Poštnina pavSallrana. Leto I., štev. 14. V Ljubljani, sreda dne 8. septembra 1920 Posamezna štev. 60 Vili« Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno . . 180 K mesečno.....15 „ za zased, ozemlje . 300 „ za inozemstvo. . . 400 „ Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (5S mm) . 1 „ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/L Telefon št 72. Upravnlštvo: Sodna ulica št 6. Telefon št. 36. Baiin kr. pit. ček. orala 11842 Clara pacta. Naša politična javnost in večina politikov vsa državna vprašanja presoja z idealnih, posebno z ustavnih .vidikov. Skraja so bila ekonomska pitanja čisto v ozadje potisnjena. 2iv 3 jen je pa napreduje po neizprosnih ekonomskih zakonih. Bolj in bolj prodirajo finančni problemi, ki ogrožajo politične zgradbe; narod sodi v se po lUičnc formacije po ekonomskih uspehih. Separatizem bo jak, ako bo slonel na gospodarskem temelju, izginil bo, če mu bo odvzeta ekonomska opravi Eenost. Nobena stvar ni ideji edinstva in s tem naši državi iako o pašna, kakor se se separatizem polasti vprašanja, kdo je pravično ali krivično obremenjen v državi! Vsak prijatelj narodnega jedin-sfcva mora tudi raz to stališče poseči fr finančni problem. Pri tem smatra, da je prikrivanje in namigovanje na jslabša metoda. Clara pacta bode tudi tu vpostavila zaupanje, ki ga zahteva narodno jedinstvo. Delikatna je torej predvsem debata, kdo plača razmeroma več davka '— srbijansko ali novo področje. Finančni minister Stojanovič trdi eno, vPrečani" pa vrača jo milo za drago. Pogrešamo jasnih številk. V Srbi ji se Sepeše, da zopet krvave za nas, Zagreb in Ljubljana pa godrnjata, da le ona dva plačujeta. Tu pač more le popoln račun dati pomirjen je: Statistika iz računskega leta 1810/1920 in ne želje, ki jih ima finančna uprava glede prihodov v letu 1020/1921, katere seveda tudi treba kritično proučiti. Ravno tako delikatno je vprašanje o vojrrt odškodnini. Srbija je v vojni hudo trpela. Za vsakega je jasno, da se mora dati sredstev za popolno restavracijo. V entento zaupati ni gotova stvar. Narod ne more čakati. On ne vpraša, odkod denar, ali iz avansa ali iz državne blagajne. Moramo torej računati z neugodnejšim slučajem, da bo morala država kriti odškodnino. Tu je zopet pametnejše, da se odločimo za clara pacta. Očita se finančni upravi, da hoče pod raznimi naslovi v proračunu nakloniti 800 milijonov dinarjev za odškodnino.Po-greška pri tem je, da se ne postopa čisto odkrito. Za idejo edinstva bo raj bol je, če se točno ugotovi, kaj ima-jjo nove pokrajine plačati vojne odškodnine na temelju senžermenske pogodbe, ugotovi na j se, koliko ja Srbija že prejela na račun restavracije. Ugotovi naj se, koliko davkov je plačala ena in druga skupina v razmerju s pot roški. Ko bodo ti računi jasni, bo brez strahu pristopiti k rešitvi ivprašanja, koliko in v kaki oblik: plačajo nove pokrajine za restavracijo Srbije in za izenačenje njene vsled .Vojne znižane davčne moči. Kdor dobro misli z našo državo, Rotovo pritrdi našemu stališču, da bo za edinstvo boljše, ako se narodu odkrito pove, kaj bo plačal in se potem vsako pritajeno šušljanje neha. Mi veano, da bo treba žrtev; a lažje bo liani in eastnejše za vse, ako se zanje pogajamo in končno dogovorimo pod geslom Clara pacta. Dr. M. Bfezigar. Volilni imeniki do 24. f. m!| Beograd, 0. septembra. (Izvirno.) Včerajšnje „Službene Kovine" objavljajo ukaz, ki razpisuje volitve za konstiuanto na dan 28. novembra. Z včerajšnjim dnem so začeli teči za- koniti roki: do 14. t m. mora pričeti svoje poslovanje Državni odbor, do 24. t. m. pa morajo županstva izdelati volilne imenike. Za prehrano v Sloveniji. Vsled zahteve slov. demokratskih poslancev, katero je zastopal posl. dr. Al. Brezigar, da se uporabi pri ureditvi izvoza pšenice 15.000 vagonov dololba 189. proračunskega projekta, po kateri se minister is-hrane pooblašča, da pridrži 5 do 10% izvoženega blaga za pasivne kraje, je izdal finančni minister sledeči predpis o izvozu, ki ga objavlja direkcija carin preko LDU pod št. 56567 uradno tako-le: S sklepom začasnega finančnega odbora ministrov od 10. avg. t. L, št. 14.401 IV, št. SJfJfG, objavljeni v 76 št. Službenih Novin", se prepoveduje izvoz pšenice. Na svoji seji dne 2. t. m. je začasni finančni odbor ministrov na predlog finančnega ministra sklenil, da se izjemoma dovoli izvoz 15.000 vagonov pšenice in da sme to količino pšenice vsakdo svobodno kupovati in izvažati v inozemstvo, ko zavaruje valuto in plača izvozno ca-1 ijenje — preklical. Tako so klerikalci preprečili .Samostojnim" polovično v#žnjo za posebni vlak na Bled. Južna železnica je polovično vožnjo dovolila. Slovenija v proračunu Beograd, 7. sept. (Izv.) Včeraj popoldne je imel finančni odbor sejo, ki je trajala od Vil 8. do 20. ure. Razpravljalo se je o budžetnem zakonu in povišanju direktnih davkov v Hrvatski. Sloveniji, Vojvodini in Medjimurju. Beograd, 7. septembra. (Izvirno) Fin&r.čni odbor je imel danes sejo, v zakona za 1920 21, ki se glasi: Ali- J kateri so prišla na dnevni red vpra-nister za prehrano in obnovo zemlje I šan ja o davkih v Sloveniji. Naši pa se pooblašča, da sme od izvoznikov I slanci so se postavili na stališče, da ljudskega in živinskega živeža i/z j ne smejo realni in drujri neposredni drugih poljskih pridelkov brezplačno I davki y Sloveniji prekašati dajatev zadržati 5 do 10% izvoznega blaga j drugih pokra jinah. O zemljiškem in za obnovo in prehrano v prvi vrsti I hišnem davku in drugih neposredni} pasivnim krajem. Razen teh uverjenjl davkih se bo glasovalo tekom toga in zavarovanja valute ter navedene\^\n-A. davščine se ne zahtevajo nobena\ Boograd, 7. septembra. (Izvirno) druga posebna dovoljenja pri izvozu I Finančni odbor je danes sprejel predla kontingenta pšenice. To se daje I k>g. s katerim se povišuje eksistenčni voznik predložiti carinarnicam razen j dokaza o zavarovanju valute tadil uverjenje ministrstva za prehrano in obnovo zemlje, da je ministrstvu in\ matura oddal davščine, predpisane po členu 189. predloga o finančnem tega kontingenta pšenice, na znanje vsem interesentom s pri- j pombo, da se je zaprosilo prometno\ ministrstvo, naj naroči vsem prometnim ustanovam, da se pšenica, namenjena za izvoz, ne sme sprejeti v izvažanje brez uverjenja in zavaro-\ rino. Ob izvozu bo moral vsak iz-1 vanja valute ter davščine in natura. Žensko učiteljišče v Mariboru. Beograd, 7. septembra. (Izvirno.) Minister prosvete Pribičevič je odredil reaktjviranje državnega ženskega učiteljišča v Mariboru. Poverjeništvo za uk in bogočastje je pozvano, da nemudoma stavi predloge, da se more žensko učiteljišče takoj otvoriti. ravnatelj neenSke realne gimnazije. Beograd, 6. septembra. (Izvirno.) Za ravnatelja realne gimnazije z nemškim učnim jezikom v Ljubljani So imenovan prof. Valentin Korun. Sociialne borbe v Italiji. Milan, 7. septembra. Na vseh tukajšnjih kovinskih tvornicah vihrajo rdeče zastave in tudi druge delavske kategorije se pripravljajo, da stopijo na prvo znamenje v boj. V Milanu, Turinu in Genovi so delavci utrdili vse tvornice, zlasti avtomobilske tvor-nice Fiat v Turinu so močno založene streljivom in strojnicami. Policija, ki je hotela zapleniti to orožje, je bila v trenutku, ko je hotela udreti tvornice, sprejeta s samokresi in bombami. Žične ovire okrog Fiatovih tvornic 90 prepojene z električnim tokom. Lugano, 7. septembra. (Izvirna) Včerajšnji