Hl. številka. Ljubljana, nedeljo 22. junija. VI. leto, 1873. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzouaši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol ieta 8 gold., ta četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr.. za en mesec I gold. tO kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele z.i celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gonpode učitelje na ljudskih šolah In za dijake volji znižana eena in aicer: Za Ljubljano za četrt lara 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiri-stopne petit-vrste 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. č« so dvakrat in 4 kr. če se tri- aii večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj ao izvoh trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. 0 iztoku. V članku štev. 127. „Slov. Nar." smo upanje izrekli, da utegne prihod ruskega carja in njegovega ministra Gorčakova na Dunaj avstrijsko vnanjo politiko zlasti glede iztoka in krščanskih narodov ob Balkanu, zboljšati. V vsek novinah se zdaj potrjuje, da se je v tej stvari v uradih našega ministerstva vnaujili zadev res nekaj zasuknilo. Pišejo namreč, da so se ruski in naši diplomati dogovorili, Turčijo svoji moči ali nemoči prepustiti, sicer ne vtikati se v njene notranje razmere, ali tudi ne braniti naravni razvoj državo-pravnih in političnih razmer krščanskih iztočnih narodov. Ako bodo torej Srbi, Bolgari itd. dovolj močni, da turški jarem otresejo sami, ter si sami države uravnajo po svoji volji, Avstrija jim tega ne bo branila. Za to „koncesijo" so baje ruski diplomati naše Au-drašije potolažili, da ne nameravajo nobenega „panslavizma" v praktično politiko uvesti. Tako tedaj se časopisi vesele, da imamo izgled dolgega miru. Znano je, da Srbi v Kneževini in Crni gori več no zahtevajo nego to j da so močne dovolj čutijo po dovršeni organizaciji svoje vojske in po insurgiranji svojih bratov v Bosni, Hercegovini in Bolgariji priboriti si narodno zedinjenjc in politično samostalnost. Njim more torej z novimi dogovori, ako so resnični, samo ustreženo biti. — Ker se v Turčiji sami pripravljajo zmešnjavo, tudi prilike ne bode manjkalo, da poči dan svobode na Balkanu. Sultan hoče namreč vsakako, da mu nasleduje na prestolu njegov najstarŠi sin. Ker je po koranu tako nasledstvo pri Turkih nepostavno, nastale bodo po smrti Nedeljska pisma. ir. V tožne sanje vtopljen, svojo golo, rja-volično glavo melaukoličuo opiraje na obrežje zelenega potoka, ki mu spira prsteno podnožje, britko čuteč, kako ga dan za dnevom, leto za letom razjeda „časa ost," odkar ga je oni predpotopni, brzo tudi vodeni dogod-jaj postavil za toliko tisoč in tisoč let tja, kjer mu že od tedaj do denes, tistemu Promcteju enako, kragulj kluje drob : — ali še nijste radovedni postali, gospica? tako se mi je predstavil sinoči stari prijatelj iu so skrbnim prijaznim očesom sem ga pozdravljal, milovaje .... pa za boga, kedo je to V vprašate že nekoliho nestrpljivo. To je znan starec, gospica ,• do sedaj so mu djali: Golovec ; odslej bodo pa menda rekli: Colgata — pa to ne stori ničesa; vsaj ime je jako pomenljivo. Marsikomu, ka- sultanovi med samimi Turki dve stranki ki se bosti s fanatizmom med soboj pobijali. Da bodo Slovani na iztoku tak trenotek porabili, o tem nij dvombe. Da so je mogla taka prememba v politiki naših diplomatov zgoditi je pač v teh razmerah, v katerih smo, nepričakovano, ali verjetno in se daje lehko razlagati. Res je, da so naši magjarsko-nemški diplomati naravni in v svoje nazore vstareli ljudje, ki teško puste dozdanji šablonski pot. Ali pomisliti je, da je naša monarhija tako daleč prišla, da — njeni kormanuši nemajo več tisto samostalnosti misli j in dejanj, kakor nekdaj Kaunitz ali še Metternich ali še celo pritlikovi Rechberg. Tudi pri padu llohen-\vartovem se je pokazalo da smo žalibog odvisni ali navezani na — H is marka. Ta je pa zopet vsled prijateljstva pruskega z rus-skim cesarjem od Rusije odvisen t. j. mora že iz „hvaležnosti" v orijcntalncm vprašanji Rusiji na roko iti, če prav njegovemu nem-Štvu in nemški naravi veliko preglavico dela. Tako je Gorčakov dobil Bismarka in Bismark je okolo roke ovil ali oviti dal Andrašija in njegove brate. — Ker ta položaj stvari SIo-vanstva more lo koristiti, zato se razume, da smo ga tudi mi veseli. Politični razgled. 