetku tretjega tisočletja po vsem svetu spre­minja zlasti v dvojem: ljudje se selijo v mesta in prebivalstvo se stara. Obe spremembi sta tesno povezani z razvojem znanosti, tehnologije in demokra­cije. Razvoj slednje veča vrednost človekovega življenja. Čeprav je po svetu še veliko revščine in zapostavljanja, pa je vse več demokratičnega sveta, kjer so kulturne in materialne dobrine namenjene večini prebivalstva. Mednje so­dita tudi socialna in zdravstvena varnost, ki najbolj neposredno dokazujeta, v kolikšni meri družba spoštuje osebnost in življenje vsakega človeka. Napredek v zdravstvu – daljša življenjska doma V preteklem stoletju je človeštvo kljub dvema svetovnima vojnama na vseh področjih, posebej v zdravstvu, doseglo velik napredek, ki se kaže v obvlado­vanju in uspešnem zdravljenju prej neozdravljivih bolezni. Živimo bolj zdra­vo, čisto, uživamo higiensko bolj neoporečno hrano, smo bolje oblečeni in obuti, stanovanja so varna in topla. Nalezljive bolezni manj kot kdajkoli prej ogrožajo življenja ljudi. Posledica napredka je tudi ta, da vse več ljudi doži­vlja visoko starost. V zadnjih sto letih se je pričakovana življenjska doba pod­vojila. Delež starih ljudi hitreje narašča tudi zaradi nizke rodnosti – v Sloveni­ji je za tretjino prenizka, da bi ohranjala dva milijona domačega prebivalstva. Ob prelomu tisočletja je bilo na svetu 11 % ljudi starih nad 60 let, računajo, da jih bo leta 2050 že 22 % – takrat naj bi bilo na svetu prvič v zgodovini več starih ljudi kot otrok. V Sloveniji je že zdaj 20 % prebivalcev starih nad 60 let, čez 20 let kaže, da jih bo dvakrat več. Vse več je stoletnikov, v Sloveniji jih imamo že okrog 250; nekateri med njimi so še povsem samostojni. Demografska kriza Naraščajoča dolgoživost iz leta v leto vse bolj spreminja tradicionalno sliko sveta. Vse probleme, izzive in možnosti, ki jih povzroča staranje prebival­stva, imenujemo demografska kriza. Beseda kriza namreč ne pomeni samo težav, ampak tudi nove skrite razvojne možnosti. Podaljševanje človeškega življenja je tesno povezano z urbanizacijo, to je rastjo mest in urbanega urejanja podeželja z ugodnimi stanovanjskimi razmerami, informacijsko in drugo infrastrukturo. Danes že več kot polovica vseh ljudi na svetu živi v mestih, leta 2030 naj bi izmed petih Zemljanov že trije. Da bi obvladovali demografsko krizo, je SZO pripravila program Starosti prijazna mesta in podeželske skupnosti, ki se širi po vsem svetu. Leta 2005 so na 18. svetovnem kongresu gerontologije (to je vede o staranju in staro­sti) v Rio de Janeiru sklenili, da je treba prisluhniti potrebam starajočih se ljudi in udejanjiti rešitve, s katerimi bodo naselja in življenje v skupnostih bolj prijazna staranju in starosti. V 33 različnih mestih po vsem svetu so s poizvedno raziskavo povprašali starejše ljudi, kaj je starosti prijazno in kaj bi izboljšali na naslednjih pomembnih področjih mestnega življenja: v stavbah in na javnih površinah, pri prevozu, v svojih bivališčih, v družab­nem življenju, pri vključevanju v dejavnosti družbe, pri zaposlitvah, obve­ščanju in pri storitvah skupnosti ter zdravstvenih služb. Isto so povprašali tudi oskrbovalce starih ljudi in izvajalce storitev v skupnosti. Prijazno starejšim je prijazno tudi mladim Na podlagi vseh mnenj in predlogov so za omenjena področja opredelili 84 značilnosti starosti prijaznega mesta, izdali priročnik za uresničeva­nje projekta Starosti prijazna mesta in začeli oblikovati svetovno mrežo takšnih mest. Namen programa je, da se sleherno mesto oceni samo, kaj mora in more storiti, da bo staranju in starosti bolj prijazno. Priporočila zr­calijo predvsem potrebe po medsebojnem spoštovanju in varnosti, socialni vključenosti, sožitju ljudi in naravi prijazni infrastrukturi in arhitekturi ob upoštevanju krajevnih značilnosti; vse to naj bo prijazno tako starim ljudem kakor tudi vsem prebivalcem, še zlasti mladim družinam. Kar je namreč