sklep strokovne konference naglaša, da bi nadal jnji odpor de-odajalcev proti proletarijatu izzval razlastitev obratov s strani delavstva in socijalizacije vseh produktov. Konferenca se je proglasila za permanentno. Lugano, 7. septembra, (Izvirno.) Kad Turinom ste pluli ^včeraj dve letali z rdečimi zastavami, ki ste metali razne revolucijonarne letake na mesto. V Milanu, Turinu itd. a> delavci šiloma privedli V9e tehnike in lastnike tovarn na delo, da vodijo tvornice. Upor nahujskanih kmetov na Hrvatskem Zagreb, 7. sept. Državi sovražni agitatorji so nahujskaK v nekaterih krajih kmete na pobuno. Upor, ki se je pričel vsled razširjenja izmišljen nih vesti glede odvzetja popisane živine in odpošiljanja iste v inozemstvo, je zavzel širši obseg v dugo-selskem okraju in v Sv. Ivanu Zelini. V Dugem Selu so razjarjeni kmetje napadh orožniške častnike, ki so dospeli tjakaj. Pri spopadu je bil smrtno ranjen poročnik Vujič. Došle orožniške patrole so bile primorane rabiti orožje. Dva upornika sta ranjena. V Dugo Selo je došlo vojaštvo, ki je vzpostavilo red in mir. Istotako je napadla tudi v Sv. Ivanu Zelini cfcla množica nahujskanih nnetov sedež kotarske oblasti zaradi govoric o popisu živine. Tudi orož-lištvo, ld je dospelo v imenovani eraj je bilo primorano rabiti orožje er je usmrtilo dva upornika, več jih je pa ranilo. Odposlano je bito v Sv. Ivan vojaštvo, ki je tudi vzpostavilo red in mir. V betovarski župa-niji je pobuna že zatrta. Kljub temu, da se je takoj ustavilo žigosanje konj in popisovanje živine, še vendar delujejo hujskači med narodom. Zagreb, 7. sept Tudi v Medjimurju so se pojavili nemiri. V Ča-kovcu so kmetje preprečili uradova-nje. Orožništvo in vojaštvo je vzpostavilo red. Zagreb, 7. sept Že tekom včerajšnjega dne se je. po deželi službeno razglasilo, da se je popisovanje konj J na. Po dolgih razpravah je bit spre-in vozil ukinilo. Dotični sklep mini- j jet sklep, ki poživlja zaupnika stran-strskega sveta je bil storjen na predlog demokrata dr. Krizmana. (Mi smo razveljavljenje popisa javili že pred par dnevi Uredništvo.) minimum od 3600 K na 7200 K. Poljska in Litva. Varšava, 0. septembra. Poljska vlada je izjavila Zvezi narodov, da bo prisiljena smatrati te z Litvansko vojnem stanju, ako Titvanske čete ne bi nehala nastopati skupno z rdečimi četami. Parlamentarna zajedniea se krha. Osjek, 7. sept. (Izv.) Ta se je vršila letna glavna skupščina Hrvatske zajednice, ki je bila izredno bar- Rusko-poljska vojna. Moskva, 7. septembra, poročilo z dne 6. t m.: Južnovzhodno od Bialystoka boji z menjajočim se uspehom. Ujeli smo 200 mož. V krimskem odseku uspešni protinapa- ke v kabinetu drja. Drinkoviča in Kovaceviča, da demisijonirata. Romunska demonstracija proti Rusiji. Pariz, 7. sept. (Izv.) Rumunija namerava pri svojih predstoječih j'e-Vmntn I senskih manevrih razviti vso svojo xrOTmuH vojaško sito. Nad 500.000 rumun-skih vojakov bo manevriralo ob ru-sko-rumunski meji. Rumunski manevri bodo predstavljali nekako mir- di, pri katerih smo pr^adeU težke!"®JS^SSJffSiLj* Ru" izgube sovražniku. |mUm>e P"* ^^ RuS^- Varšava, 7. sept Poljsko frontno Madžari O regentovem poročilo z dne 6. t m.: -Naši oddelki so ponovno odbili napade litvinsldh. . čet. Vzdolž Buga na obeh straneh v septembra. Mittags- topniški ogenj in živahnejše detova- P«t javlja iz bndimpestanskih poli-nje patrol. V Galiciji je sovražnik, h"®?*1 krc*°v' tolmačijo potoki je dobil ojačenja, večkrat napadel Alebadra v Pariz ta-naše oddelke, ki so veacrat izvršili *<>• da ?e. re«eilfc °dsel v Pa"f Mto: protinapade in prizadeli sovražniku da P°miri entento zaradi pogodbe med težke izgube. V južnem oddelku fron- Češkoslovaško m Jugoslavijo, ker hote je položaj neizpremenjen. ce ententa prisiliti Jugoslavijo, da Berlin. 7. sept. (Izv.) Med Iitvin- h»*>P» iz zveze, ci in Poljaki se nadaljujejo krajevni I Položaj na Češkem, boji v ozemlju SuvaHcov. Na poljski | T e . /t. 7 ,l(l.;i južni fronti je bojno delovanje ^e- L^JčUrižfSS" znatno. Severno Bresta Litovskega, * % ' . «,«271 so staviK železničarji nove plačilne ob Bugu južno Voldave m jugorc-^ ^^ ^^ ! izplačilo nabavnega prispevka v ! znesku 1000 kron. Praga, 7. sept. (Izv.) Špedicijski uradniki so zagrozili, da stopijo v stavko, ako se ne ugodi njihovim mezdnim zahtevam. točno Holma kakor tudi {Hi Oolgori so boji. Kdo |e kmetom preprečil polovično vožnjo za po« sebni vlak na Bledi Beograd, C. septembra. (Izvirno.) Troiarine ne žarnice. „Samostojna kmetiska stranka" jej Praga, 7. sept (Izv.) Na včeraj-vložila na ministrstvo saobračaja jšnji seji bančnega pomožnega osob-proši jo za polovično vožnjo, ki naj j ja je bilo sklenjeno, počakati s stavbi vel jala za posebni vlak na blejski | ko do 11. t m kmetaki tabor. Samostojnim kmetom S6 J© uatroeno sporočilo, da bo polovična vožnja dovoljena, v zadnjem I Bec^frmd, 7. septembra. (Izvirno.) hipu se jim je pa vročila pismena j Nekateri listi prinašajo tendenčno rešitev prošnje, s katero se dovoljenje I vest, da proračun od vsake sijalice ne daje. Kakor izvemo, se je bil za I (žarnice) do 32 sveč 5 dinarjev troe-kulisami železniškega ministra zara-1 ni ne mesečno in preko 32 sveč 5 di-di omenjene ■jiolovična vožnje vnel J narjev trosnne mesečno in preko 32 hud boj. Minister Joca Jovanovič, ki jod vsake sveče 0.30 din. Ta vest je nadomestuje železniškega ministra j neresnična. Pri nakupu se ima od dr. Korošca, je že podpisal dovoljenje j vsake žarnice plačati enJcrat za vselej za polovično vožnjo, vsled klerikalnih 15 din., pri žarnicah nad 32 sveč pa intrig pa je dr. Korošcev somišljenik J 0.30 din. od sveče, za vsako obločnico in prijatelj, minister Jovanovič v!pa 20 din. mesečno. Svetilk že v rabi posiednjem; trenutka «* i*dano dovo-\tn davek seveda nc zadeoe. Ta tzoea- rina je ekvivalent za monopolsko tsikso, ki jo morajo plačati potrošci petroleja. Pred važnimi odločitvami na Koroškem. Beograd, 7. septembra. (Izvirno. V Danes je prispel v Beograd poslanik Jovanovič, šef jugoslovanske delegacije v koroški plebiscitni komisiji. •Jutri dopoldne bo imel razgovor z ministrskim predsednikom Vesni čem, kateremu predloži konkretne predlo-£re glede postopanja jugoslovanske de-legacije napr.nn zahtevani plebiscitne kouii.-ijo. Pričakovati je jako važnih in dalelioschtlh odločitev. Celovec, 7. septembra. Danes je plebiscitna komisija izdala osmi raz glas, ki določa, da glasujejo upravičenci v eni občini, v kateri so imeli svoje redno bivališče dne 1. januarja 1919. (O tem je Jutro že včeraj poročalo). Celovec, 7. septembra. Z ozirom na to, da 9e množe primeri, da celovški magistrat kaznuje naše državljane, ki prihajajo sem po opravkih in nimajo v redu svojih potnih listin, se opozarjajo vsi, ki hočejo potovati v pas B, n. pr. v Celovec, da morajo imeti pravilne potne listine in da si morajo preskrbeti tudi vizum avstrijskega delegata v plebiscitni komisiji, drugače zapadejo kazni. Celovec, 7. septembra. Včeraj se je uvedla dvakratna poštna avto-mobilna zveza med Vetrinjem in Celovcem. Celovec, 7. septembra. Politična cen. zura za poštne pešiljatve md conama conama zenačile z onimi, ki ve-pristojbine so se za promet med obema conoma zenačile z onimi, ki veljajo za notranji promet v Jugoslaviji. Celovec, 7. septembra. Bolezen dr. Cvijiča se je obrnila znatno na bolje. Celovec, 7. septembra. Pri novoustanovljeni plebiscitni sodniji je imenovan cd