3>otriuiJc «i«kžele. V Ljubljani 21. junija. O direktnem ttvinvtient ^ttot-u piše „Pol." : „Vsi se Šo spominjamo , kako se je požurilo ustvarjenje volilne reforme. Naši državni zastopniki so se zdržali vse debate. Tudi sankcija cesarjeva je nenavadno terega kličejo po dnevu: lierr Rath, Herr Prasidcnt itd., — pravijo zvečer v kazini: „du Cifrettbruder," in gospodu okrajnemu sodniku Podboju so v njegovih študentov-skih letih djali: „pratca," sedaj pak nosi ta postavni mož tam doli v Kostanjevici glasovito ime: „kurji britof!" Kaj more sam za to, in kaj moremo mi? In vendar se razliva vsakemu žolč pri takem krstu, pri katerem navaduo botruje lastna abotnost. Moj stari znanec pa ne bo preinenil ru-javega svojega liea, ako ga bog zna kolikokrat prekrstijo, in gol bode ostal vedno. Sinoči sem ga šel obiskat, sam iu na tihem, — i u ko sem stal na njegovem vrhu in zrl tja čez daljno močvirno ravan, kjer se je dvigala lahka soparna megla iz mokrih tal, iu zbirala se krog Širocih pleč orjaka Krima, plavale so mi podobe iz jasne in temne nekdanjosti mimo duševnega očesa — opominjajoče k zagledu v prihodnjost. Tu gori po zeleni Ljubljanici je prive-slal Jaz on se svojo Argo; tu mimo so naglo prišla. Kako čudno je tedaj- da vlada razpis direktnih volitev tako dolgo odlaša in da tudi ustavoverni stranki se ne mudi s tem zdravilom, katerega je poprej hvalila in za neobhodno potrebno spoznala. In vendar bi ravno zdaj se moral zbrati državni zbor, ko so materijclne nesreče popadalo Dnnaj in celo državo. Zato nij čuda, da se slišijo glasovi, kateri trde, da vlada in njena stranka volitve v državni zbor nalašč odlaga, ker je linancijelna katastrofa zaupanje na sedanjo 8i8tcmo v lastnem taboru tako podkopala, da vladi nij pričakati povoljnega izida volitev." — V nf/ci'*kf»n zboru so je začela debata o proračunu. Skrajni levičnjaki, katerih je pa malo, izrekajo po MadaraŠa da nič ne privolijo. Levičnjaki bodo sicer glasovali za dovolitev novcev, a ostro kritikovajo napačno tinančno politiko deakovske vlade. MK»-vfMt*kn regnikolarna deputacija nij po vsem zadovoljna s ponudbo ogerske deputacije. Ona hoče še enkrat pismeno odgovarjati; tako no bo še skupne seje obeh re-gnikolarnih deputacij. Nij nemogoče, da se cela nagodba ob enajsti uri — še podere. Viia&zi j** «iržttv«N MlitsLu poročila o poslednjih bojih 8 Kivani pravijo, da je bilo sovražnikov pri llodžejli (>00() mož s šestimi kanoni , pri Mongutu pa 800Č mož. Dunajski „\Vanderer" ima telegram iz Kahire od 16. junija, v katerem se poroča, da egiptovski Kedive ne pride na Dunaj k svetovni izložbi , nego da ga bode nadome-stoval sin njegov Mehcmet Tevfik Paša. Ke-diva pričakujejo uže tekom prihodnjega tedna v Aleksandrijo, kjer ostane za stalno. Z njim pride neki znani general Klapka, ki bode organiziral oboroženje egiptovske vojske. V Kahiri imajo poročila iz Stambula, po katerih je pričakati vsak hip od oudot naznanila o smrti sultana. Boje se, da bi Rusi v tem slučaji ne napravili diverzije iz Kavkaza proti jugu (V) Akoravno ta tele- drle rimske čete v poddonavske pokrajine — iu „ko njega, njih nij bilo," so divjali ljuti Obri, in kasneje Turki po našej zemlji; iu stoletja pozneje je stal na tem griču oni mali mož velikanskega duha, čegar življenje je značila krvava pot iz Korzike na št. Heleno, in kateremu poslednjič nij nič ostalo, nego spomin in divje hrepenenje, katero iz-razuje pesnik njegovega naroda: Los olseauX, ils volent toujours, Vers mil pntrio et veti nies :unours. Tam zadaj za gričem pa je ovi glasoviti „suhi graben" in pogled na rudeče prstene oboke je bil mnogokrat zadnji, katerega je storil kak bore grešnik, morda „ulaj-uar od koprolu." Pa vse to je minolo; in čez sto let bodo o tem govorili, kakor mi o kralji Matjaži — vse bo le pravljica. Iu kakor den denes pobožna legenda pripoveduje o razuih svetnikih in svetnicah, ki so popustili posvetno življenje, ter šli v puščavo in v bogaboječih delili zaslužili si nebesa, tako bode morda gram nij kaj verjeten, je vendar zanimiv. Ali hočejo mar Egipčanje in Magjari varovati bolnega moža? Naj pomnijo prvi Navarin in