Glasbena šola





Izobraževalni program: Glasba



Predmet: JAZZ SAKSOFON



Učni načrt



Ljubljana 2024





JAZZ SAKSOFON


Učni načrt

Izobraževalni program GLASBA, GLASBENA ŠOLA

Avtor: Gregor Zver

Uredile: dr. Inge Breznik, dr. Branka Rotar Pance, Magdalena Međeral, Polonca Češarek Puklavec Recenzenta: Primož Fleischman in Jaka Kopač

Jezikovni pregled: Mira Turk Škraba

Izdala: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Zavod RS za šolstvo Za ministrstvo: dr. Vinko Logaj

Za zavod: Jasna Rojc

Objava na spletnem naslovu

https://urednik-gov.sigov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Glasbena-sola/Ucni-

nacrti/Ucni_nacrti_program_Glasba/Jazz-saksofon.pdf



Prva spletna izdaja

Ljubljana 2024



Učni načrt za predmet jazz saksofon v izobraževalnem programu Glasba, Glasbena šola je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje določil na 239. seji dne 17. 10. 2024.



Izobraževalne programe Predšolska glasbena vzgoja, Glasbena pripravnica in Plesna pripravnica ter učne načrte, ki jih je določil Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na 49. seji dne 11. 4. 2002, je sprejel pristojni minister za izobraževanje in so bili objavljeni v Uradnem listu RS št. 45/02. Izobraževalna programa Glasba in Ples ter učne načrte, ki jih je določil Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na 56. seji dne 20. 3. 2003, je sprejel pristojni minister za izobraževanje in so objavljeni v Uradnem listu RS št. 55/03. Dopolnjeni predmetnik in učne načrte za program Glasba, ki jih je določil Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na 127. seji dne 19. 11. 2009, je sprejel pristojni minister za izobraževanje in so objavljeni v Uradnem listu RS št. 11/10.



Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 216483587

ISBN 978-961-03-0876-8 (Zavod RS za šolstvo, PDF)



Sestavljavci izobraževalnih programov in učnih načrtov

Izobraževalni program Glasba

Je pripravila Nacionalna komisija za vsebinsko prenovo glasbenega šolstva v sestavi: red. prof. dr. Primož Kuret – predsednik, mag. Franci Okorn – namestnik predsednika in člani mag. Dimitrij Beuermann, Tomaž Buh, Anton Gorjanc, Marija Gregorc, Zdravko Hribar, mag. Ivan Marin, Matej Selan, Viktor Zadnik in Marjetka Loborec (strokovna tajnica). Člani nacionalne komisije so bili tudi koordinatorji razširjenih predmetnih skupin za godala in brenkala, pihala, trobila in tolkala, inštrumente s tipkami in petje, orkester in komorno igro ter nauk o glasbi in solfeggio.

Učne načrte za predmete: violina, viola, violončelo, kontrabas, flavta, oboa, klarinet, fagot, saksofon, rog, trobenta, pozavna, tuba in druga konična trobila, tolkala, petje, klavir, harmonika, orgle, kitara, harfa, kljunasta flavta, diatonična harmonika, citre, tamburice, orkester, komorna igra ter nauk o glasbi in solfeggio so na podlagi učnih načrtov za glasbene šole, ki jih je sprejel Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije dne 27. 9. 1979 oziroma 16. 4. 1992 (orgle), pripravili: Draga Ažman, Kristina Babič, Martin Bajde, Marcos Bajuk, Jože Balažic, Volodja Balžalorsky, Renata Bauer, Dalibor Bernatović, Vlasta Bezjak, Andžela Blažeka, Željko Bradić, Tatjana Šporar Bratuž, Jernej Brence, Ksenija Trotovšek Brlek, Sonja Cigan, Bojan Cvetrežnik, Matjaž Drevenšek, Boris Dvoršak, Maja Gogala Dvoršak, Tatjana Dvoršak, Darinka Fabiani, Mateja Ferenčak, Simona Fisher, Marija Feguš Friedl, Cita Galič, Slavko Goričar, Drago Gradišek, Jelka Grafenauer, Jožica Grebenšek, Hinko Haas, Tomaž Habe, Karmen Hlade, Žarko Ignjatović, Jakob Ivan, Jasenka Jelačić, Lučka Joksič, Marinka Kukec Jurič, Ileana Bratuž Kacjan, Janja Kipić, Mateja Prem Kolar, Albert Kolbl, Jolanda Korat, Ruda Ravnik Kosi, Polona Kovač, Eva Kranjčan, Marija Kregar, mag. Igor Krivokapič, Dragutin Križanić, Peter Kruder, Karel Leskovec, Venčeslav Lenarčič, Boštjan Lipovšek, Andrej Lorber, Matija Lorenz, Tomaž Lorenz, Zoran Lupinc, Majda Lužnik, Svetlana Marinković, Lidija Maletič, Zdenka Kristl Marinič, Zoran Marković, Milivoj Matković, Marjetka Minič, Peter Napret, Jerko Novak, dr. Breda Oblak, Marija Okoliš, Igor Oulokin, dr. Branka Rotar Pance, Lidija Pavlica, Barbara Pibernik, Tomaž Plahutnik, Darij Pobega, Metka Podpečan, Saša Potisk, Robert Prednik, Bronka Prinčič, mag. Majda Zaveršnik Puc, Dušan Remšak, Vildana Repše, Božo Rogelja, Ivanka Ropas, Vita Gregorc Rošker, dr. Janja Črčinovič Rozman, Miro Saje, Barbara Sevšek, Doroteja Cestnik Spasić, Robert Stanič, Robert Stopar, Dušanka Stražar, Marjan Stropnik, Vesna Stropnik, Zlatko Špoljar, Franc Štuhec, Dolores Šturman, Borivoj Šurbek, Milan Švagan, Damir Tkavc, Metod Tomac, Miro Tomšič, Mile Trampuš, Mojca Tratar, Vojko Trnjek, Mojca Volavšek, Fanika Vošnjak, Oto Vrhovnik, Nina Venier Zalokar, mag. Ema Zapušek, Janez Zavec, Ivana Ziherl, Blaž Zupan, Stanko Žagar, Lidija Žefran, Andreja Žel, Nikolaj Žličar in Franc Žugelj.