jugoslovanske vlade dr. pravnik Niko Dominico iz Celia. Pašiž odložil mandat. Boograd, 7. septembra. (Izvirno). Nikola Pasič je danes odložil svoj poslanski mandat brez motivacije. v Atentat na drja Srskiča Sarajevo, 7. septembra. (Izvirno). Ko se je sinoči vračal predsednik bosanske deželno vlade dr. Srskič z avtomobilom iz Ilidje v Sarajevo, je neznanec ustrelil proti avtomobi-u iz precejšnje daljave. Strel je lah-hx ranil šoferja nekega drugega avtomobila. Poljski vpad na Te-šinsko! , Praga, 7. septembra. (Izvirno). Današnja „Narodna politika!' prinaša alarmantno vest ,da so Polja-i'i tajno pripravljajo na velik oborožen vpad na Tešinsko, da kopljejo strelske jarke in zbirajo čete. Službena pragmatika. Beograd« 7. septembra. (Izvirno.) Ministrstvo uetavotvorne skupščine pripravlja pooblastilni predlog, da izda uredbo, s katero se uvaja službena jrragmatika in predpisi v prisilnem delu. Razna brzojavna poročila. Zagreb, 7. sept. (Izv.) Vsled stavke v hrvatskem štamparskem zavodu nista izšli danes glasili Hrvatske zajednice „Obzor" in „Hrvat". Izšla tudi ni zagrebška „ Domovina". Stavka je nastala vsled spora delavcev s poslovodjo. Zagreb, 7. septembra. (Izvirno). Na današnji skupščini jugoslovanskih zdravnikov je bil soglasno izvoljen predsedn. Srb, dr. Jovano-vič-Batut kakor dokaz pravilnega razumevanja narodnega edinstva, ki ne pozna razlike med Srbi, Hrva. ti ia Sto$nci, B1T.FE0D.JELESC: Vam.... jfOb četrti obletnici bojev jugoslovanskih dobrovoljcev v Dobrudži.) Vam prostrane in zapuščene poljane Dobrudže, ki ste videle naie mlade moči, ki ste čutile ogenj naših duš, ki ste vpile toplino naše krvi, vam krvava razbojišča pri Dobriču. Ko-kardži in Tekederesi, ki ste postala brezmejen grob naših mladih življenj, veljajo danes naši žalostni pozdravi. Pri vas bratje, ki ste ostali v Do-brudži, kakor večen spomenik naše ljubezni, naših žrtev in naših nad so danes naši spomini. Pod ponosnimi praporji, ki so vodili prej zmagovalce na Kumanovu, Kosovem, Bitolju, na Bregalnici, na Ceru, Drini, Savi in Donavi, s trdno zavestjo in gorečo ljubeznijo v duši, šli ste sinovi zasužnjene domovine; dvajset tisoč vas je bilo, dvajset tisoč mladih in žilavih. In v onem usodepolnem trenutku, ko so se zamajale vaše barke na valovih motne Donave, doprinesli ste žrtev vseh žrtev, obračunali ste s preteklostjo, svoje moči, svojo mladost., svoje življenje ste posvetili le eni ljubezni, ki je premagala vsa čustva vaših mladih duš! Žrtvovali ste neznani usodi življenja svojih očetov, mater, bratov, sester, žen, deklet in otrok, žrtvovali ste strašni usodi svoje življenje; vse ljubezni, ki jih pozna in čuti človekova duša, premagala je ona velika ljubezen, ki vas je vodila, ko ste umirali za njo! Šli ste naprej z jeklenimi prsi, da z njimi prebijete vrste onih, ki ao zasužnjili vašo domovino! Culi ste iz daljav obupen klic svoje domovine, culi ste iz juga pozdrave bratov s 'Kajmakčalana in iz grada-mučenika iBitolja. Dvajset tisoč vas je bilo, dvajset tisoč mladih in ogn jenih. Ko ste na današn ji dan pred štirimi leti s krvjo zapisali svoje žrtve, belo polje okoli Dobriča je pordelo, do neba je hitel vaš zmagoslavni poklik, in vrste sovražnikov so se zmajale; kakor vihar ste prihrumeli, kakor grom ste udarili; kar ni storilo orožje, dosegle so vaše mlade roke, in ni ga bilo, M bi mogel vzdržati vaš udarec, ki bi mogel zaustaviti proboj vaših prsi. Borili ste se kakor junaki-obupan-oeakati izid volitev v konstituanto. Ko je vlada izvedela za to intervencijo Albancev, jim je namignila, da jc najbolje, ako zapuste takoj Sofijo. Albanski delegati so takoj nato odpotovali. Mogoče odidejo sedaj še v Rim in Budimpešto. + Za III. internacionalo (boljše-viško) so sc izrekli delegati manjšinske socialistične zveze seinskega (pariškega) departmana ter delegati zveze švicarskih strokovni!', organizacij, ki bodo švicarskemu oktobcrskemu kongresu stavili predlog, da švicarske strokovne delavske organizacije izstopijo iz socialuodemokratske (amsterdamske) zvezo ter se pridružijo moskovski centrali. * Boj v Dobrudži. Na današnji dan leta 1916. stopila je v krvavo borbo z Nemci in Bolgari pri Dobriču v Dobrudži I. jugoslovanska dobrovoljska divizija, ki je v besnem naletu premagala združene sovražnike. Borila se je ves čas bojev v Dobrudži in se morala zapuščena in obkoljena umakniti v južno Rusijo. Žrtve so bile nepopisne. Od 20.000 junakov, vrnilo se jih je le okoli 3000. — Slava spominu osvoboditeljem Jugoslavije! * Dr. Korošec nevarno zbolel. Prometni minister dr. Korošec, ki je prispel v Maribor, da se tukaj zdravi, je nevarno zbolel. Pri ponovni preiskavi so namreč zdravniki dognali, da ima trebušni legar. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico. Njegovo stanje je jako opasno, ker je bolezen že močno napredovala * Kaznovani poslanci. Predsednik narodnega predstavništva je kaznoval v zmi-slu člena 150 poslovnika narodnega predstavništva več narodnih poslancev zaradi iledohajanja na seje z denarnimi kaznimi, in to: 98 poslancev s kaznijo 560 dinarjev, 33 poslancev po 480 dinarjev, 1 poslanca s 160 dinarji in 23 poslancev po 80 dinarjev, skupno znaša torej kazen 72.560 dinarjev, ki se odtegne od posla-niških dnevnic. * Pritožbe proti državnemu stanovanjskemu uradu v Mariboru se dan na dan mpože. Skrajen čas je že, da bi bil mesto dosedanjega predsednika urada, zagrizenega klerikalca drja. Juvana, imenovan kak nepristranski uradnik, ki ne bi vodil poslov samo na korist svoje stranke in pristašev. * Izvajali so konsekvence. Novoizvoljeni komunistični občinski odbor v Cuka-rici pri Beogradu je odstopil in svoj od-stop utemeljil z izjavo, da ne more izražati v praksi komunističnih načel, ki so jih obljubili kandidatje svojim volilcem. Ker ne marajo varati svojih volilcev, zato raje odstopajo. * Iz Lendave v Prekmurju dobivamo ostre pritožbe proti tamošnjemu poveljniku podpolkovniku Lukiču. Odkar tam gospodari ta vojaški iunkdjonar, je vse narobe. Civilnih oblasti sploh ne priznava mnogo in trdi, da je on bog v Lendavi. Najnovejši šport g. podpolkovnika je lov na bicikle in avtomobile. Vojaške straže imajo nalog, ustaviti vsakega kolesarja in vsak avtomobil. To je morda iz nam nepoznanih javnovarstvenih razlogov potrebno. Presega pa vse meje, če se potem prične inkvizitorsko postopanje, ki se navadno konča s konfiskacijo vozila in —> aretacijo voznika. O. Lukič ima že celo zbirko konfisciranih koles in vozov in cela kolonijo ..zločincev", ki ne vedo, zakaj so pod ključem. Pred nekaj dnevi so Lukiče-vi vojaki z naperjenimi puškami ustavili nekega visokega državnega funkcijonarja, drugič zopet si je g. Lukič pridržal lep avto, katerega lastnik je imel vse potrebne izkaze, češ, da na listine avtomobilskih oblasti nič ne da itd. Vojaške oblasti bi morale odrediti preiskavo in g. Lukiča postaviti na mesto, kjer bo javnim interesom prizadejal manj škode nego v Lendavi. * Nečuveno. Sodni nadsvetnik Vakov* nik, doma iz šmartna pri Litiji, službujoč pri sodišču v Sarajevu, je zahteval na litijski postaji od službujočega uradnika v nemškem jeziku vozni listek za! „Marburg". Na mirno opozoritev uradnika, da želi najbrže listek za Maribor^ se je gospod sodni nadsvetnik razkoračil, ter pričel v osornem tonu uradniku pred-bacivati, da uganja politiko. Mislimo, d. bi gospod sodni nadsvetnik po dveh letih ujedinienja že lahko vedel, da v Jugoslaviji Marburga ne poznamo. * Za obnovo Srbije. Posebna komisiji poljedelskega ministrstva je nakupila Avstriji mnogo kmetijskega orodja, med drugim tudi 600 plugov, ki se za polovične cene razdeli med kmete opustošenitt krajev v Srbiji. Napredna akademična omladina < Mariboru priredi v soboto v Narodnem! domu zabavni večer s sodelovanjem članov Narodnega gledališča. * Na drž. realnih gimnazijah v Ljubi Ijani. to je na slovenski (Poljane) in n* nemški (Sv. Jakob) se bodo vpisovali učenci v II.