poslednji Vilagoš ! FraMCoslcn narodna skupščina je v seji 19. t. m. po nasvetu poročevalca Ba-ragnona sklenila, da se dene poslanec Rane v zatožni stan. Predlog poslanca Cazata z levice, da Re sklep o tem odloži, dokler se ne zaslišijo generali Ladmirault, Cissev, Appert, Dubarail in vojvoda Broglic v tej zadevi, je bil zavržen. Minister pravosodja, Ernoul, je izrekel, da vlada s tem noče napadati T b i c r s a in njegove politike. Po nasvetu poslanca Lepcreja z levice bode razprava o Baragnonovem poročilu denes. Lepcre je rekel, da stvar ne zadeva toliko Kanca, nego le prejšnjo in sedanjo vlado in pa čast narodne skupščine. — Med tem, ko skuša Mac Mahonova vlada ugonobiti značajne republikance, je bil izdajalski maršal Bazaine 18. izpuščen iz preiskovalnega zapora, ter hodi proRt okrog po Verzajlu. Misliti je bilo da Mac Mahon ne bode pustil obsoditi svojega vrednega tovariša Bazainea. Med ljudstvom pa je vzbudila ta stvar velik nemir in splošno nejevoljo. Listi „La Presse", „Patrie" in „Fran(;ais" zaklinjajo organe orleanske in bonapartovske stranke naj ustavijo medjusobni boj, ker se 8 tem oslabi le vlada, ter pride v nevarnost, da izgubi večino v narodni skupščini. f tnlijfin&ki finančni minister Sella je v seji 19. junija terjal, da postavi zbornica njegove finančne predloge v pondeljek na dnevni red, žugaje, da sicer odstopi. Poslanec Depretis nato znova zahteva, da se posvetovanje o teh predlogih, ki bode trebalo več časa, odloži za prihodnjo sesijo. Ko je potem še več poslancev govorilo za in proti Depretisovcmu predlogu, ga je dal predsednik na glasovanje. A pokazalo se je, da jo premalo poslancev navzoČnih, da bi se za-moglo sklepati o tem, zato se je stvar odložila do jutri. Xcui.ik* liberalni listi hudo napadajo Uismarka zarad poslednjih govorov njegovih v državnem zboru, v katerih je razvil novo teorijo o pravicah^ narodov, vladni listi ga pa zagovarjajo. Ce se nemškim liberalcem se sedaj oči nijso odprle, potem jim nij več pomagati. Nova tiskovna postava je našla tudi v zveznem svetu hudo nasprotovanje. Pobijali so jo posebno bavarski poslanci, kakor tudi novo postavo o izdavanji papirnatega denarju, ki južni Nemčiji nij pravična. Tako se kaže povsod pruski despotizem. tudi čez nekaj stoletij tam doli v kurji vasi stara ženica pravila svojim vnukom — sede na trati kraj Ljubljanice — kako je enkrat živel v Ljubljani neki posveten dohtar; kako je isti spoznal puhlost našega življenja, — kaplje na veji, — ter šel v puščavo tega in tega društva in tamkaj se zamaknil. Tako zamaknen je pridigoval svojim somisleČim, in sklenili so, se pokoriti. Dohtar pa je potoval mimo sv. Florjana čez kurjo vas na Golovec, in tam je zidal — — —, pa kaj hočete , blaga gospica! — „sehe jeder, vvie er 's treibe," pravi mojster Goethe in vsak človek ima svoje breme; nek stari mož se mi je enkrat odrezal s pregovorom: „Trpljenje jo božja mast," gospod iblajtar Krti pa pravi: „Karamba!" in ako zida ta dohtar cerkev svetega Jožefa, zidajo pa drugi Pabriko za tobak, in kolikor nedolžnih lilij bode v eucj preveč, toliko jih bo v dru-gej premalo j den denes se vse zravnuje, — torej je vse prav. Kaj nc, draga moja gospica, denes pa prav po klepetuljsko brusim, — ne jezika, Dopisi. Is Idrije 19. junija. [Izv. dop.] Izvolili so si nemčurji IG. junija g. Perliča za župana. Že pred letom so raninili , da bi on najbolj ustavakom po dlaki delal. Per-lič je mislil iti v Gradec v neko službo, ali ko to nemčurski kolovodja izve, reče mu i ostani tu v Idriji, za par mesecev bode volitev novega župana in bodemo tebe za župana izvolili, temu sem jaz porok, da bodeš za gotovo izvoljen, G. Perlicu je bilo to jako po volji, rekel je: tedaj pa ostanem še dalje v Idriji, — čeravno je sam spoznal, da on nij za župana sposoben. Imamo župana mi nesrečni Idrijčanje! Ali gosp. Perlič! glejte, da no storite nobene najmanjše napake tu pri nas. Delati morate in bodete morali ravno tako, kakor je gosp. Straneckv prejšnji vrli župan. 