Jezikovni pregled: Janko Potrata

Dopolnjeni predmetnik in učne načrte v izobraževalnem programu Glasba, ki jih je na 127. seji dne 19. 11. 2009 določil Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje, je pripravila Nacionalna komisija za glasbeno šolstvo v sestavi: Drago Arko – predsednik, mag. Tomaž Faganel, mag. Ivan Florjanc, Marija Gombač, Primož Malavašič, Matej Selan, dr. Dragica Žvar, Januš Rasiewicz, Mateja Valič Presetnik, Tomaž Buh, Marija Gregorc, Zdravko Hribar in Anton Savnik.

V razširjenih predmetnih skupinah za posamezna področja pa so sodelovali še: Franc Žugelj, Miro Saje, Matjaž Jevšnikar, Drago Gradišek, Albert Kolbl, Igor Krivokapič, Matej Zupan, Božo Rogelja, Slavko Goričar, Matjaž Drevenšek, Milan Švagan, Martin Bajde, Miro Tomšič, Vildana Repše, Mile Kosi in Kristian Kolman.

Jezikovni pregled: Mira Turk Škraba Izobraževalna programa Predšolska glasbena vzgoja in Glasbena pripravnica

Je pripravila Nacionalna komisija za vsebinsko prenovo glasbenega šolstva v sestavi: red. prof. dr. Primož Kuret – predsednik, mag. Franci Okorn – namestnik predsednika in člani mag. Dimitrij Beuermann, Tomaž Buh, Anton Gorjanc, Marija Gregorc, Zdravko Hribar, mag. Ivan Marin, Matej Selan, Viktor Zadnik in Marjetka Loborec (strokovna tajnica).

Učne načrte so pripravili: Marija Gregorc, dr. Barbara Sicherl - Kafol, Anton Gorjanc, Marija Okoliš in Irena Rigo.

Izobraževalna programa Plesna pripravnica in Ples

Je pripravila Nacionalna komisija za vsebinsko prenovo glasbenega šolstva v sestavi: red. prof. dr. Primož Kuret – predsednik, mag. Franci Okorn – namestnik predsednika in člani mag. Dimitrij Beuermann, Tomaž Buh, Anton Gorjanc, Marija Gregorc, Zdravko Hribar, mag. Ivan Marin, Matej Selan, Viktor Zadnik in Marjetka Loborec (strokovna tajnica).

Učne načrte so pripravili: za balet Matej Selan, Iko Otrin in Vlasta Veselko; za sodobni ples Jana Kovač Valdes, Ana Vovk Pezdir, Petra Pikalo in Vlasta Veselko; za plesno pripravnico Matej Selan, Jana Kovač Valdes, Alenka Tomc in Iko Otrin.



Dopolnitve učnih načrtov (minimalne standarde znanja in didaktična priporočila za doseganje minimalnih standardov znanja) ter znanja izvajalcev za programe Predšolska glasbena vzgoja, Glasbena pripravnica, Plesna pripravnica, Glasba in Ples, ki jih je določil Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na 218. seji dne 16. 12. 2021, je pripravila Nacionalna komisija za glasbeno šolstvo v sestavi: red. prof. mag. Ivan Florjanc – predsednik, Drago Arko, dr. Dimitrij Beuermann, Magdalena Međeral, Helena Meško, Helena Valerija Krieger, Marko Možina, Dejan Prešiček, dr. Nejc Sukljan in Boris Štih.