—VIII. razred dne 18. sep< tembra t. 1. dopoldne in popoldne. — Po* navljalni in dodatni izpiti bodo 16. in 17. "septembra. — Otvoritvena sv. maša bo 20. septembra ob 8. uri za vse razrede skupno v stolnici sv. Nikolaja, oziroma v Križankah, redni pouk pa se prične dne 21. septembra ob 8. uri. — V prvi razred se na slovenski realni gimnaziji učenci ne sprejemajo več, na nemški pa bo tudi 80 moderno. Toda moderna ga ni odvrnila od njegovih rodnih tal. Predobro je poznal srbsko narodno pesem in njene junake, preveč je ljubil gigantski svet svoje lastne zgodovine, da bi bil iskal tujih svetov. Tu je bil kraljevič Marko, tu so bili Kosovski junaki, tu je bil stoletja trpeči narod, ki je skoraj izkrvavel iz ene same rane, da ni iz t» rane črpal novih življenskih sil. Iz tega duševnega sveta je izšel Meštrovič. Odšel je iz Dalmacije v svet, videl je velikega mojstra Rodi na, videl je svetovna dela — toda on je nosil svoje junake s seboj in ko jih je začel klesati v kamen, so to bili res naši junaki, po duši in po obliki kakor so se rodili iz sanj trpečega naroda. Tako je nastala misel na — »Kosovski hram". Tam na onem polju, kjer je padel car Lazar s celo vojsko, tam naj bi osvobojeni narod postavil spomenik padlim junakom. Ko smo se med vojno ozirali po prijateljih, smo videli, da nas svet malo razume in da gledajo zapadni „kulturni" narodi na nas kot na balkanske barbare, ki so komaj v začetku svojega razvoja. Takrat je napravil Meštrovič v Londonu razstavo svojih del — in svet je ostrmeL iVojna je bila končana. Srbsko HDCŠteoia ateste po svetu, -r ne pa jugoslovanska kultura. Ko so naši d cm legatje prišli v Pariz, so videli, d^ drugi narodi uveljavljajo svoje za^ svet naše kulture ni poznal. Zato smel napravili umetniško razstavo v Pari-" zu. Poslali smo tja vse, kar je bilof najboljšega. Težave in uspehi te raz-( stave so nam še v živem spominu. Vkljub vsem intrigam smo dosegli priznanje. Meštrovičeva dela so bilaj v posebni sobi. In ta soba je govorili za nas vse. Tujci, ki so stopili v ta sobo. so občutili takoj rilo jugosloi venskega genija. Molče in z neka kini svetim občudovanjem so gledali ^ okameneli svet jugoslovenske narodne duše. Tu so stali Kosovski junaki, tu je bila naša majka, tu so bila dela,' ki jih je ustvarila roka umetnika ia žive narodne pesmi. Kaj je pomenilo takrat Meštrovičevo ime za nas? Ini kaj bo pomenilo v bodočnosti, ki bq gledala na ta mejnik velike dobe. Meštrovič je dobil dosmrtno rento od naše države, da more dovršiti svo* je delo. Njegovo delo bo več kot „Spo^ menik svobode", to bo hram naše na-* rodne duše, ki bo v spomin na preteklost hrepenela v neskončni sveti svobode in lepote, ki ga razgrinja umetnost. In Meštrovič ga je razgrnil s svojo veliko sila Pozdravljamo ga: * jugoslovanski Ljubljani. Jesensko vpisovanje, ni sicer dne 15. septembra dopoldne — Natančnejši podatki SO nabiti na črni deski ravnateljstva. * Mariborske ljudske in srednje šole se otvorijo 20. t m., vpisovanje pa bo od 19. t. m. * Na deški meščanski šoli v Maribora je vpisovanje dne 15., 16. in 17. t. m. Učenci, ki doslej še niso posečali tega.zavoda, naj prinesejo seboj zadnje izpričevalo, krstni list, domovnico in izpričevalo o cepljenju. Zunanji učenci se vsprejemajo le v kolikor to dopušča pro- = Veletrg z vzorci v Pragi se vrši od 12. do 2S. septembra. Za ude- etor, plačati morajo pa učilski prispevek I noreti. Zagreba treba ža Svadjanje presnih teh-mčkih radnja više inžinira i arhitekta. Pozivaju se gospoda "inžiniri i arhitekti; koji reflektiraju na konvencionalno na-mještenje, da odmah podnesu svoje po- nude gradskome poglavarstvu u Zagrebu. ______________ ______ ______ , .* narave. Pri frančiškanski cer-1goslovanskega" ci'tra~rskega khiba'""Favo- jležnike iz Jugoslavije so dovoljeni kv^v Mariboru sta dva divja kostanja vjrit«v Ljubljani. Cena J 5 K. Dobiv_a in | posebni vlaki. Velika udeležba je pri- * Mila jesen. V okolici Kariovca je v leH i!w1Cm-?a-SU P0"^ ZaeC,° » " »-ii«««— ■» kiuu i . . ... teti sadno drevje m se razvija novo sadje. I »Favorit' priredi v soboto dne 11 t. m men poskrbi ieno. Železniške zveze po Kmetje pravijo, da je začela narava'---• • ■ ■ .......: 1 - • - ....... [4000, sfcopljanski iS suSotiški faiulteti pa I po 1000 dinarjev, ki naj se razdele za najboljše dizertacije o Sv.SavL — ..Vstajenje", koračnica, posvečena Nj. Vis. regentu Aleksandru, uglasbil Jos. Fr, Breznik, je izšla v založbi I. ju bfrgČavSIj^wj,infrni Kldnmayr iH Bara" jelena iz Jugoslavije, Rumunije in I. jugoslovanski dtrarski klnb iXeD?6il'e; ndc'|D,03ti. v veliki * .. .a.1. ^— 11 * _ mfln noskrh imtn //• iv/nul-n nn»A n^ v veliki dvorani hotela „Union" svoj iz- j državi so pomnožene; udeleže iki iz rSl?i 5itra-rski koncert. Opozarjamo cenj.; inozemstva dobe posebni odznak in bKe mescansKe soie je poseono važno dej-Jzdravje podpisal naredbo da se po vseh —'—'— n-J—- -r —^—-- • . si a n« irsoli ™«urVn ,1»«™ stvo. da dobi v sledečem šolskem letu I večjih mestih naše države ustanoVe am- da dobi v sledečem šolskem letu četrti razred s slovenskim učnim jezikom. V ta razred vstopijo lahko oni učenci, ki so dovršili tretji razred meščanske šole. Ker letos domačih učencev ne bo in zanimiv. Predprodaja vstopnic je od jstf na vse!l Progah države. Legitima četrtka naprej v trafiki Prešernova ul. 54 eije je treba kolkovati. Na veletrg so jih, kjer vlada epidemična sifilis, ustanove se poleg ambulance tudi postaje za spolne bolezni. * Velik požar v Trbovljah. Iz Trbovelj nam poročajo 6. septembra: Danes ahsnlvpnti I ' ■ -T I popoldne je nastal v centralni rudniški bS krita l^glhT,f£ke&+\raZ-reda žaP iz cezaanih vzrokov požar, ki je upe-IS^iJSStS^JS]^ .posluje žage_in uničil V njem se ..........jmce m vsakovrstne trgovske in obrt- go, opozarjamo na to otvoritev tuje meščanske učence, ki bi radi dovršili šolo | popolnoma. Četrti razred je najboljša priprava na učiteljišče, kamor prestopajo absolventi — —--—■ — • [pri večerni blagajni. J,Tu-tor^i^TakVbo da^a^ri Islar" je zapečelo akcijo, da se osnuje .lika, stopiti v trgovske stike z ino- Š^ŽeVT °T°-Š0'0- 23 ** nahajaj^če stro^ Bli^ja TOhani^a d. VSeh *** V »rgpvsKe soie in za zivlienie. I lavnih ;n u:s« .. I-——■■ . ■ SoHolsh! vestnih. življenje. . Državna trgovska šola v Mariboru. lavnica in velike rudarske hiše so bile v Vrisovanip "v l u-1 nevarnosti, da jih ogenj zagrabi in uniči, vpisovanjevčetrtek, dne 16. septembra, Požrtvovalnemu delu ga<3cev se je za-nd 8. do 11. ure v Cafovi ul.ci st. 9. Pis-1 hvaliti, da se je mogel ogenj lokalizirati in preprečiti še večja škoda. Pripomniti je pa treba, da bi bili gasilci iz Trbovelj, ki razpolagajo z modernimi gasilnimi stroji, prišli kmalu prepozno — ker niso meni sprejemni in ponavljalni izpiti se prično v petek, dne 17. t. m., točno ob 8. uri ravnotam. V pripravljalni razred se sprejemajo samo dečki. Redni pouk se prične v torek, dne 21. t. m. Vse druge podrobnosti so razvidne iz oglasa v šolskem poslopju. . .