8 prostim ljudstvom uljuđen, prijazen biti, za domačo stvar se potezati je vaša dolžnost. Tak ne bodete smeli biti, kakor bo ukazal gosp. Lipold. Pa kaj bodemo le na Prliča mislili. Veliko je tudi druzih osob, ki so „domorodci" idrijski pa jih nič ne brigajo narodne pravice, županske volitve, da bi bili namreč za narodnjaka pri volitvi glasovali. Narodnjaki smo tedaj pali pri tej volitvi županovi. Pa naj bo, — zdi se meni, da bodeta tista dva padla, ki sta take prepire z rudarji in delavci delala, agitovala itd. Tudi onadva ne bosta dolgo rogovilila tu pri nas, kajti vsako zatiranje pride enkrat h koncu. Iz Ki ii t o in«' r a 20. junija [Izviren dop. I Odkar so ljutomerski nemškutarji pri volitvah v okrajni zastop propali, kakor so dolgi in široki, počiva njih agitacija in tihi mir kraljuje v želodarskem taborji. Morda sami priznavajo vendar, da je tu živeči narod več vreden, nego pest hrastovega sadu, kojemu so zračne omere le na nemškem sc verji ugodno. Najbrže jim gre uže v glavo da je priroda odločila tudi ogromnemu slovanskemu narodu čas omike. Kakor se vidi vendar so začeli ti ljndje temeljito študirati občno historijo vsega sveta. Poglejte gospoda nemškutarji! v Gratzer Tagblatt- u nedavni dopis iz Ptuja, spadate li v ondi podpisano kategorijo? Veselite se in veselja poskakujte temuč pero po papirji, — gospod Klun, Va-terlandov resnicoljub, bo dejal : Superlativ der Genicinheit, pa on je uže marsikaj svojim vernim povedal, in enkrat povem tudi jaz kaj o njem in o njih, — pa oprostite ! Vsaj Vas hočem odškodovati, da zavrnem Vaše misli na dan, ali bolje na večer, ki j c za me naj lepši celega leta, iu ki mi more vzbujati bolj, nego vsak drugi spomin, najvzvišenejša čutila, in ki mi vdušuje oni puhli, neplodni pesimizem, brez katerega je človeku uže teško ozirati se v prihodnjost: to je jutrišnji večer. Jutri, ko zaide solncc, bodo zaplameneli po vsem širnem svetu, kolikor ga slov en -s k i rod poseda, ognjeni žarki proti nočnemu nebesa, in od visoke Tatre do snežnega Urala, povsod, kjer se zglašujc slovanski govor, z gora in holmov bo švigal plamen kvišku v neugasljivi spomiu običaja, ki je bil našim slovanskim pradedom svet. Oh, kolikokrat sem šel žc ta večer ven na ravno polje, z radostnimi občutki v srci oziraje se na svitle kresove, plamenečc krog kajti po krvi ste — Slovani, ker ste okroglih črepinj, nejste pa od strani sploskanih glav. Kaj ne? „wir kennen ja die natur-gesehichte.!" Iz Tratit, 19. junija flzv. dop.] Kdor razmere v Trstu in okolici pozna, ta se mora čuditi, da pri tako obilnem številu Slovencev ne zapazi tega, kar bi se terjati moralo. V Trstu imamo mnogo trgovcev in drugih premožnih Slovencev, kateri bi lehko v vseh slovenskih društvih ustanovniki in podporniki bili, ter s tem narodni reči koristili. Žalostno je pa videti letna sporočila raznih za omiko in napredek jako koristnih narodnih društev, v katerih se iz Trsta tako malo imen nahaja. Bilo bi jih lehko najmanj nad 80 udov pri dramatičnem društvu, pri obeh Maticah itd. Toda za tako reč je novcev „škoda", si nekateri mislijo ; poznam pa veliko takih, kateri so vpisani v italijansko telovadno društvo. Bili so popred trgovinski pomočniki, zdaj pa so trgovci sami, ter jim je slovenščina pre „gmejn", med tem se najbolj odlikuje trgovec na „piazza Godola", F. Bossich (tako ima pošten „Božič" firmo nad vrati). Včasih je v čitalnico zahajal, zdaj pa mu je to preveč. Še več takih mož bi mogel imenovati pa — nijso vsi vredni, da bi pero namočil zarad tega. A ker že o tem govorim, naj eno firmo pohvalim: Poštena slovenska firma med Slovenci v Trstu je: Valenčič Ivan, drugi pa imajo skoraj vse po-lašena in pokvarjena imeua, če se le polašiti dajo. Kdor po naši okolici le nckolikokrat gre, zapazi tu in tam lakonski vpliv; zlasti zdaj, ko je okolica z magistratovimi pašati obložena, kateri z lepimi besedami okoličane slepe in za lahonstvo preparirajo. V nekaterih vaseh po okolici so žandarmi; predstoj-ništvo ne gleda na to, kar bi ravno potrebno bilo, kajti v nekaterem kraji so čisto nezna-joči nobenega drugega, nego italijanskega jezika. Večkrat se primeri, da ker se ne zna človek z njimi pogovoriti, ima to hude nasledke. Posebno na Občini so trije taki vitezi, kateri zaslužijo, da jih javno omenimo na korist Občanov in vlade. Bilo je nek večer, ko pridrdrajo tri kočije popotnikov po veliki cesti od Sežane v vas. Ker so bili že ljudje in konji utrujeni, so sklenili na Ob- in krog