Jezikovni pregled: Mira Turk Škraba



Kazalo vsebine



1 OPREDELITEV PREDMETA ............................................................................................................................. 6

2 SPLOŠNI CILJI PREDMETA ............................................................................................................................. 6

3 OPERATIVNI CILJI PREDMETA – DEJAVNOSTI ............................................................................................... 7

4 OPERATIVNI CILJI PREDMETA – VSEBINE ..................................................................................................... 9

5 STANDARDI ZNANJA ................................................................................................................................... 16

5.1 MINIMALNI STANDARDI ZNANJA ........................................................................................................ 16

6 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ......................................................................................................................... 18

7 IZVEDBENI STANDARDI IN NORMATIVI ...................................................................................................... 18

ZNANJA IZVAJALCEV .................................................................................................................................. 18





1 OPREDELITEV PREDMETA


Saksofon je inštrument, ki je nastal v obdobju visoke romantike (19. st.). Adolf Sax, belgijski izdelovalec inštrumentov, ga je ustvaril kot povezavo med lesenimi pihali in kovinskimi trobili v pihalnem orkestru. V nasprotju s klarinetom, ki ima cilindrično cev, je njegova konusna, zato je tudi način ustvarjanja tona drugačen kot pri klarinetu.

Družino saksofonov sestavljajo sopranski (Es), sopranski (B), altovski (Es), tenorski (B), baritonski (Es) in basovski (B) saksofon. Obstajajo tudi različki kontrabasovskega saksofona, vendar se v praksi izredno redko uporablja.

V jazzovski glasbi pride saksofon v ospredje kot eden popularnejših inštrumentov tako v solistični vlogi kot v večjih zasedbah. Njegove karakteristike, kot sta hitro virtuozno improviziranje in možnost perkusivnega ali melodičnega igranja, postavijo inštrument v različne vloge znotraj zasedb, tako da je eden najbolj vsestranskih inštrumentov v jazzu in popularni glasbi.



2 SPLOŠNI CILJI PREDMETA

Učenci:

 razvijajo glasbeno nadarjenost, ljubezen do glasbe in veselje do igranja na saksofon,

 ob igranju na saksofon razvijajo glasbene sposobnosti, veščine, glasbeno mišljenje in interese,

 spoznavajo glasbeno literaturo, ustvarjalce, poustvarjalce, zakonitosti gradnje glasbenih del

in vlogo glasbe v družbenem kontekstu v različnih časovnih obdobjih in okoljih,

 skrbijo za prenos in ohranjanje nacionalne in občečloveške glasbene dediščine in identitete,

 razvijajo pozitiven odnos do glasbene umetnosti in kulture s posebnim poudarkom na

slovenski umetni in ljudski glasbi kot delu svetovne glasbene zakladnice,

 se razvijajo v pretanjene in kritične poslušalce in se oblikujejo v bodočo koncertno publiko,

 v skladu s svojimi zmožnostmi in znanji vrednotijo izvedbe glasbenih del,

 razvijajo zmožnosti vživljanja v umetniška dela, občutljivost, strpnost, spoštovanje

drugačnosti in odprtost za sodelovanje z različnimi ljudmi,

 funkcionalno uporabljajo glasbena znanja in veščine v različnih oblikah glasbene komunikacije

s soizvajalci glasbenih del in poslušalci,

 se oblikujejo v vsestranske in ustvarjalne osebnosti s pozitivnim odnosom do dela in

interesom za osebno rast in razvoj,

 skozi različne oblike glasbenega udejstvovanja razvijajo čustveni in socialni potencial in

ozaveščajo njegovo vsestransko dobrobit,

 razvijajo čustveno inteligenco kot temeljni pogoj za učenje ter čustveno in socialno zrelost,

 smiselno in kritično uporabljajo sodobno tehnologijo,

 ozaveščajo pomen in vlogo glasbenega udejstvovanja v povezavi s trajnostnim razvojem,

 v skladu z zmožnostmi in interesi pridobivajo znanja in izkušnje, ki jih vodijo v nadaljnje

ljubiteljsko glasbeno udejstvovanje v ansamblih, orkestrih in pevskih zborih, ali v nadaljnje profesionalno glasbeno izobraževanje.





