Po vesteh lz Amerike bi naj bil na Sel advokat Julij Torres iz južnoame riške republike Ekvador v siromašnl  indijanski vasi v južnoameriškem go rovju Andov pravljični zaklad Inkov.  Ker so zavzeli domačini napram raz iskovalcem sovražno stališče, so bili tl  prisiljeni, zaprositi vojaško pomoč. —  Tako se glasijo časniške vesti, kojih  istinitost je zelo dvomljiva.  Resnica o indijanskeni saklada.  Od vseh zakladov, ki igrajo ulogo r pravljlcah narodov, irna zaklad Inkov (&o prebivali za časa odkritja Amerike v današnjl državi Peru) krvavo zgodovhisko podlago. Zgodovina Inka zaklada je obenem tudl zgodovina o poginu tega vi&oko kulturnega naroda in strašna obtožba barbarizma španskih osvojiteljev južne Amerike. Španec Pizarro je udrl v Peru, Je prernagal vojsko Inkov in je tudi ujel cesarja Inkov Atahualpo. Za njegovo prostost je zahteval zlato, vse zlato, ki bi bllo dobiti v Peru. Inki so bili takoj pripravljeni, dati vse zlato, katerega  so posedall za osvobodltev ter prostost  cesarja. Izpraznili so templje ter pala-  Be, znesli so skupaj vse, kar je kedo imel zlatega bodisi da je bil revež ali bogataS. Zakladi, ki so bili zbrani na ta način, so morali predstavljati po naših pojmih milijardno vrednost. In te zlate milijarde bl naj prišle v posest Špancev. Špancl so se zavedali prav dobro, da sta pri Inkih cesar in država eno. Cesarjeva prostost bi pomenjala ponovni odpor. Narod je samo čakal na osvoboditev vladarja, da bi &e pod njegovim vodstvom boril proti krutim ter brezobzirnim Špancem. Zmagovalci so nameravali zadeti v tem slučaju dve muhi z enim udarcem. Cesarja umoritl, državo uničiti in kljub temu se polagtiti zbranega zaklada. Atabualpo so Španci umorili čisto na skrivnem. Kljub strogi tajnosti je prodrla ta vest do ušes čuvarjev zlatega zaklada. Rešili ter skrili so zlato v ne'dostopne votline v pogorju Andov. Le prav neznatnega dela zlata so se še polastili ŠpancL, Vsaka sled za pravim _akladom je zabrisana, Vs-e, kar je znanega o zlatu Inkov, so le drobtine Izprisluškovanja razgovorov doma.inov ob ognjili po taborih. Zgodovinsko dokazana je uloga voditelja Inkov Manca, ki je postal naalednik umorjenega cesarja. Zbral je zadnje zveste in se umaknil z njimi v kraje današnje pokrajine Villoabamba, kjer so še daneg neraziskane gore, ki _o pokrite z večnim snegom in je tam vse polno podzemeljskih votlin. Najbrž je ta Manco odnesel seboj zlati zaklad. V domišLjiji zlata željnib Evropejcev je igral zaklad Inkov vedno važno ulogo. Neštetokrat &o ga iskali. Denarja potrebne države v Andih so mu vedno posvečevala vso pozornost. V zadjem 5a.su so se začeli zanimati zanj tudi znanstveni krogi, ker bl bilo najdenje tega zaklada tudi ključ do kulture starih Inkov. Leta 1911 je našlo peruansko vseučilišče vladno prestolico kralja Manca, a od njega skritem zakladu ni do danes nobenega sledu. v