po strmih višinah! In vendar ta vesela moja zavest nij druzega nič, nego sanj, oh puhli sanj o trenutku, ko sc bo zagledal v pokrajinah naših svitlogoreči kres v zna-naenjo, Da 1; I)itvi sveti, bit vi novi Slovenski vstajajo sinovi, kakor je pel moj prijatelj Paul tis. In ta sanj si dalje slika namen in poklic našega rodu v najsvitlejših barvah in vedno sc mi vzbujajo v spominu vzorne besedo Boris Miran-ovc: Tvoj bodo venec zmago nekrvavo. Naprej moj rod ! Naprej zastava Slavo! In tudi jutri, blaga gospica, bom šel ven na širno plan, s katere bom gledal ta svitla žareča znamenja; pa ne vem, ali me bo obšel zopet ovi bratoljubni sanj, ne vem, ali so bom vračal veselega srca domov, ali pak se me bo polastila kaka neinoška in neplodna melankolija; — pa prepričan sem, da so bom oziral tja gori ua Vašo stran, in da Vam bom poslal svoj pozdrav tja — tja čez hrib in plan: „Lehko noč, gospica!" Baptista. čini okrepčati se. Res je bilo že Čez deseto uro, pa solidni popotni človek se ne more za policijsko uro brigati. Stopijo v krčmo k poštenemu domačinu Malalun-u. Komaj pa so bili četrt ure notri, prideta dva žandarma ter ukažeta nemudoma krčmo zapreti; gospodinja pritrdi boječa se precej, — gospodar je bil bolan. Eden gospodov, ki je ravno bil šel pogledat po konjih, reče žandarjeni prijazno: gospoda moja nikar Be ne bojte ni-kakoršne nepriličnosti, mi smo omikani ljudje. A žandar se surovo zadere: „Z vami ne govorim, in vi nemate nič govoriti !u Gospod, ko to vidi, da s takim c. kr. surovežem nij imeti opraviti, vrne sc v sobo, ter pregovori svoje tovariše, da so naglo dalje proti Trstu odrinili. — Čudimo se le, da c. kr. vlada tako malo na to pazi, da ljudi take čudne vrste k žandarmom jemlje. Kako se more zaupati, da bi se v kritičnem položaji tak neotesanec možato obnašal ? Domače stvari. — („Slovenski tednik") še nij rojen in že ga napada „Slov. Gospodar" kot „ne-bodigatreba". Ako sc „Gospodar" ne boji novega, še „nekrščenega" tekmeca, kakor se korajžno izrazujc, čemu njegovo iz podle zavisti izvirajoče obiranje novega lističa. Za krst smo pa že skrbeli, Če prav duhovnega g. urednika „Slov. Gosp." nijsmo povabili za botra. Sicer pa nam je baš poslednja številka „Slov. Gosp." dober izgled kmetskoga lista, kakoršen ne sme biti. To hujskanje in grizenje okolo sebe vzbuja samo strasti in demoralizujc prosto kmetsko ljudstvo. „Sl. Gosp." naj bode preverjen, da bi se „Tednik" no bil rodil, ko bi „Gosp." hodil po onem narodnem potu, katerega so mn bili odkazali prvi njegovi ustanovniki (med temi je bil tudi od „Gosp." steklo napadani g. dr. Josip Vošnjak, ki je spisal program in prvo vabilo k naroČbi na „81. Gosp."). Odkar pa je duhovni gospod, strastni in zagrizeni Llaga prevzel uredovanje lista, ga polni s psovkami proti iuuogo let že delujočim poštenim rodoljubom in zlorabi njegove prostore z noploduo polemiko, samo da svojim osobnim mržnjam zadostuje. Podučenjo kmetskega ljudstva v mirni popularni besedi popolnem zgreša, ker menda tega nij zmožen. In ta sodba nij samo naša. Dobivali smo v tem smislu mnogo dopisov in ravno od slovensko-štajerskih kmetskih posestnikov s pritožbami proti „Slov. Gosp." zarad njegovega neprestanega hujskanja. To in spodbuja mnogih omikanih narodnjakov nas je napotilo spraviti med svet mali tednik, samo za poduk, ne za polemiko. —^V goru j e gradske m okraji) so v okrajni odbor izvoljeni: za načelnika: g. J. Kruleč, posestnik na Ljubnem, za njegovega namestnika g. Josip Lipo ld, veliki posestnik v Mozirji, za odbornike: gg. Ant. Gori čar, poštar in vel. posestnik v Mozirji, A. Je ve v in M o kaj u iz spodnje Uečice, Ž mavec iz Ljubnega, Mikuš iz Gornjega grada in Robui k iz Luč. Kakor celi okrajui zastop, je tudi odbor sestavljen iz narodnih mož, kar bi v zgornji savinski dolini drugače bilo nemogoče, ker tam nij Nemcev in tudi nemškutarji bi sc dali na prste ene roke sešteti. — (V Radovljici) na Gorenjskem se je 20. t. m. odprla nova telegrafska postaja z omejeno podnevno službo. — (Iz Gorice) piše „Soča": Poročali smo uže v našem listu, kako namerava vlada zopet ponemčiti tukajšojo c. kr. vadnico, kako se je v tem oziru obnašalo prepodlo-žno e. kr. deželno šolsko svctovalstvo in da je naš deželni