3 OPERATIVNI CILJI PREDMETA – DEJAVNOSTI


NIŽJA STOPNJA VIŠJA STOPNJA

Učenci: 1., 2., 3. in 4. razred 5. in 6. razred

igrajo na  spoznavajo saksofon in njegove  nadgrajujejo znanje igranja na saksofon; lastnosti, saksofonu,

 razvijajo občutek za natančen ritem in  nadgrajujejo znanje lestvic in akordov,

intonacijo, značilnih za jazz in zabavno glasbo,

 igrajo etude in skladbe ob spremljavi  širijo svoj glasbeni repertoar,

klavirja in posnetkov,  igrajo solistično ali ob spremljavi,

 negujejo glasbeni spomin,  pri igranju poglabljajo sposobnost  spoznavajo durove in molove lestvice, intonacije in ritmične natančnosti,

trozvoke in četverozvoke, D7, zm7,  igrajo a vista,

kromatično lestvico,  nadgrajujejo improvizacijo,

 učijo se igranja a vista,  nadgrajujejo čut za sozvočje, intonacijo  spoznavajo karakterje skladb, in ritmično natančnost,

 spoznavajo jazzovske lestvice in tonske  igrajo na internih in javnih nastopih;

materiale za improvizacijo,

 krepijo svoj glasbeni spomin,

 učijo se s pomočjo lastnih in tujih

posnetkov,

 razvijajo pozitivno samopodobo,

potrebno za javno nastopanje;

solfeggiirajo;  spoznavajo in izvajajo osnovne ritmične  pojejo dele skladb, ki jih igrajo,

vzorce,  transponirajo lažje skladbe v druge

 pojejo posamezne dele skladb, ki jih tonalitete,

igrajo,  igrajo po posluhu,

 transponirajo krajše motive in fraze,  zapojejo improvizacijo pred igranjem;  zapojejo improvizirane melodije;

oblikujejo  oblikujejo posamezne tone in tonske  uporabljajo ustrezno dinamiko, zvočne zvok; povezave, barve in agogiko ter nadgrajujejo

 razvijajo preponsko dihanje, standardno jazzovsko artikulacijo,  spoznavajo tehnične in muzikalne  izvajajo vaje za dihanje, intonacijo,

sestavine atake, artikulacije (legato, non vibrato in vodenje tona, legato, portato, tenuto, staccato) ter  izvajajo glasbo različnih izrazov in standardno jazzovsko artikulacijo, stilnih obdobij s področja jazza in

 izvajajo vaje za intonacijo, vodenje tona zabavne glasbe;

in vibrata,

 izvajajo vaje za kontrolo nastavka na

ustnik;

spoznavajo,  spoznavajo lastnosti tona (glasnost,  poslušajo zahtevnejšo jazzovsko in ocenjujejo trajanje, višina, barva), motiv, frazo, zabavno glasbo, in oznake za tempo in karakter skladbe,  spoznajo skladbe za saksofon, njihove vrednotijo  spoznavajo konstrukcijo durovih in skladatelje in najboljše izvajalce glasbo; molovih lestvic ter njihovih trozvokov in določenega časa,

četverozvokov,  podrobneje spoznavajo značilnosti

 spoznavajo kromatično lestvico, različnih stilnih obdobij jazza in  spoznavajo skladbe za saksofon, zabavne glasbe,

njihove skladatelje in najboljše izvajalce  kritično vrednotijo in analizirajo lastne določenega časa in stila s področja jazza izvedbe in izvedbe drugih izvajalcev s

in zabavne glasbe, področja jazza in zabavne glasbe;

 spoznavajo glavne značilnosti stilnih

smeri obdobja s področja jazza in

zabavne glasbe,

 izražajo svoja glasbena doživetja in vtise

ob poslušanih delih,

 imitirajo izvajanje glasbe določenega

izvajalca;

ustvarjajo  dopolnjujejo glasbena vprašanja in  v skladu z usvojenim znanjem in glasbo in odgovore in ustvarjajo lažje lastne svojimi sposobnostmi ustvarjajo lastne uporabljajo skladbe, jazzovske skladbe,

učno  udejanjajo svoje zamisli in skladbe ter  svoje kompozicije na podlagi tehnologijo; na podlagi posnetka ali solfeggiiranja solfeggiiranja ali posnetka notno

skušajo napraviti notni zapis, zapisujejo,

 seznanijo se z avdio in video opremo,  uporabljajo avdio in video opremo z  uvajajo se v improvizacijo, namenom poslušanja in analiziranja  spoznavajo funkcionalno, modalno in lastne izvedbe skladb;

atonalno improvizacijo;

skupinsko  igrajo v duetih in drugih komornih  sodelujejo v kompleksnejših sestavih s muzicirajo. skupinah saksofonov (trio, kvartet), področja jazza in zabavne glasbe,

 razvijajo čut za sozvočje, ritmično in  nadgrajujejo čut za sozvočje, intonacijo

intonančno natančnost. in ritmično natančnost.

Dodatni pouk Intenzivnejše razvijanje tehničnih in muzikalnih prvin do stopnje celovitega uresničevanja

ciljev in brezhibnega obvladovanja vsebin, predpisanih za posamezni razred oziroma stopnjo izobraževanja.