*,, 9ra4^a Poslopja za tehniško laknltcto. Gradbeni komitet za nastanitev tehniške fakultete, ki ie prevzel nalogo nastaniti letošnji III. letnik te fakultete ter oddelek za arhitekturo, je dovršil potrebne priprave tako daleč, da se je gradba novega poslopja pričela dne 6. septembra t. 1. Poslopje se gradi na zapadnem vogalu Aškerčeve in Iv. Mur-nikove ulice poleg državne obrtne šole na zemljišču, ki ga je Univerzitetna uprava vzela v zakup od nemškega viteškega reda Gradbeni načrt se je izdelal ob sodelovanju odličnega našega rojaka arhitekta Plečnika, profesorja praške akademije S"; \ClŠr-Jnt- Prois.orJ'a I « življenje v Trstu. Proti groznemu S terorizmu4 fašistov so nastopili italijanski Vendar1^ ni mni .Jikl druzbl- socijaIisti in s splošno stavko hočeji vla- l™»^^"J^JSS.* ,Y5f prisiliti, da se konča nasilje bijevni- ne- kov. Svoj nastop proti razmeram v zapre- sedenem ozemlju utemeljujejo v daljšem zveza pevskih društev v Dalmaciji. Svrha zemstvom. Firme, ki za svojo blago [zvezi je društvena in prosvetno-umetniška niso mogle plačati transportnih stro-orgamzacija za skupno delo kakor tudi šl{0V do končne postaje Praga-Bubna namera, da se pnpran teren za zvezo. ^ opoz„jaj(>i da ^ to p]ažai &dr(y sat, to je zavod veletržni, proti na knadnemu obračunu. Dosedaj je pri glašenih 2234 nrrn vseh mogočih strok in 50.000 udelc-žencev. = Hmeljska kupčija v Savinjski sv Sokol I priredi danes, 8. t. m., na Koslerjevem vrtu veliko javno telovadbo. _ . _ Dopoldanske skušnje se prično ob 9. uri. [dolini še vedno počiva. Kupci ponu-S ^ri zbirališče članov m ; • j ?amo 80kron zakilogram, kmet- mogli dobiti konj! Rudniška uprava bi jim Tabor Tak^se ^S 2f"S & P» * ozirom na obupno majhno S^J^lSfVSS Kr ^^i^oSlmnožino pridelka in ogromne ^ I Tr^no l^alne strdke ne morejo prodajati lijon kro^^one^eSl se ni telovadbo, ie.ovadnica " iskava o vzrokih požara je v teku. * Pameten konj. Lesnemu trgovcu Ivanu Stiblerju v Fali je bil ponoči od 4. na 5. t. m. iz hleva ukraden konj. Tat je najbrže na potu konja zajahal, toda ta je takoj spoznal, da ne nosi pcavega gospodarja in ga je zato vrgel raz sebe in se potem sam zopet vrnil na svoj dom. Hsodrešene domovina. Veneta mm h -Stav-b"1 družbi, socijalistt in s splošno stavko hočejo vla- S n^ LT11 rs na: do Prisili«. da se konča nasUje lijevni- • pmker ne" kov. Svoj nastop proti razmeram v za-S za orih^e wte"Jala- Pre" sedenem ozemlju utemeljujejo v daljšem Sa £ JSSSFJ tra^ P°" Ulanku, ki je obenem nazorna slika trža- IS«1^0zSddbonr J. S^Sf6V' (daW 33S itagnski?,ISisti! uS ZZ Z?r.!dbo^-]? ,da Ž™ HPatl- da se j imeli zmisel za italiiansko nacionalno ide- tr ZiteŠZ^M L° v omenjenem članku: zahvala predvsem nekatenm našim denar-| ki morajo danes prenašati višek nasilja! IOdbor- je storila vse, da bo nastop čim najlepši. Osobito obetajo proste vaje br. Stane Vidmarja na skladbo prof. br. Ravnika ,,Jugoslavijo" najboljši uspeh. Po javni telovadbi na istem prostoru ljudska veselica. Dohodek te prireditve je namenjen v prvi vrsti zgradbi lastnega doma, v katerem se bo društvo lahko nemoteno razvijalo, ne da bi bilo t nevarnosti, da ga čez noč postavijo me-rodajni in nemerodajni činitelji na cesto. Zato je dolžnost vsakega zavednega člana in članice ter Sokola sploh, da se udeleži te prireditve! Vsakemu Sokolu bodi danes geslo: Popoldne na javno telovadbo Sokola I. — Zdravo! (k.) sv Sokol Hrastnik. V nedeljo, dne 12. septembra se vrši v Hrastniku okrožni zlet gornjeposavskega sokolskega okrožja, združen z veliko ljudsko veselico. Vabimo vsa v poštev prihajajoča sosedna bratska društva in prijatelje sokol-stva, da pohite ta dan v Hrastnik ter nas s polnoštevilno udeležbo podpro v našem " "še slede. Zdravo! mficenco z darili in z brezobrestnimi po-| Vlada ie oostala c,,?«,; -j-" ™" ----- Poleg teh zavodov pa so z izdatnimi denarnimi prispevki, oziroma z brezplačno dobavo stavbnega materijala prispevali še drugi čini-telji, posamezne industrije in veleposestniki. Končno se je sklenila s Kranjsko stavbno družbo zelo ugodna stavbna pogodba. Gradbeni komitet bo svoj čas o vsej akciji obširneje poročal javnosti. Za enkrat izreka svojo zahvalo vsem čini-teljem, ki so omogočili udejstvitev lepe misli, da v nujnem položaju sami poskrbimo streho za našo tehniško fakulteto. *. Naši dijaki v Nemčiji. Ker so se našim dijakom na vseučiliščih v Nemčiji delale velike neprilike, tako da je moralo mnogo njih zapustiti nemška vseučilišča sredi šolskega leta, posredovalo je naše ministrstvo za zunanje stvari pri nemški vladi, ki je odgovorila, da se more sprejeti na nemška vseučilišča le jako omejeno število dijakov iz naše kraljevine, a to v prvi vrsti samo oni, ki so svoje študije začeli na kaki nemški univerzi, novi dijaki bi se Da sprejemali le v izrednih slučajih. * Dar slepim vojakom. Pevsko društvo ,,Lira" v Kamniku je priredilo dne 4. julija t. 1. sijajen koncert v korist oslepelim vojakom. Prinesla sta osti dobiček v znesku 16.065-77 kron pevovodja J. Štele in blagajnik Fajdiga ter sta deloma razdelila denar osebno med oslepele vojake, ki se nahajajo v zavodu kura-tarija za oskrbo slepcev, ostanek pa razdeli knratorij med najpotrebnejše oslepele vojake, ki bivajo izven zavoda. Društvu „Lira" gre prisrčna zahvala. Naj bi ga druga društva posnemala v tem plemenitem delu! * Društvo jugoslovanskih dobrovolj-eev za Slovenijo opozarja slovensko občinstvo na svojo današnjo manifestacijo. Ob 8. uri je sestanek dobrovoljcev in gostov v društvenih prostorih, ob i/, 10. uri v garnizijski bolnišnici spominska služba, ob 11 .un v Unionu manifestacijsko zborovanje z referatom o dobrovoljskem po-kretu, zvečer prijateljski sestanek v Unionski dvorani s sodelovanjem vojaške godbe. Začetek ob 8. uri zvečer. Pozivamo občinstvo, da se teh prireditev udeleži v častnem številu, da pokaže javno, kako ve ceniti delo jugoslovanskih dobrovoljcev v borbi za osvobojenje slovenske domovine! * Ljubljanski Zvon sodeluje danes zvečer ob 8. uri zvečer s svojim oktetom na prijateljskem sestanku jugoslovanskih dobrovoljcev v „Unionu". * Otvoritev telefonske centrale. Dne 2. avgusta t. 1. se je otvorila pri poštnem uradu Loga ves. politični okraj Borovlje, telefonska centrala, dne 1. septembra t. 1. pa brzojavna postaja s telefonskim ob tatom. * Razširjenje selske službe. S 15. septembrom t. 1. se ukine poštna nabiralnica Sladka gora ter s 16. razširi selska poštna dostava pri poštnem uradu Šmarje pri Jelšah. * Narodna čitalnica v Sp. Šiški prične v soboto 11. t m. zopet poslovati. Odprta bo vsako sredo in soboto od 7. do %9. me zvečer. * Inžimrjem in arhitektom. Poglavarstvo slobodnog j kralj, glavnoga grada hodijo oboroženi naokoli in groze, kakor se jim zljubi, ker so sigurni, da so v vsakem slučaju nekaznovani. Kdor gre zvečer na ulico, mora biti pripravljen, da bo izzivan in dejansko napaden. Naši delavci ne morejo iti ponoči na delo. Delavce se ščuva proti delavcem, oni iz Italije nastopajo proti tukajšnjim. Vsako sovraštvo, vsaka bestijalnost se vzgaja To je politika barbarizma, besnosti, razboj-ništva. Oni, ki v kalnem ribarijo, špekulanti in politični kramarji delajo to, a vlada gleda to početje in ga celo podpira." — Menimo, da ne bi bilo slabo, da bi tudi naša vlada prav energično nastopila proti temu, da morajo naši ljudje in