odbor podal g. ministru za uk in bogočastje energičen protest zoper name ravano preuravnavo učnega načrta, katero vlogo priobčimo prihodnjič, ker nam je danes prostora zmanjkalo, dasiravno smo izgubili vse dobro mnenje o njej, ko smo pozve-deli, iz Čigavih rok prihaja. Dotični predlog je namreč sprožil v dež. odbora in je tudi protest sestavil dr. Pajer, kakor nam sam pripoveduje v tukajšnjem organu ital. katoliškega društva Kco del Litorale" , isti dr. Pajer, kateri je malo dni poprej v deželnem šolskem svetovalstvu iz gole udanosti za to glasoval, da sc poncmčcvalni učni načrt, kakoršnega jc po ministrovih željah sestavil ravnatelj vadnice in pripravuišča g. Rajakovič, brez ovira vladi predloži. Ker ga je zaradi tega hudo napadel tukajšnji „L' Isonzo", je dr. Pajer v obrambo svoje časti nenadoma prinesel protest v odborovo sejo in je s tem, kolikor smo pozvedeli, vse kroge zelo osupnil. Vsi spoznavamo, da je njegovo postopanje nedosledno in neznačajno, toda natančno vendar ne moremo razločiti, ali visi bolje na vladno ali na ljudstveno stran iu morda zadenemo najbrže pravo, ako sklepamo iz njegovega na vse strani upogljivega obnašanja, da mu je malo mar za vlado in za ljudstvo, a mnogo za svojo osobo in da upotreblja oba, vlado in ljudstvo, edino le v dosego svojih sebičnih namenov. — (Nesreča ) Iz Ljubljane nam lokalen dopisnik piše 21. jun. : Včeraj dopoldne ob 9. uri je mlad dečko , ki je ribe lovil v Ljubljanici , v vodo padel na ribjem trgu blizu Sovanovega magazina. Da nij utonil, ima se zahvaliti pogumni ženski, ki je za njim skočila in ga iz vode izvlekla. — (V Semič i) jo 12. t. m. toča pobila in v vinogradih in na polji dosti škode naredila. — (Iz rogat ske kopel ji) se piše 18. t. m., da je letos samo 150 gostov tam, torej primerno malo. Kriva jo temu katastrofa na Dunaji, ker so visoki „gospodje" denar pogubili. Tudi vreme vpliva gotovo na število gostov. — (Iz Doba) smo dobili obširen dopis o svetohliuskem sleparji Petavcrji, kot odgovor na napade v nekih listih. Da ne bode „nemira,ti jih ne priobčujemo, saj bode končna obravnava pri sodniji stvar razjasnila. Razne vesti. * (Promet v p o š t n e m povzetji) leta 1*72 razvil se jc znatno proti prejšnjemu letu. Pri vseh poštnih okrajih ccsaijevine bilo je vplačanih poštnih povzetij 1,119.460* komadov vrednosti 14/705.700 gl. in 1,458.518 izplačanih komadov vrednosti 15,332.615 gojd. \ od teh pride na Štajersko iu Koroško 1 17.1 11 vplačanih komadov /. vrednostjo 1,228.510 gl. in 120.293 izplačanih vrednosti Si W 012 gl. Promet v poštnem nakazanji v vseh poštnih okrajih monarhije na 2,210.649 vplačanih kbmadbv vred. 101,007.s;):; in 2,468.990 izplačanih poštnih nakaznic vred. IOi >, 1! is.sid; gl.; od teh odpade na Štajersko iu Kranjsko 201.324 vplačanih vred. 7,008.520 gola. in 1551625 izplačanih nakaznic vred. 4,486.363 gold. — * (Dunajski časopisi so imeli od raznih bank velike denarne podpore. Ker jc zdaj večina teh bank falirala, odpada subvencija in mnogo listov je v veliki zadregi. Piše se, da ima celo „N. Fr. Pr." zdaj celih petdeset tisoč goldinarjev na mesec deficita. * (Oblaki so se utrgali) 18. t. m. v Pragi iu okolici ter veliko škode napravili. V Pragi tekla je voda po več ulicah in udrla v mnoge štacune in kleti. V Paukraci, Nnsle, Milile, I'raniku, Illupotiei, Neuhofu je veliko pritlešnjih stanovanj poplavljenih in pohišje razdjano. Veliko drobnice je potonilo, kar se pa pri ljudeh vendar nij zgodilo. * (Od hudiča obsedeni.) V vasi Modrzvn na Poljskem, rekla je, kakor tamošnji časnik 12. t. m. poroča, stara žena, „da ima hudiča v sebi." Njena sneha torej prosi so^edinjo, naj bi z njo molila, da o-proste obsedeno nadležnega gosta. Med po-božnim prepevanjem se vrže sneha na svekrvo, iu jo tako močno davi, da pade mrtva na tla. Potem pravi navzočuim z veseljem, da je hudič staro za vselej zapustil. Pa, o čudež, naenkrat, kliče hči, da je hudič v njo se prestavil. Zopet molitve in petje, in mati oprosti hčer ravno istim načinom, t. j. z za-davljeujem satana. Drugi dan pravi mož, da, sc mu zdi, hudič je k njemu prišel na kvartir. Žena dela z njim tudi tako. On prosi usmiljenja, vpije na pomoč : vse zastonj. Ker pa hudič iz njega nij hotel tako rad