4 OPERATIVNI CILJI PREDMETA – VSEBINE


1. RAZRED

Tehnične in muzikalne prvine

Učenec:

 spoznava saksofon in njegove lastnosti,

 skrbi za higieno in nego saksofona,

 spoznava tehnike igranja, dihanje, nastavka, drže in postavitve rok ter prstov,

 ustvarja in oblikuje ton,

 povezuje tone, spoznava različne artikulacije (non legato, legato idr.),

 spoznava dolžine not in ritmično urejenost, izvaja glasbo v swing načinu,

 se uvaja v igro lestvic in akordov (dur, mol, kromatika) v celotnem obsegu saksofona – na

pamet z uporabo metronoma,

 spoznava oznake za dinamiko in agogiko, jazzovske oznake artikulacije,

 utrjuje intonacije in ritmično točnost,

 spoznava osnovne simbole akordov,

 spoznava osnovne improvizacije,

 igra durove in molove lestvice (naravne, harmonične in melodične) do treh predznakov s

pripadajočimi kvintakordi na pamet.



Šole/metode, etude

 C. Delangle: Methode de saxophone, št. 1

 J. Kastelein: Hören lessen spielen, vol. 1

 H. Prati: L’alphabet du saxophoniste



Skladbe

 M. Repnik: Skladbe za male škrate (izbor)

 C. Delangle: Premier voyage, vol. 1 (izbor)



Opombe

Poleg navedenih šol/metod, etud, skladb ipd. lahko uporabljamo tudi drugo ustrezno literaturo, vključno z lažjimi jazzovskimi temami.



Izpitne vsebine

 Durova in molova lestvica s kvintakordom

 Etuda

 Skladba s spremljavo

Vsaj eno izmed zgornjih alinej učenec izvaja na pamet.

2. RAZRED

Tehnične in muzikalne prvine

Učenec:

 spoznava osnove igranja z vibratom,

 obvlada/pozna celotni obseg saksofona,

 izenačuje tone in dinamiko v vseh oblikah artikulacije,

 spoznava korekturne prijeme za intonacijo (J. M. Londeix: De la justesse d´intonation, Ed.

Leduc AL 25940),

 spoznava oznake za dinamiko in agogiko in jazzovske oznake za dinamiko in agogiko,

 nadgrajuje improvizacijo z določenimi krajšimi ritmičnimi vzorci, improvizacijo z lažjimi

diatoničnimi duri in moli,

 igra kromatično lestvico v celotnem obsegu, vse durove in molove lestvice – arpeggio,

kvintakorde in dominantni sepakord.



Šole/metode, etude

 G. Fishman: Jazz phrasing for beginners

 C. Delangle: Methode de saxophone, št. 2

 J. Kastelein: Hören, lessen spielen, vol. 2

 L. Niehouse: Basic Jazz conception, vol. 1

 L. Niehouse: Jazz conception for saxophone duets

 J. Aebersold: Volume 24 – major and minor



Skladbe

 C. Delangle: Premier voyage – nadaljevanje (izbor)

 J. Smid: Selected duets

 M. Davis: So What

 H. Hancock: Cantaloupe Island



Opombe

Poleg navedenih šol/metod, etud, skladb ipd. lahko uporabljamo tudi drugo ustrezno literaturo, vključno z lažjimi jazzovskimi temami.



Izpitne vsebine

 Durova in ena molova lestvica s kvintakordom in dominantnim septakordom

 Etuda

 Dve skladbi s spremljavo

Vsaj eno izmed zgornjih alinej učenec izvaja na pamet.

3. RAZRED

Tehnične in muzikalne prvine

Učenec:

 razvija in uporablja vibrato,

 razvija glasbeni spomin,

 nadgrajuje improvizacijo – ritmična improvizacija, variacija melodije, around-the-melody,

krajši motivi, spoznavanje preprostih harmonskih vezav, izmenjevanje dveh diatonik ali manj obsežnih tonskih materialov.

 igra kromatično lestvico v celotnem obsegu,

 igra vse durove in molove lestvice od osnovnega ali najnižjega lestvičnega tona, kvintakorde,

 igra dominantni septakord pri durovi lestvici,

 igra zmanjšani septakord pri molovi lestvici,

 igra pentatonično lestvico (durova v povezavi z molovo).

Vse naj igra legato in non legato ter arpeggio in razloženo v šestnajstinkah, MM četrtinka = 60.



