kmetijskjh strojev in naprav, semenskega blaga, pl.menske živine i. sl.; e) takoj je zaustavil nadaljnje preha.janje sloV«ftskih obmeinih posestev v roke Nemcev in tuj^todceV sploh. V iskrenem prepričanju, da sem v imenu obmejnega u6iteljstva odkril glavne naše težnje, prosim za Vašo blagohot-no naklonjenast z izrazi naj-^lobljega spošltovanja vdani Mirko Vauda. t. č. predsednik. Teinje obmejnega Solstva (Spomenica, izfoČena v iftienu obnlejnega učiteljstva sreza Maribor levi breg gosp. banu dr. D. Pucu ob prihodu v Maribor dne 9. aprila 1935. po učit. deputaciji V kateri so bili: predsednik Vauda Mirko in odbarnilka Cvetko Franc ter Arnejčič Ivan.) Ko Vas v imenu sreskega učiteljskega dtuštva Maribor levi breg najiskreneje pozdravljam tu v naši severni metropoli, Vas prosim, da mi dovolite, sporočiti Vam nekaj naiih najizrazitejših teženj i,n prošenj. Kof najsevernejše obmejno ueiteljstvo smo se vedno zavedali visoke, pa tudi^ odgovorne misije, ki jo nošinio in po naši najboljši vesti in moči vrSimo* kot tiarodni vzgojitelji - učitelji v šoli 'm iz\fen šole. Skupno z našim obmejnim ljudstvom delimO dobro in slabo, da tako kolikor mogoče brez posebnih sentimentalnosti skušamo ohranitl v ljudj stvu ono prirojeno dobro jedro, ki dičl naš kmetski narod in ga dviga v globoki veri na boljše čase, ki se morajo vrniti v našo ljubljeno, osvobojeno, čeprav težko preižkušeno domovino. Obmejno šolstvo: To je sicer danes dokaj bolj upoštevano kot svoječasno. Prosimo pa še za čim več pažnje in naklonjenosti: a) za dvig stan.ia, naših obmejnih šol s popolno zasedbo vseh učnih mest, z odstranitvijo prenapolnjenih raizredov potom razširitve šol. s podporami iz javnih fondov za zidanje in prezidavanje šolskih poslopij in za revno šolSko deco ter nje oskrbo z oblačili in šolskimi potrebščinami; b) za strogo izvajanje §§ 45. in 46. zakona o narodniih šolah glede manjšinskih šol. ki se pri nas ne otvarjajo radi otrok "tujerodcev (Nemcev in Madžarov), ampak po pretežni večini radi otrok narodmh izdajic (Nemčurjev in Madžaronov) ter se 'tako prepušča in dopušča nadalinje raznarodovanje našega obmejnega ljudstva: c) za končno uroditev vsega narodnega šolstva s tem, da s svojim visokim vplivom, kar le možno doprinesete, da pridemo vendar čimprej do pravilnika k zakonu o narodnih šolah in č) za končno ustalitev in poenostavitev šolske administracije. Kot učitelji, zlasti kot obmejni, bridko ob&utimo: a) da je stalnost v službi in na službenem mestu predpo^oj našega uspešnega dela v šoli in tned narodom, katerega spoznati in vsestransko doumeti — zahteva našo službeno Stalnost; b) izvolite se zavzeti, da ža učiteljstvo obvelia isti dsciplinski pbstopek Tcot za ostalo utadništvo, ker smo tudi učitelji državni uradnJki tčt zelo eksponiratii ne le v uradnem —• t. j. šolskem, ampak tudi v netiradnem — t. j. izvenšolskem delu, ki nairt je zakohito naloženo; vsakdo lahko greši. zlasti oni, ki dela, vendar pa he bo izgubil volje. ne veselja do dela, ako vidi, kako pravično se presojajo morebitni njegovi nenamerni pogi-eški; c) če ee že odfedi učiiteljiStvu ra-zne panoge izvenšolskega, ¦često tudi držaivno ¦ političnega udejstvovanja (ob komasaciji občin, ob volitvah itd.), naj se mu nudi po potrebi tudj za_6ita v slučaju neprijetnih posledic; č) v službene zadeve učiteljstva naij se načelno odkloni vmešavanje laikov. ki jih ve- činoma spremljajo vse drugi kot obči interesi; d) na dajatvah učiteljstvu, t. j. na kurivu in stanarini, naj šolska oblast ne dopusti nobenega spreminjania in znižavanja, ddkler ne prevzamejo namesto šolskih občin teh bremen druge korporacije (banovine). ker je baš obmeino učiteljstvo, kljub tem dajatvam grhotno zelo prizadeto; e) ni narti §e doslej znan noben primer, v katerem bi učitelj (-ica) dobil nagrado za uspešno narodno prosvetno delo izven šole, kdt to predvideva 61. 82. zak. o nar. šolah. Zato prosim, da skušate zaradi gmotnih neprilik obmeinih učiteljevf-ic) izpostovati onim — posebno pridnim narodnim prosvotnim delavcem C-kam) zadevno predvideno hagrado; f) izvenšolsko delo 6esto ogroža radi svoje eksponiranosti ali prevelikega obsesa tudi že uispcšnost in intenzivnost dela v šoli, ki mora bitl na prvem mestu. Zaradi tega baš z izvenšolskim delom preobremenjeni obmej^ ni učitelji pmsimo za sistemizacijo in reduciranje izvenšolskega dela na res naipoglavitnejša udejstvovanja. To bi se dalo vse realizirati. ako bi vsaj dosegli koncentracijo narodnih sil in vsega nacionalnega dela po predlogu našesa učiteljskega društva z dne 15. decembra 1933.; g) posebno važfiost polagatrio na imenovariie 6tftlnih občinskih tajnikov, ki naj bi imeli vse predpogoie. da se bodo udejstvovali kot nacionalno nrosvetrni in gospodairski delavci v obmejnih krajih skiipno z nami. Obmejno gospodarstvo: Ne šele danes, ampak mnogo let sem spoznavamp že in naglašamo, da bo le gospodarsko dobro stoječe liudstvo tu ob meji nezmagljivo trdna, živa obmejn_ strSža. Naše tr»rošfl]_ i& tuk. gospodarsfci dvig sO: a) podpreti kar najbolj vse kmetijsko pou6ne prireditve -— tečaje, nadaljevalno šolstvo. knjižničarstvo itd.; b) nuditi je treba l.judstvu čim več ugodnosti za brezplačno ali čim cenejšo nabavo