zbežati, kakor iz žensk, jamejo ga zbrani neusmiljeno pretepavati iu ga ranijo, žena mu zeh'» usta Široko prereže, da napravi več prostora neprošenemu gostu, ki bi laže iz moža izhcžal. Nesrečni, ves v krvi, pade na tla iu bil bi tudi žrtva neumne vere postal, da ne hi bil še o pravem času občinski predstojnik vrata prebil in reveža rešil. Dve osobi so nale pri tem kot žrtva in tretja je komaj ušla smrti; davivka pa sedi v Btt-tnvvu, da prejme plačilo. Vedno iščejo hudiča Tam. kjer ga nij, koder pa rogovili prav pravi hudič, pa ga nihče ne vidi! * (V Londonu) in okolici sc nahaja zdaj 1030 tiskarni c, 27 Črkolivnie, 26 ste-reotipov, katerih vsaki več dnevnikov na pogodbe tiska, .'»72 kamnotiskovnih zavodov, si bakrorezov, 12S lesoreznih zavodov, 830 kujigotržcev, 377 založnikov, S 2 založnikov in tiskovalcev muzikalij, 120 prodajalnic risarske pripravci {)t> knjižnic, 881 knjigovezov, 03S prodajalcev časopisov, 124 agentov za inserate itd. — Tam izlazi 2S2 Časopisov in 853 perijodičnih spisov, med temi ,.Dailv Te-lepaph" v 22O.U00, „Graphie" v 200.000 iztiril). — V pretečenem letu je v Loudonu prišlo na svitlo 744 romanov, 439 podučnih in jezikoslovnih knjig, 2M pripnročnih popotnih knjig, 3i)3 zgodovinskih in o7u bogo-slovskih del. Pod tem, naslovom bode „Narodna tiskarna" V Ljubljani izdavala zbirko spisov bcletrističnega in znanstvenega zapopadka v zvezkih p<» J o do 50 krajcarjev, Prvi trije zvezki so že na svitlo prišli in jih imajo na prodaj: ..Narodna tiskarna14 v Ljubljani in Mariboru iu sledeči bukvarji: V Ljubljani: Janez Oionttfil: JurJI Lercher; Zeschkoi Vili: < ttokar Klen-. — V Celovci: Leon : K. i.i.■•_■■••!. - V Mariboru: B, Ferlinec V Trstu: 1". ll. Schhnpf. — V Gorici: Karel Sohar. V Celji: Karel Sohar. — VPtuji: Vil. Blanke. —V Zagrebu: Leopold H.uroKoi. I. zvezek. Stenografija, -p. dr. ttibii, — Životopise, sp. //,'//.•. — TeleeJa pečenka, no^ ela. sp. ./. Jurčič.- H. Euaclilavelli, ap. dr. Ribič, Pitona iz Rusije, sp. dr. CeUatin. Trst v« 8 grozdii'iu na Raskeni, Bp. dr. Voh\jak. — uegava bodel >p. ./. n,,,■/,,.,■, _ Narodni j<'zik bi trgovina, spisal L. Eaderlap.....36 kr. II. zvezek. Ivan Bracem Tatenbah. Izviren roman, spis. J. Jurčič . . ... . 50 kr. III. zvezek. Prvi poljub. Novela, spisal J. Slraii'C — Na črni zoinlji. Novela, »pisal J- S' ■ 26 kr. Opomenica. Eksekutivne dražbe juuija: Jakopičevo, 4'> g]., v Ljubljani. — Travnikov«*, 1820 (L, v Žužemberku. — Arknvi». v Ribnici — KArotOTO, 2014 gl., v Maribora. — Vodniekovo. 3oot> gl. 50 kr., v Montebell pri Maribora. —iM. junija: Jar&are, 4:>^> fl. i:i ('šunvarievo, i» g]., v Kranj i. — Žogarjovo, 227."> gld., v Vrhniki. — Fabeičevo, 9196 gobi., v Sencžeči. Umrli v I JulHj.siii od 17. do 10. junija. Gospa Uršula Mlinar, gostilničarska sopruga, 52 1., na jetiki. — Jan. Starin, kočarsk otrok, 7 dni, na slabosti. — Antonija Sedaj, »vetibiiškega vilgalca bči, 8 L, bu Fellcitaa Dolenc, krojaak otrok. 51., oba na sušici. — Viktor Kralie, sin krojaškega poni., 7 L, na osepnicah. — Franca Strukel, mesarsk otrok, 6 nns., na osepnicahi — Ernest Češko, ban km1 ga uradnika otrok, 1 1L ]., na pljuč, inrttnlii. — I.uilmila Eisert, otrok galanterijskega knjigoveza, 7 m., na božjasti. Dunajska borsa 21. junija. Enotni dri. dolg v bankovcih . *J8 gld. — kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 73 „ 25 „ 1H«0 dri. posojilo.....102 „ 25 Akcile narodne bankf . . 9H8 . — . Kreditne akcije...... 265 „ — London.........111 „ 00 Napol..........8 „ 98 0. k. cekini.......— „ — Srebro........111 „ 50 očetknm meseca julija tega lota začnemo v Ljubljani izdavati: S Vrzite cene v Ljubljani 21. junija t. 1. Pšenica 7 gl. 50 kr.; — rež 4 gl. 40 kr. \ — ječmen 3 gld. 40 kr.; — oves 1 gl. 00 kr.; — ajda 3 gl. 80 kr.; — proso 3 g!. 70 kr.; — koruza 3 gld. SO kr.; — krompir 1 gl. TO kr.; — fižol 5 gl. — kr. — masla funt — gl. 51 kr.; — mast — gl. 38 kr.; — špeb frišen — gl. 32 kr., — speli povojen — gl. 42 kr.; — jajce po 21/... kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedine funt 26 kr.; — teletine funt 30 kr.; — svinjsko meso, funt 32 kr.; — sena cent 1 gl. 