Šole/metode, etude

 L. Niehaus: Basic jazz conception, Vol. 2

 L. Niehaus: Jazz conception for saxophone duets

 J. M. Londeix: Exercices mecaniques, Ed. Lemoine 23936AHL, 1. zvezek

 H. Prati: Dix sept etudes, Ed. Billaudot G2890B



Skladbe

 B. Glavina: Pustolovščine (izbor)

 D. Dobršek: Dogodivščine, št. 2

 J. Kosma: Autumn Leaves

 B. Howard: Fly me to the moon

 Blues in the clossett

 H. Hancock: Watermelon Man

 J. Zawinul: Mercy, mercy, mercy



Opombe

Poleg navedenih šol/metod, etud, skladb ipd. lahko uporabljamo tudi drugo ustrezno literaturo. Učenci, ki napredujejo hitreje, poskušajo improvizirati znotraj oblik skladb po presoji učitelja.



Izpitne vsebine

 Durova lestvica s kvintakordom in dominantnim septakordom

 Molova lestvica s kvintakordom in zmanjšanim septakordom, vse v navedenem tempu,

artikulaciji in načinu

 Dve etudi različnega karakterja

 Dve skladbi s spremljavo, od tega ena na pamet

Vsaj eno izmed zgornjih alinej učenec izvaja na pamet.

4. RAZRED

Tehnične in muzikalne prvine

Učenec:

 razvija glasbeni spomin,

 nadgrajuje improvizacijo z blues lestvico in blues frazami, dur in mol pentatoniko, akordičnimi

toni osnovnih četverozvokov.

 igra kromatično lestvico v lažjem razloženem načinu,

 igra vse durove in molove lestvice razloženo in s kvintakordi,

 igra dominantni septakord pri durovi lestvici,

 igra zmanjšani septakord pri molovi lestvici,

 igra pentatonično in blues lestvico.

Vse naj igra legato in non legato ter arpeggio in razloženo v šestnajstinkah, MM četrtinka = 70.



Šole/metode, etude

 J. M. Londeix: Exercices mecaniques, 1. zv., Ed. Lemoine 23936AHL (nadaljevanje), MM = 120

(v osminkah)

 L. Niehaus: Intermediate Jazz conception

 G. Lacour: Etudes, Ed. Billaudot G15492 B, 2. zv., ali J. Andersen: 18 petites etudes, op. 41,

Ed. Billaudot G3699 B, ali M. Meriot: 32 pieces variees, Ed. Combre 4954 (do konca)



Skladbe

 D. Ellington: C-Jam Blues

 C. Parker: My Little Suade Shoes

 S. Rollins: Doxy



Opombe

Poleg navedenih šol/metod, etud, skladb ipd. lahko uporabljamo tudi drugo ustrezno literaturo. Učenci, ki napredujejo hitreje, poskušajo improvizirati znotraj oblik skladb po presoji učitelja.



Izpitne vsebine

 Durova lestvica s kvintakordom in dominantnim septakordom

 Molova lestvica s kvintakordom in zmanjšanim septakordom, vse v navedenem tempu,

artikulaciji in načinu

 Dve etudi različnega karakterja

 Dve skladbi s spremljavo, od tega ena na pamet

Vsaj eno izmed zgornjih alinej učenec izvaja na pamet.



Napredovanje

Učenec, ki je uspešno opravil izpit ob koncu nižje stopnje izobraževanja in je pozitivno ocenjen iz drugih predmetov po predmetniku, se lahko vpiše na višjo stopnjo izobraževanja, če je mnenje izpitne komisije in učiteljskega zbora o nadarjenosti učenca pozitivno.

5. RAZRED

Tehnične in muzikalne prvine

Učenec:

 razvija glasbeni spomin,

 spoznava oznake za tempo in karakter skladb,

 nadgrajuje improvizacijo – širi besedišče z znanimi klišejskimi frazami, osnove 5-1 in 2-5-1

harmonske kadence (dur in mol) in harmonsko-melodične vaje, preproste vaje za transpozicijo melodičnih motivov,

 igra kromatično lestvico na razložene načine,

 igra vse durove in molove lestvice s kvintakordi,

 igra dominantni septakord pri durovi lestvici,

 igra zmanjšani septakord pri molovi lestvici,

 igra moduse: harmoničnega (II. in V.) in melodičnega mola (I., VII., IV.) (za učence, ki hitreje

napredujejo tudi VI. in III. v mel. molu),

 igra terce (dur in mol).

Vse naj igra legato in staccato ter arpeggio in razloženo v šestnajstinkah, MM četrtinka = 80.



Šole/metode, etude

 J. M. Londeix: Le saxophone en jouant, Ed. Lemoine 24158H, 2. zv.

 G. Fishman: Jazz saxophone etudes, vol. 1

 B. Mintzer: 15 Easy Blues Funk Etudes



Skladbe

 C. Mingus: Moanin’

 S. Rollind: St. Tomas

 M. Davis: All Blues

 M. Jackson: Bags Groove

 N. Adderley: Work song

 N. Adderley: Jive Samba



Opombe

Poleg navedenih šol/metod, etud, skladb ipd. lahko uporabljamo tudi drugo ustrezno literaturo. Učenci, ki napredujejo hitreje, poskušajo improvizirati znotraj oblik skladb po presoji učitelja.