ti osobito prenašati tako življenje. Na vsak način bi bila to njena dolžnost! . a Pri Idrskem pod Kobaridom so trije laški vojaki s samokresom napadli domačega voznika. Ko je šel nesrečnež javit naslednjega dne laškim orožnikom, so ga odpodili, češ, da to delajo naši, preoblečeni v laške uniforme. Da, na Primorskem dobivamo zopet rajo! g Zadar — jugoslovanski. Po cfAn-nunzijevem vzgledu je hotel tudi zadar-ski admiral Millo imeti v Zadru svoj narodni svet in zato je razpisal volitve za takozvani »Fasrio Nazionale". V Zadru se govori, da je Millo hotel poveriti temu narodnemu svetu nalogo, da v slučaju, ko proglasi rfAnnunzio samostojnost Reke, tudi ta proglasi samostojnost Za-dra. Začeli so z velikanskimi pripravami za volitve v ta narodni svet, ali kakor hitro so sestavili volilne imenike, so bili v veliki zadregi, ker si niso mogli biti svesti zmage. Po volilnem načrtu imajo volilno pravico vsi moški, ki so stari 20 let; po Statistiki ima Zader 14.000 prebivalcev, torej bi moralo biti volilcev 3500. Ali koliko je bilo teh volilcev zanesljivih? Tega niso vedeli, zato so uničili prvi volilni imenik in sestavili novega, v katerega so uvrstili vse zanesljive Italijane, vse pritepence iz Italije, nezavedne Jugoslovane, ki so v italijanski službi, a ta imenik je obsegal le 1700 volilcev, torej so izpustili več kakor polovico volilcev, la so imeli volilno pravico. A na dan volitev so doživeli še večje presenečenje! V nedeljo Šport in turistika. St ..Iliriia" — Innsbracker S. V. . Ilirija" - Innsbracker S. V. 4: (3:0). Včeraj se je začasno izlil dolgotrajni dež in je bil krasen dan. Po ne deljski tekmi sodeč nismo mogli pričakovati posebnih uspehov, toda Ilirija se je nekoliko pregrupirala in je bila včeraj v prav dobri formi Nastopila je v mo-dro-črnih barvah. Gostje so bili črno-beli, med njimi nekaj pristnih tirolskih postav. Tekma se je pričela ob 6. uri. Spočetka se je pokazala majhna trema na obeh straneh, pa Ilirija je kmalu obvladala polje in je že v prvih minutah dosegla prvi gol (Oman). Kmalu na to je bfla proti gostom diktirana 10 metrov-ka, ki jo je inomoški golman srečno ujel. Odslej se je vršila igra večinoma na strani gostov. Ilirija je imela svoj srečen dan, Posebno se je ta sreča držala Omana ki je igral levo zvezo namesto Babuča! Dal je vse tširi gole. Gostje so skušali z izpadi priti do uspeha, pa se je vse razbilo na izborni naši obrambi. Naša krila so znamenito napadala. Polovica 3:0 je obetala hud poraz za goste, toda po premoru se je igralo nekoliko bolj površno. Ilirija je dosegla še en gol in se je s tem zadovoljila. Izgubila je nekaj prav ugodnih šans. Insbručani so simpatično moštvo, podali so lepo igro, njih obramba je boljša od napadalcev. Naši včerajšnji napadalni tehniki nso mogli biti kos. Občinstva je bilo nad 1500. Razmerje kotov 5:1 za Innsbrnck S. V. Od strani občinstva bi želeli, da ohrani mirnost in dostojnost in ne posega po nepotrebnem v igro. Sodnik Černivec dober. st Tekma Innsbracker S. V.—Ilirija se vrši danes, 8. septembra, na prostoru Ilirije. Začetek ob pol 18. uri. Dijaška (članska) stojišča se bodo dobivala na dan tekme pri blagajni od pol 17. ure do pol 20. ure — Danes ob pol 16. uri pred-tekma Ilirija II—Jadran. Po svetu. so se vršile volitve, a na volišče je prišlo le 1105 volilcev, ki so glasovali za Mil-Iove kandidate. Ako bi bile volitve pravilne, ako bi pustili na volišče vse upravičene volilce, tedaj bi bil rezultat sledeči: Millovi kandidati bi dohili 1105 glasov, nasprotni pa 2395! A ti glasovi so v večini jugoslovanski, ako tudi odvzamemo malo število socialistov, ki so pa itak v večini glasovali za Italijane! S temi volitvami je Zader jasno in odločno dokazal, da je in ostane jugoslovanski! Prosvefa. * Ruska drama v Mariboru. Ruska drama, ki je gostovala z velikim uspehom v Ljubljani, se pogaja sedaj z ravnateljstvom mariborskega gledališča glede gostovanja. Želeti bi bilo, da ravnateljstvo te ponudbe ne odbije. — Za Sv. Savsko dizertarijo je poklonil regent Aleksander beograjskemu .Vseučilišču 0000 dinarjev, zagrebškemu K Potovanje okoli sveta v zrakoplovu. Iz Londona poroča ,,Excelsior": Društvo za zračno plovitbo je sklenilo, da priredi prihodnjo pomlad z zrakoplovi zračno potovanje okoli sveta. X Ženske — porotnice. Češkoslovaška republika je prva država na svetu, v kateri sodelujejo žene tudi v pravosodju. Iz Prage prihaja poročilo, da je za jesensko zasedanje praškega deželnega sodišča določeno sedem žen, da vršijo porotniško dolžnost X Potres na Rivieri Iz Nizze jav-Ijajo, 7. sept., da je zjutraj ob celi Rivieri bilo čutiti močan potres. X Povodenj na Solnograškem. Iz Salzburga javljajo 6. sept.: Na Solnograškem so reke poplavile vse doline, škoda je ogromna, žrtve dosedaj še niso znane. Maishofen. Mittersaal, Bad Fusch in vas Fusch v Pinzgauu so neposredno ogroženi. Na cesti Alm-Saalfelden so porušeni skoraj vsi mostovi in prehodi. V Hafleiau je most porušen. Nekaj vasi je pod vodo. Grottensee in Wolfgangssee sta močno narastla. V samem Salzburgu so deli mesta in predmestja poplavljeni. Mnogo skladišč in kleti je pod vodo. Mnogo trgovin je zaprtih. Dežuje še vedno. - ! po tej ceni in zahtevajo po 100 kron in še več. = Falska elektrarna v nevarnosti. Naša demarkacijska črta pri Luča-nah nad Mariborom se je opustila. Meja gre sedaj čez Sv. Duh na Ostrem vrhu in od tam dalje proti vzhodu na Št. Tlj in Gornjo Radgono. „Nova Doba" opozarja, da se nahaja danes falska elektrarna, to ogromno industrijsko podjetje, v neposredni bližini avstrijske meje. Zračna črta od elektrarne do meje znaša samo kake tri kilometre in bi nam torej naš severni sosed v slučaju spora v prveip trenutku s svojega ozemlja lahko porušil falsko elektrarno in s tem onemogočil delovan je V6eh onih mnogoštevilnih podjetij in gospodarstev, ki bodo dobivala iz falske elektrarne moč. Merodajni krogi naj bi. torej pri delimitacijski komisiji iz-poslovali, da se z ozirom na falsko elektrarno določi končna meja na vsak način severno Lučan. = Finančna konferenca. Prvi komite mednarodne finančne konference se sestane v Parizu dne 18. septembra. Zveza narodov naznanja, da se sestane pododsek za promet 15. oktobra. Na dnevnem redu bodo uredbe za olajšanje mednarodnega prometa in zenovitenje carinskih n pristojbin-skih formalnosti. Avstrijska, bolgarska in madžarska vlada so pozvane, naj odpošljejo svoje zastopnike. = Pojasnila k fin. zakona. BeograjsH presbiro javlja: Del našega časopisja je zadnji čas začel popolnoma protisocijal-no in protidržavno napadati predlog državnega proračuna in trdi, da so posamezne dežele naše kraljevine neenako obdavčene in da se je na ta način hotela doseči principijelna razlika med posameznimi deželami. Te trditve ne odgovarjajo dejanskemu stanju: novi predlog državnega proračuna je izdelan samo na principu izenačenja davčnih bremen, kolikor je to pri pestrosti zakona sploh mogoče. Obdavčenje prebivalcev naše države ie izmed vseh držav v Evropi najmanjše". Prj nas znaša obremenitev za posameznika okoli 280 dinarjev, na Francoskem 1000 dinarjev, Na Bolgarskem nad 700 dinarjev, v Rumuniji in na Češkoslovaškem nad 900 dinarjev. Iz naslednjih številk je jasno razvidna teža obremenitve posameznih dežel v državi, kakor jo določa proračun za leto 1920/21. Posredni in neposredni davki so skupaj takole razdeljeni po pokrajinah: Srbija 631,224.500, Hrvatska in