'M kr ; — slamo cent — gl. 00 kr.; — drva trda 0 gld. 50 kr.; — mehka 4 gld. 70 kr. V Smarjl uri Ljubljani ravno nasproti cerkve sc daje jfOMf i III ie&l s potrebnim poslopjem, več ali manj poljem, iz proste volje v mijeni. (161—2) Natančneje se izve pri Admtnitttvacijl „8lot\ Ifarotla", Javna zalivala. Po sklepu upravne oblasti slavne c. kr. priv. avstr. državne železničue družbe se je zapuščenim vdovam in otrokom onib delavcev Iz občine Zir, ki so G. maja t. 1. pri nesreči na železnici pri Pesti grozno smrt storili, 20. maja t. 1. po pooblaščenci gosp. glavnem nadzorniku lllpolitu Wolfu in gosp. denarničnem pregledovalci Mešniku, v pričo gosp. c. kr. okraj, glavarja Antona Ogiiuoa in gosp. c. kr. sodnijskega pomagalca Niko-dema Ravnikarja in podpisanega predstojništva občine Zir, znesek desetih tisoč goldinarjev razdelil. V imenu zapuščenih vdov i u otrok se podpisano pred.stojni.sHvo slavni upravni oblasti c. kr. priv. avst. državne železnične družbe za podeljeno podporo zapuščenim vdovam in otrokom ponižno zahvaljuje; ob enem pa tudi druge na truplu več ali manj poškodovane — če ne od druzega, že od straha, ki človeku vse ude prešine, da se jra vsakovrstne bolezni polastijo — kateri, ki so prej korenjaki bili, zdaj za nobeno rabo nijso, Upravni oblasti si. c, kr. priv. avst. državne železnične družbe priporoča. Pmlstojništvo občine Žir. IT nune lll'd&ie. 1. r. (158—3) župan. politični in gospodarski list za kmetsko ljudstvo. Slovenski tednik" jo namenjen našemu kmetskomu ljudstvu, katero navadno nema časa, dolge spise čitati iu velike časnike prebirati, pa bi vendar tudi rado poizvedelo, kaj se po svetu god! in kako .slovenski iu drugi narodi napredujejo. ..Slovenski tednik'* bode tedaj y kratkih, pa jedenmtih spisih do-našal vse iu vsakovrstne novosti iz domačih slovenskih in tujih dežel; on bode podučevaJ svoje bralce v občinskih, deželnih in državnih zadevali, ter jim bode kratko razlagal uove postave, posebno one, katere sc tičejo kmetskoga stanu, šolstva, občin itd. Dalje bode ..Slovenski tednik" donašal podučile kratke spise o gospod a r s k i h , poljedelskih, ž i v i n o z d r a v i i s k i h , sadje- in v i n o-rejnill stvareh. Naznanjal hode vsak teden tržne cene žita, živine, vina itd. „Slovenski tednik" bode vselej zagovarjal narodne in politične pravice slovenskega naroda in s v o b o d n a načela sedanjega veka. Sploh pa bode „Slovenski tednik'4 skrbel, da bode podučil slovenskega kmeta o vsem. kar mu utegne koristiti, mu bistriti um in njegovo duševno in materijalno stanje poboljševati. „Slovenski tednik" izhaja v Ljubljani vsak petek na mali poli in velja : Za celo leto.........2 gld. 40 kr. Za pol leta.........1 „ 20 „ Naročnina naj se pošilja po poštnih nakaznicah opravništvu „Sloven-skega tednika" v „Narodni tiskarnia v Ljubljani. Prvi list izide v petek 4. julija t. 1. Lastništvo in opravništvo »Slovenskega tednika". 3 Filijala štajerske eskomptne banke v Ljubljani. Podpisani zavod sprejema v24r~ oii i. juliju is?:* ~3£G naprej denarje nt* obresti 86 sledečimi pogoji : a) v Giro-Contu na vložne- in Clieques-knjižice, kjer se vsakovrsten znesek od gld. 5.— naprej vložiti in sprejeti more, in sicer: cfto ziteMk&a siti. :*OOtt s 5 °/o obresti brez odpovedi, s 5Vs % obresti proti ISdnevni odpovedi v vmakoi rstil ili zneskih; s 6 % bbrčsti proti SOdnevni odpovedi v vs««kovr*liiili zneskih. h) na blagajmčne liste (Kassenscheine), na imć ali donositelja glaseče, s 4jVa% obresti brez, odpovedi, s S'j'Vo obresti proti 30f Tujci. 20. j unij a. Evropa: Neunk iz Gorico. — Gospa- Kotiij«►re\vaky z rodbino i/. Dorpata. Bfal In Moder i/. Dunaja, Pri Elefsuttut Polak, Kerbarič, Micheli iz Zadra. — PotoSln Iz Zidanega mosta. — iSolnitioskv iz Pn*(ldv<»ra. — Frcll iz Lipskoga. — Vuli-nčič vi l!i-strice. — Ater iz Hofburga. — pl. Dysovič iz Gradca. — Grofica Pace h Ponovlča, Pri Ualii-i : Vivhtc] i/. Dunaja. — MajiliČ iz MengSa. — Fronkl iz Dunaja. — Collignon iz Pariza. — Gbrof Stainaoh iz Dunaju. — Btraser iz Trsta, i neka iz Dunaja. — Epileptičen krč ali božjast zdravi pismeno poseben zdravnik za božjast Dr. O« liilliMCli, Berlin, Louisenstrasse 45. (255—68) Pričujoče ima črez tisoč bolnikov v ozdravljenji. Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan .Semen. Lastnina in tisk -Narodne tiskarueu.