Izpitne vsebine

 Durova lestvica s kvintakordom in dominantnim septakordom

 Molova lestvica s kvintakordom in zmanjšanim septakordom

 Dve etudi različnega karakterja

 Dve skladbi s spremljavo, od tega ena na pamet

Vsaj eno izmed zgornjih alinej učenec izvaja na pamet.

6. RAZRED

Tehnične in muzikalne prvine

Učenec:

 razvija glasbeni spomin s poljubnim glasbenim repertoarjem jazzovskih skladb,

 spoznava jazzovske oznake za tempo in karakter skladb,

 nadgrajuje improvizacijo z lažjimi spremembami in posegi v harmonijo, dodaja alteracije na

dominantnem akordu (znižana deveta stopnja),

 igra kromatično lestvico na različne načine,

 igra vse durove in molove lestvice s kvintakordi,

 igra dominantni septakord pri durovi lestvici,

 igra zmanjšani septakord pri molovi lestvici,

 igra tonični septakord (dur in mol),

 igra terce in kvarte (dur in mol) v prilagojenem tempu,

 igra molovo pentatoniko in blues lestvico,

 igra moduse: harmoničnega (II. in V.) in melodičnega mola (I., VII., IV.) (za učence, ki hitreje

napredujejo tudi VI. in III. v mel. molu),

 spoznava osnovne bebop lestvice (na dominantni akord).

Vse naj igra legato in staccato ter arpeggio in razloženo v šestnajstinkah, MM četrtinka = 100.



Šole/metode, etude

 W. Weiskopf: Around the Horn – modusi v durovi lestvici, Ed. Jamey Aebersold

 J. Coker: Patterns For Jazz, Ed. Jamey Aebersold

 O. Nelson: Patterns For Saxophone

 F. Lipsius: Reading Key Jazz Rhythms for saxophone

 B. Mintzer: 15 Easy Blues Funk Etudes

 L. Niehaus: Jazz Conception for Saxophone, Vol. 1

 L. Niehaus: Jazz Conception for Saxophone, Vol. 2

 B. Mintzer: 12 contemporarry jazz etudes (izbor)



Skladbe

 D. Ellington: Take the A Train

 R. Henderson: Bye Bye Blackbird

 D. Ellington: Satin doll

 O. Hammerstein: All the things you are

 M. Davis: Solar

 D. Ellington: Caravan

 C. Parker: Billies Bounce

 C. Parker: Scrapple from the apple



Opombe

Poleg navedenih šol/metod, etud, skladb ipd. lahko uporabljamo tudi drugo ustrezno literaturo. Priporočena literatura je samo okvir za pedagoško delo, učitelj po lastni presoji posodablja program z novimi strokovnimi deli.

Izpitne vsebine

 Durova lestvica s kvintakordom ter toničnim in dominantnim septakordom

 Molova lestvica s kvintakordom ter toničnim in zmanjšanim septakordom

 Terce in kvarte (dur in mol), vse v navedenem tempu, artikulaciji in načinu

 Dve etudi različnega karakterja

 Dve skladbi s spremljavo, od tega ena na pamet

Vsaj eno izmed zgornjih alinej učenec izvaja na pamet.





5 STANDARDI ZNANJA


Nižja stopnja

Po končani nižji stopnji šolanja so učenci sposobni samostojno nastopati in ob spremljavi izvajati skladbe tako po notnem zapisu kot tudi na pamet. Pridobili so si osnovno tehnično znanje ter ritmično in tonsko urejenost, tako da so sposobni igrati solistično in v manjših komornih zasedbah.

Višja stopnja

Po končani višji stopnji šolanja so učenci usposobljeni samostojno nastopati v različnih sestavih, pri čemer izvajajo tudi zahtevnejši repertoar. So ritmično urejeni in obvladujejo intonančno prilagajanje klavirju ali skupini. Obvladujejo vse dinamične in agogične, kakor tudi artikulacijske zahteve v obsegu b-fis3. Lahko se že vključujejo v ljubiteljske jazzovske ansamble in orkestre.



5.1 MINIMALNI STANDARDI ZNANJA

Minimalni standardi znanja opredeljujejo dosežke učenca in so mejna kategorija, ki se izkazuje z oceno zadostno (2). Vključujejo obseg in kakovost znanj, spretnosti in veščin, ki jih v skladu z operativnimi cilji (dejavnosti in vsebine) v učnem načrtu predmeta jazz saksofon učenec razvija med šolskim letom in izkaže ob koncu šolskega leta ter so nujno predznanje za nadaljnje učenje v naslednjem razredu.