Slavonija 420,433.250, Banat. Bačka. Bar 362.058.700, Bosna in Hercegovina 319,079.700, Slovenija 247.686.137-50, Dalmacija 77,171.352-50, Črna gora 59,277.150. Skupni davek 2.116.130.790 dinarjev. Carinski prihodki in trošarine so iz gorenje razporeditve davčnih bremen po pokrajinah izpuščeni, ker so v proračunu predvideni kot splošni prihod-ti. Na koncu pripominjamo, da tu niso vpoštevane prometne ustanove, katerih tarife, aKO tudi so bili zadnje dni izdatno povišani, vendar še niso prišli na višino tarif v Srbiji, kjer so kljub težnji po izenačenju tudi šolaj še za 15% večje. Borze 7. septembra. Zagreb. Danes ni bilo toliko življenja kakor včeraj. Nekateri efekti so se popravili, toda zaključki so bali izvršeni le v manjših količinah. Čvrsta je bila zla si i banka za Primorje. ki se je dosti kupovala. Pri valutah se je živahno trgovalo z dolarji. Večina deviz je vsled porastka naše krone v inozemstvu popustila. Devize: Berlin izplačilo 204 do 207. Milan 4S5 do 492, London 860, Neivvork 90.5 do 105, Pariz 700 do 710, Praga 167, Dunaj 3S.50 do 38.75. Valute: Dolarji 07 do 98, avstrijske krone 40, rublii 125 do 132, češke krone 160, funti 360 do 380, francoski franki 700, napoleondori 380. marko 200 do 203, leji 224 do 225, lire 480. Efekti: denar blago '.danska banka ............. 2700 Ljubljanska kr. banka.......... 1150 ReOka pooka banka ...... 440 Narodna banka d. d. ....... S50 Zagrebška eskomptna ..•••• 1675 Poljedelska banka ........ 116 Hrvatska kreditna ........ 1000 Narodna Samska...........10-20 Našisčka inudstr., drva ... ... 775 Zagorska šum. industrija ..... 650 Hrv. zemaljska banka...............772 Gutmann........... 1975 Dnbroročka parobr. plov., Dubrovnik . 7000 Goranin.......... 920 «Slavonia», d. d. za industrija drva, Brod na Savi................. Split., d. d. za cement Portland. 450 S70 16SO 1025 660 77» 202» 8000 1750 Prva krv. štedionica Popis in žigosanje avstrijskih jSStoSStaika'".":*.**." -____' 1 _____' ■ 7 _ 1 __*____* T I___I— in državnih posojil, s katerim naj bi; zagorska banka se bilo dne 0. t. m. pričelo, se je moralo preložiti, ker formularji in štam-pilje še niso prispele iz Beograda. 1730 2000 -- 11600 11650 925 »50 295 120 F.kšploatacija drva........1750 Banka i štedionica za Primorje, Sašak . 1100 Dunaj, prosti promet: Zagreb 257 Finačna delegacija upa, da bo do dne i^0 Budimpešta 99 do 109, Pra-11. t m. stvar v redu. Natančni ter-j«? 420 do 4 6Varsava 99 do 113, min se bo naznanil po časopisih. \ ?>nar "00-d*lar **?,]lira „ s . . .. . Z, c 11150, lej 530 do 532. rublji 280. = Nas karz. V ministrstvu financ j i -o-, j -o" t , - . , , t- • j marke o32 do a3<, francoski franki ! 1*75, švicarski franki 4125 do 4130, Avstr. kronska renta . „ majska renta ....... Ogrska kronska renta ...... V. avstrijsko vojno posojilo . . . Turške srečke........... Kreditni zavod sa trg. in indastr. i Anglobanka ............ Bankverein............. se nosti našega dinarja. Minister fi- ^ g Ef m nanc K. StojanoviC je mnenja, da i x> na ta način onemogočil brezvestno špekulacijo tujih denarnih zavodov na naših borzah. = Trg v Novem Sadu. Mlinarji nadal jujejo s kupovanjem blaga, a ga dobivajo le v manjših količinah. Plačalo se je za pšenico 730 do 750 K, za ječmen 300 do 320. Visoke cene ječmena se prično stabilizirati. Za pokvarjeno blago ni nobenega intere-sa. Nova koruza se lepo razvija injdon 77.30, Newyork 21.45, Švica je pričakovati, da bo letošnja žetev '"50, Bukarešt 50, Zagreb 20.25, Ber-boljša kot lanska. Koruza se plačuje! lin 43.40, Praga 36, Dunaj 9. po 130 K, oves 220 do 230, moka j Zfirich, dsvize: Berlin 12.95. New-nularica 12 do 12.50, št, 2 11 do 12, i vork 609, London 21.52, Pariz 41.90, erušna moka 10 K. Pomanjkanje va-! Milan 27.70, Praga 9.90, Zagreb gonov postaja vedno bolj občutno.. 5.75, Dunaj 2.55, Budimpešta 2.40. Zivnostemka banka. ........... Državne železnice... . .......... Južna železnica.............. Alpine-Montan.............. P račka železna indastr. ........ Trst, devize: Pariz 150.75, Lon- 99-99-— 109*— 71 "25 2199-— 1029 — 855 — 827-— 661 — 1700 — SM0-— 1170 — 4110 — Oskrbovanje pasivnih pokrajin z živili bo jako težavno. i Berlin, devize: Newyork 51.70, ! Milan 230.75, Praga S0.40, Budim- = Žigosanje vojnih posojil. Vsled pešta 18.60, Dunaj 22.77. nepričakovanih zaprek se je moralo popisovanje in žigosanje voj. posojil, d bi se imelo pričeti dne 6. septembra 1920. odložiti ter se bo po naročilu ministra financ pričelo šele dne 16. septembra 1920. ter končalo namesto 20., od nosno 25. septembra šele 30. septembra, odnosno 5. oktobra 1920. (Uradno.) Komisija Južne železnice. V našo včerajšnjo notico se je vrinila mala pomota. Upravni svetnik Južne železnice ni g. inž. Šuklje, temveč dvorni svetnik Šuklje. == Zagrebški čekovni urad. Vest, da je zagrebški čekovni urad ustavil svoje poslovanje, ni resnična. = Kongres kmetijskih zadrug iz Srfrije 8» yrai dne 19. t. m. v Palankj. Praga, deviza: Berlin 121.75, Newvork 61.50, Lond*n 218, Pariz -126, Milan 283, Zagreb 60.50, Dunaj 23.63. Vremensko poročilo. Ljubljana 306 m nad morjem Ds n C. sept 7. sept 7. sept Ln Uoo 22. nri 8. nri 15. ari Ifl a>j> > 734*0 734*0 784*0 i« §! t-3 Vetrovi 18*2 15-2 21» Nebo tU obl r OMr 2044 m nad TT* S. sept C. Mpt H. on 8. ari SK-S 81 Srednja te jsurji M«, oUM Razstava ..Hadiše" v Zagrebu. Dne 19. avgusta 1920. je pokrovitelj društva „Radiša", ban dr. La-ginja, slovesno o tvoril društveno razstavo v Zagrebu. Otvoritvi so prisostvovali predstavniki vseli kulturnih društev, vojaških in civilnih oblasti ter tuji konzuli, ki so se laskavo izrazili o kulturnem in gospodarskem napredku našega naroda. Razstava, ki se je nahajala v umetniškem paviljonu, na univerzi in samostanski šoli, je bila jako lična in lepa. Razstavljeni so bili dragoceni predmeti. Zlasti jc bila dobro zastopana mizarska obrt z deli, ki so delali hrvatskemu obrtniku čast in spoštovanje. Edino kar bi bilo grajati je to, da so bili predmeti nametani eden poleg drugega brez pravega aranžma in vsled tega niso prišli tako do veljave, kakor bi bilo želeti. Slovenci smo bili zastopani v tej razstavi ne toliko z obrtniškimi deli kakor z domačo industrijo. Predmeti Slovencev — pred vsem eipkarstvo — so bili razstavl jeni v souterenu umetniškega paviljona. Lepa dela je imel razstavljena g Fran Cerar, tovarna ,-lamnikov v Stolni, raznovrstne slam_ 'nike m klobuke za gospode in dama, torbice za jedilno orodje iz protja, stenske obešalnike za ščetke, košarice za akte iu pisemski papir, razne košarice za cvetke, za rokavice, za kruh v različnih oblikah, šivalne mizice in protja, krasno izdelana stojala za cvetlice v raznih oblikah in velikostih, košare za papirnato odpadke, naslanjače, stole in podnož-nice. Enako predmete je bila razstavila Jržavna učna delavnica z,; kolarstvo v Radovljici, v veza lesnih domačih obrti v Ribnici m pletareka šola v Struišču pri Ptuju. Založništvo umetniške propagande v Ljubljani je imelo razstavljene slike naših umetnikov M. Gasparija, Er. Kle mene i ca in II. Smrtkarja. Lepe, na pol .n ^ ee!.,ti izdelane predmete je bila poslala na razstavo „Puškarska šola v Borovljah". Generalni komisariat za tujski promet v Ljnhljani je bil zastopan z raznimi slikami Bleda, Bohinja, Kranjske core in r. orodni L not, Prva žebljai-ska in železo-ohrtna zadruga v Kropi in Kamni gorici z raznimi kovanimi