prijazno starim ljudem, je prijazno tudi mlajšim. Starosti prijazne podeželske občine Zatem je steklo še prizadevanje za starosti prijazno podeželje. Tudi pri njem je prednjačila Kanada, ki je po temeljiti pripravi izdala priročnik za starosti prijazno podeželje in odročne skupnosti. Marsikje zaradi izseljevanja mla­dih tvorijo pretežni delež podeželskih skupnosti stari ljudje. Zato je projekt Starosti prijazne podeželske občine enako potreben kot projekt starosti pri­jaznega mesta ali velemesta. Glavni cilji in način dela so pri razvoju staro­sti prijaznih podeželskih občin enaki kakor pri starosti prijaznih mestih. V Evropi je večina podeželja urbanizirana: način življenja, komunikacijske povezave, dostopnost storitev in druge ugodnosti vsakdanjega življenja so podobne kot v mestih. Takšna je tudi večina Slovenije. Vsaka naša občina ima krajevno središče, ki je manjše mesto. Pomemben rezultat, ki ga dose­gajo občine in mesta, vključene v nacionalne in svetovno mrežo starosti pri­jaznih skupnosti, je to, da njihova krajevna politika, uprava, strokovne in ci­vilne organizacije začno pravočasno reševati eno od najtežjih nalog bližnje prihodnosti – pripravljati krajevne razmere in ljudi na čedalje večji delež starih ljudi z uspešnim učenjem za boljše sožitje med mlajšimi in starejšimi. Dr. Jože Ramovš, Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje LOGAŠKE NOVICE – MAJ 2016 – ŠT. 5 7 IZ OBČINSKE HIŠE ŽIVETI S PLANINSKIM POLJEM – VABILO K SODELOVANJU! U rbanistični inštitut Republike Slovenije in ZRC SAZU Inštitut za raziskovanje krasa izvajata raziskovalni projekt Integralni sistem poplavno vzdržnega pro­storskega načrtovanja. Projekt poteka od januarja 2016, za­ključil pa se bo v decembru 2018. Financira ga Javna agencija RS za raziskovalno dejavnost. Namen projekta je razviti in preizkusiti integralni sistem po­plavno vzdržnega prostorskega načrtovanja in potrebnih ukre­pov. Izhodišče je, da je bivanje osnovna dejavnost v prostoru, in da je pri zasnovi in uporabi takega sistema treba upoštevati tako naravne značilnosti okolja kot tudi spremembe, ki jih vnaša človek. Zato je cilj projekta oblikovati prostorski simulacijski model, ki bo hkrati upošteval vplive človekovega bivanja v prostoru in razvoja prostora ter dinamiko gibanja vode in spremljajočih procesov. Dosegli ga bomo z oblikovanjem treh modulov: hidrogeološke­ga, urbanističnega in uporabniškega ter s pridobitvijo ustreznih vstopnih podatkov za vse module. Izbrano testno območje je Pla­ninsko polje. Uporabniški modul zajema značilnosti, način in kakovost biva­nja na območju Planinskega polja. Zato ste prebivalci in vsi, ki ste kakorkoli povezani s Planinskim poljem, pomembni deležniki tega projekta, saj lahko sooblikujete uporabniški vidik poplavno vzdržnega prostorskega načrtovanja. Vzorci uporab prostora, od poselitve do obnašanja in delovanja posameznikov v prostoru, bodisi v okviru običajnih dnevnih rutin ali samo občasno, na primer v izrednih situacijah, kot so ukrepi ob izvajanju sanacij poplav, so odraz človekovega odnosa do prosto­ra in razumevanja prostorskih danosti za bivanje. Pogosto so ravno zaradi pomanjkanja ustreznega védenja o upo­rabnikih rezultati načrtovalske prakse nezadovoljivi. Vse zainte­resirane, tako posameznike kot tiste, katerih poslovna dejavnost je vezana na prostor Planinskega polja, vabimo k sodelovanju. Ponujamo več možnih oblik sodelovanja, od skupnih delavnic, spletne participacije, spletnih vprašalnikov do posameznih razgo­vorov. Spoštujemo vaš čas in osebnostne izbire, zato se vam lahko prilagodimo. Vse zainteresirane vabimo, da se oglasite na e-naslov barbarag@ uirs.si ali na telefonsko številko 01 420 13 46. Prav tako smo na teh kontaktih na voljo za dodatne informacije. Projekt lahko spre­mljate na http://insistpp.uirs.si/ Vodja projekta, dr. Barbara Goličnik Marušić, univ. dipl. inž. kraj. arh. 8 LOGAŠKE NOVICE – MAJ 2016 – ŠT. 5