Za minimalni standard učenci izvajajo program z nekaterimi pomanjkljivostmi v artikulaciji, dinamiki, poudarkih ipd., v počasnejšem tempu od zahtevanega, a s povečini natančnimi tonskimi višinami in ritmom, kljub temu pa je učenčeva izvedba še vedno sprejemljiva.



1. razred

Učenec še zadovoljivo:

 izvede C-dur lestvico v osnovnem obsegu,

 zaigra eno etudo od začetka do konca,

 igra enostavne skladbe,

 pozna osnove branja not,

 igra v osnovnem obsegu od C1 do C3,

 izvaja lažje skladbe iz literature, navedene v operativnih ciljih predmeta/vsebine, ali iz druge

ustrezne literature po izboru učitelja.



2. razred

Učenec še zadovoljivo:

 pozna vse tone in njihove prijeme v celotnem obsegu inštrumenta,

 igra enostavne skladbe,

 igra durove in molove lestvice v počasnejšem tempu,

 improvizira z uporabo lažje variacije,

 zaigra eno etudo od začetka do konca,

 izvaja lažje skladbe iz literature, navedene v operativnih ciljih predmeta/vsebine, ali iz druge

ustrezne literature po izboru učitelja.

3. razred

Učenec še zadovoljivo:

 zaigra temo lažje jazzovske skladbe,

 zaigra krajši improvizirani del skladbe,

 sledi spremljavi,

 igra durove in molove lestvice v počasnejšem tempu,

 izvaja lažje skladbe iz literature, navedene v operativnih ciljih predmeta/vsebine, ali iz druge

ustrezne literature po izboru učitelja.



4. razred

Učenec še zadovoljivo:

 igra durove in molove lestvice v počasnejšem tempu,

 zaigra lažjo jazzovsko skladbo z vključeno improvizacijo,

 sledi spremljavi bluesovske skladbe,

 izvaja lažje skladbe iz literature, navedene v operativnih ciljih predmeta/vsebine, ali iz druge

ustrezne literature po izboru učitelja.



5. razred

Učenec še zadovoljivo:

 zna zaigrati basov ton in vodilne tone po formi lažje skladbe,

 zna zaigrati vse durove lestvice,

 pozna vse harmonične in melodične mole,

 izvaja lažje skladbe iz literature, navedene v operativnih ciljih predmeta/vsebine, ali iz druge

ustrezne literature po izboru učitelja.



6. razred

Učenec še zadovoljivo:

 izvede dve lestvici,

 izvede dve etudi po programu,

 zna določiti osnovni tonski material za improvizacijo v lažji jazzovski skladbi,

 zaigra bebop temo v počasnem tempu,

 izvaja lažje skladbe iz literature, navedene v operativnih ciljih predmeta/vsebine, ali iz druge

ustrezne literature po izboru učitelja.





6 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA


Temeljna naloga učiteljev pri izvajanju učnega načrta je razvijanje ljubezni do glasbe in prebujanje želje po muziciranju pri učencih. Zaradi individualnega pristopa k poučevanju naj učni načrt s sistematično razvrščenim gradivom ne bo toga obveznost, temveč orientacija in pomoč pri vzgoji bodočih glasbenikov. Učitelji naj uporabljajo različne pedagoške metode, kot so interaktivne vaje, skupinsko delo in praktične demonstracije, da bi učencem omogočili boljše razumevanje in uživanje v glasbi.

Priporočljivo je, da učenci pridobljeno znanje čim pogosteje predstavijo na internih in javnih nastopih, saj to krepi njihovo samozavest in motivacijo. Poleg tega naj učitelji spodbujajo učence k poslušanju različnih glasbenih zvrsti in obiskovanju koncertov, kar bo dodatno obogatilo njihovo glasbeno izkušnjo. Prav tako je zaželeno, da glasbena šola učencem omogoči igranje na različno uglašenih saksofonih in v različnih komornih zasedbah ter jim pomaga priskrbeti ustrezno literaturo.



7 IZVEDBENI STANDARDI IN NORMATIVI

MATERIALNI POGOJI

Primerno velika, akustična in zvočno izolirana učilnica, standardna oprema za individualni pouk, notno stojalo, ogledalo, metronom, klavir ali pianino, slikovno gradivo, strokovna literatura in avdiovizualna oprema za predvajanje gradiva.

POGOJI ZA VPIS

Primerna starost in glasbene ter fizične dispozicije za igranje saksofona, ki jih kandidat izkaže na sprejemnem preizkusu.

PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA

Preverjanje in ocenjevanje znanja se izvaja v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja in napredovanju učencev v glasbenih šolah.



ZNANJA IZVAJALCEV

 visokošolskega izobraževanja jazz saksofona

Jazz saksofon  katerega koli visokošolskega izobraževanja ali Učitelj srednješolskega izobraževanja jazz saksofona po določilih

93. člena ZOFVI