žeblji za čevlje in konje, vlečenimi brodarskimi žeblji, z zobmi za brane, s spojkami za odre in ladje, zidnimi kljukami, burkljami, krampi, lopa- [tami, cepini, sekirami 111 raznim dru-irim poljskim orodjem. Veliko pozornost so vzbujali razstavljeni predmeti keramične industrije L. R. Schiitz, ing. Pavlin in dr. iz Petrove pri Celju. Krasni umivalniki in kavini servisi za moko in čaj, stenske sklediee. vaze, kranjske majolike, vrči, svečniki, lonci in ko-šaraice za cvetlice vse v slovenskih motivih. Slovenski obrtnik g. Josip Božič, sobni slikar v Ljubljani, je edini razstavil rizbe šablonov za sobno slikarijo v narodnih motivih. Ti vzorci so nekaj tako lepega, da moramo biti Slovenci ponosni na zmožnost in sposobnost tega obrtnika. Vse merodajne in odločilne kroge poživljamo, da naj skrbe za to, da se čim preje tudi v Ljubljani priredi obrtna razstava, v kateri bodo imeli naši obrtniki priliko pokazati svoja dela in ne dvomimo na tem, da bo ta razstava naših obrtnikov prekosila marsikatero razstavo drugih narodov. Omenim naj še, da je slovenski oddelek razstave uredil prof. državne obrtne šole v Ljubljani, g. O. Grebene. Pokazal je pri tem popolno spretnost in krasen okus. Razstavljeni predmeti so skoraj vsi prodani. E. F. 104 5-1 ^ Hali oglasi. I * * Rnnfnmct s'ovenec> korespondent, ki liUlItUl las, zna perfektno tudi srbohrvat-ski, se sprejme. Tisti, ki znajo še češki in nemški, imajo prednost. Pismene ponudbe na „Kolmsko tovarno kavnih primesi v Ljubljani" 7, navedbo dosedanjega službovanja in zahtevkov do 15. septembra. 99 priporoča 86 13—2 Ocžon Koutny Ljubljana, Kolodvorska ulica 37. flbifurijsnt mM s^fSSfSSs v primerno službo, najrajše v denarni zavod. Znanje srbohrvaščine, ruščine in nemščine. Ponudbe je staviti pod „Vztrajnoat" na npravništvo «Jutra>. 88 3 laneno seme, "I kuninotervse druge deželne pridelke kupuje trgovina s semeni: Sever & Komp., Ljubljana, Wol-fova ulioa št. 12. 13 10-10 iznutra mjereno 21 x23x49 cm deb-Ijina lesa od 12 mm, gore samo rezane in povezane, uz točne poniide kupuje D. Beblč, Brod na Savi. 98 3—2 .Hrvatslii BrvofržacVKISI slaviji. Izlazi svakog 1., 10. i 20. u mje-secu.- Suradjuju naši prvi stmčnjaci. Pret-plata godišnje K 120"— i!i 30 Dinara. Adre-sar industrije drva. Cijena K 20 — ili 5 Dinara. Zagreb, Strossmaverjova ulica br. 6. 101 10—3 Po zelo znižani ceni nova dvo&olesa, *** , zračnice, in vsakovrstni deli, kar-m bidne svetilke, gorilci itd. Sprejmejo se v popravilo dvobolesa in razni stroji pri BATJELU, Ljubljana, Stari trg it. 28. 67 10—5 Zahtevajte v kavarnah, gostilnah, brivnicah in iavnih lokalih • »JUTRO" • kmkkima | ameritako strojno Olje, lahko, za vretena; olje za transmisije; olja, strojno za poljedelske stroje; olje, strojno za težke stroje; olje za avtomobile, lahko; olje „ „ , izredno težko; olje za cilindre; olje proti prahu. 57 101—6 Glavna zaloga: IJ.Z6.Z. prej A. Zankl^l' sinovi. Urne in zanesljive raznašalke sprejme uprava dnevnika Jutro", Sodna ulica št. 6. ^jr 103 58-1 ČEVLJI na debelo in na drobno, v» vrste moški, ženski in otroški, delavski kakor tudi najfinejši vseh vrst po najnižjih dnevnih oaaah se dobijo pri znani tvrdki ALEKSANDER OBLAT, Ljubljana, Sv. Petra cesta 28. Tfldl is pošilja p« povzetji pa km kraljestva. Kolporterja za Moste in VK sprejme Sodna Bilca 8.8. Švica ponuja najcenejše usnje in podplate v vagonskih množinah. Naslov prodajalca m izvž pri tvrdki Fannonla, LJubljana, Selenburgova ulioa 7. 106 ObL konce«, infonnačni zavod Pri mestni elektrarni in vodovodu v Postojni se razpisnje mesto obratovodje. Prosilci za to mesto morajo dokazati: 1.) da so popolnoma praktično izTežbani pri Dieselmotorjih in elektrarniških napravah; 2.) da so popolnoma sposobni voditi samostojno res elektraraiški in vodovodni obrat; 3.) da so z dobrim uspehom ie opravljali enako mesto. Prosilci naj poleg tega navedejo tudi starost in sedanje službovanje. Stanovanje, kurjava in razsvetljava prosto. Plača po dogovoru. Služba stalna. Ožonjoni z nekoliko teoretično naobrazbo imajo prednost Prošnje jo vlagati pod „Obratovodja" do 10. septembra 1920 na upravo Slovenskega Naroda. Mestno oskrbništvo v Postojni. i iMt i itiii t > u ii mi«(i iitiniiiMUMiiitiiiMMnMniiiiiiiiiHiiiuiuii^ Ajde, brate! Vojnovič & Co. HHialziMil ErtfT Medica & C9 44 4 manufakturna veletrgovina Ljubljana, Sodna ulica 7. Strojne tovarne in livarne d. d. 40 26-4 Stroji za obdelovanje lesa, vodne turbine, žage, hidravlični regulatorji, stiskalnice za klobuke, transmisije, kovinski izdelki, armature, sesaljke, ognjegasne brizgalne, zvonovi, elektrotehnične potrebščine, elektro-===== motorji. ================== BSBSSSSNSS Ljubljana, Cankarjevo nabrežja a, dobavlja vb« kreditne in privatne informacije v to- in inozemstva. V abonementu ter posamezno cene zmerne. 10 4 Orna fn zanesljiva žensfea,kiLj^ tjani dobro spozna, dobi lep postranski zaslužek. Zglusi naj se v upravništvu «Jutra»._ Ure, žepne, popravlja jzgL F. Čuden Sin, urar v Ljubljani. 81 10—S Pisalne stroje Remington, Zmperial, Centnry z latinico in oirllico ter vse strojne potrebščine 53 10—5 ima v zalogi FEiLNG BAR, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. Telefon 423. Mehanična delavnico za popravila strojev. Za 50 letnico Jenkove smrti je priredila Tiskovna zadruga lil. izdajo 65 5 Simon Jenkovih pesmi, ki jih je nanovo uredil dr. Joža Glonar. Knjiga velja broš. 10 K, vez. 15 K, po pošti pripor. K1'80 več. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica št 6. Naročajte in širite sledeče leposlovne knjige: Dostojevsklj-Levstlk: Besi. Roman v IV. delih. Broi. 36 E, vez. 46 E, po pošti pripor. 4 K 60 v več. Gonoourt-PaatpSkin: Dekle Eliza. Roman. Broi 10 K, vez. 16 K, po pošti 1 K 80 v ve«. Cervantes-Sorll: Tri novele. Broš. 10 E, vez. 16 K, po pošti 1 E 80 v več. Shakespeare -Zupančič: Sen kresne noči. Broš. 22 K, ves. 28 K, po pošti 1 K 80 v več. Ante Debeljak: Solnce in lence. Broš. 10 K, vez. 14 K, po pošti 1 E 80 v več. _ Stritarjeva antologija. Uredil dr. Iv. Prijatelj. Broi. 18 E, po poŠto 2 K 60 v več. Josipa Jurčiča zbrani spisi. Druga izdaja. Uredil dr. Ivan Prijatelj. I. zvezek broš. 18 K, po pošti 3 K več, U. zvezek broš. 22 E, po pošti 2 K 60 v več. Knjige se naročajo pri založništva: Tiskovna zadruga ▼ Ljubljani, I Sodna ulioa 6. 68 6 a Naročajte in čitajte Mi pilli, PUH h Mili spisu, ki jo izdaja Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna nlica št 6: L zvezek: Dr. a. Zalo kar, Ljudsko zdravje, cena 5 E. II. zvezek: Dr. B. Ser S, Dojenček, njega negovanje in prehrana, eena 5 K ni. zvezek: Dr. J. Demiar, Spolne bolezni, cena 8 E. IV. zvezek: Dr. Št. Sagadln, Naš sadašnji ustavni položaj, cena 16 E V. zvezek: Dr. L. Pit&mio, Pravo in revolucija, cena 7 K 50 v. VI. zvezek: Dokumenti o jadranskem vprašanju, cena 18 E 71 4 Po pošti priporočeno velja vsaka knjiga 1 E 60 v več. DELNIŠKA TISR9RN9 ■ D. D. "' (prej Tiskarna Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg) v Ljubljani, Miklošičeva sto St. 16 se priporoča za izdelovanje vseh tiskovin od posetnic do najumet-nejšega barvnega tiska, kakor tudi za natiskovanje listov, časopisov, trgovinskih in uradnih tiskovin. Vsa ta dela izvršuje kar najhitreje in po strogo strokovnih pravilih. 35 6 knjigoveznico, ki izvršuje knjigoveška dela od najpreprosteje do najfineje vrste. flatiraila Delniškatiskarna, d. d. v Ljubljani.