Poštnina plačana t gotovini. Posamezna številka 1 Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo in oprava, Strosstnajerjev trg 1. Telefon St. 73. Leto XXII. »i- 48. Kranj, 26. novembra 1938 Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40-- din, polletno 20*- din, četrtletno 10 - din. Izseljeniška nedelja Vsako leto se že nekaj let sem spominjamo na prvo adventno nedeljo naše slovenske krvi v tujini. Na dan, ko nas Cerkev začne pozivati k pripravi na svete božične praznike, nam stopajo tem živeje pred oči naši bratje in sestre, ki jim naša skromno slovenska zemlja ni mog!u di'ti dovolj kruha, da si ga morajo iskat v črnih okrajih Westfalije in Francije, da morajo trdo delati v tovarnah milijonskih mest Združenih držav Severne Amerike in pokrajinah Južn^ Amerike. Naši izseljenci po svetu so Slovenija na tujem. Le da tam v tujini ni lepih naših cerkvic na hribih in gričih, ki nam doma neprestano kličejo: Kvišku srca k Bogu, našemu Stvarniku. Dostikrat ni dobre slovenske matere, ki bi molila za sina, za hčer, ki sta zašla na kriva pota. Poživimo svojo ljubezen do naših v tujini tudi mi Slovenci po zgledu drugih velikih narodov, ki natančno vedo za vsakega svojega v tujini. Saj je njih čast naša čast. Njih delo je naša korist. Njih blaginja je naša blaginja. Njih trpljenje je tudi naše trpljenje. Vsi smo ena rodna družina. Ko so stari Grki odhajali z doma v tujino, kjer so ustanavljali nove domove, so jemali s seboj prsti iz rodne zemlje, da so se daleč od doma še bolj spominjali svojega doma, svojih domačih, ki so jih zapustili. Ohranili so vedno živo zvezo z zemljo, ki jih je rodila. Tri vezi naj družijo tudi nas in naše brate v tujini: vera, slovenska materina beseda, domovina. Kar nekam značilno je že za nas Slovence, da na nus tako vpliva brezverna okolica. Ko pride naš človek iz domače hiše, kjer so še vedno molili zvečer rožni venec, kjer je še vedno hodil vsako nedeljo k maši in večkrat prejemal zakramente, v tuj kraj, kjer ni močnega verskega življenja, se tako rad zanemari. Prav nič ne zna ceniti verskega bogastva, ki mu ga je dala doma dobra mati in duhovnik v cerkvi in šoli. Bili so celo časi, ko se je splošno mislilo, da bo naš izseljenec popolnoma odpadel od vere. Požrtvovalni nastop slovenske izseljenske duhovščine je ta nenaravni pojav krepko zavrl vsaj po naselbinah, kjer so o pravem času dobili slovenskega duhovnika. Materina slovenska beseda iz ust duhovnika vse drugače zveni kakor tuja in marsikdo, ki ju bil že. versko zelo zanemarjen, je našel svoj mir in spravo z Bogom prav po astih besedah, ki jih je govorila še mati, ko mu je prvikrat sklepala roke. Središča in žarišča verskega življenju so v Ameriki, kjer je največ naših ljudi, narodne župnije s šolami, dvoranami in cerkvenimi društvi, ki jim moramo prištevati še izvenoerkvena društva in tisk. Med našimi v Ameriki se je začel razveseljiv katoliški preporod proti razkrajalnemu delu slovenskih protiverskih društev, ki s0 včlanjena v »Slovenski narodni podporni Jednoti" in ..Slovenski svobodomiselni podporni zvezi" in socialistični ..Prosvetni matici". Doba katoliškega preporoda se ju začela, ko je bil ustanovljen list „Ave Marija", ki že nad 25 let misi-jonnri med našimi ameriškimi izseljenci in se z vso odločnostjo upira protiverskeinu valu. Zučeli so prirejati katoliške shode po vseh večjih krajih, kjer bivajo naši izseljenci. Pred dverai leti so š|j katoliški voditelji bolj globoko s tako imenovanimi dnevi katoliškega tiska. Tako je prišlo, du je velik del naših izseljencev, o katerih se je pred leti mislilo, da so izgubljeni za vedno, začel vračati k svojemu Bogu in Cerkvi. Mnogi se vračajo sicer po hudih preizkušnjah, „ vračajo se le. Naravno pa je, da je v taborih verskih odpadnikov zadnje čase velika protiverska gonja, ki jo. tako besna, kakršna je bila samo ob nastopu ..Ave Marije- pred 2% leti. Tudi število ameriške duhovščine se je /adnje leto pomnožilo z« osem novomašnikov, samih slovenskih ameriških sinov, ki se bodo posvetili delu svoiih rojakov. Žalostno pa je, ,|a se ameriško slovenstvo nagiba že tako k zatonu. Tri slovenske rodove lahke štejemo v Ameriki. Prva dva rodova dasta nemara 300.000 duš, tretjega rodu pa skoro ne kaže več šteti, je skoro popolnoma ainerikaniziran. Majhen narod smo in še to slabost imamo, da se skušamo takoj prilagoditi vsakemu tujcu, da takoj začnemo govoriti njegov jezik, čeprav znamo govoriti samo nekaj besed. Prav tako skeleče je vprašanje našega materinega jezika tudi drugod, kot n. pr. v Nemčiji, kjer otroci Slovencev ne znajo več slovenski. Pa tudi očetje so že toliko časa tam, da komaj vedo, kako je tu doma. Čezdalje bolj se rahlja vez materine besede, ki bi morala priklepati naše v tujini na stari kraj. Saj drugi rod govori slovensko komaj v narečju. Spomin na domovino ob zeleni Savi in Dravi, na njene gore, na njene vasice in mesta bi moral biti nekaj svetega. Posebno pa mi sami v starem kraju bi morali držati naše brate na tujem, kolikor seveda moremo, da nam ne bodo vsaj tako hitro utonili v tujem morju! -Dvigniti se mora bolj naš narodni ponos in slovenska zavednost. Saj so Slovenci tudi zmožni ustvariti dela, ki bi bila v čast tudi veli-kjm narodom. Naš narod je dal tujini n. pr. Ameriki mogočne kulturne delavce, katerih imena bodo ostala v zgodovini te države zapisana z zlatimi črkami, z njimi pa tudi ime našega naroda. Malo je drugih večjih narodov, ki bi prinesli toliko žrtev in toliko storili za drugo svojo domovino, kakor prav Slovenci. Tako mali narod, ki pa je dal iz svoje srede take može kot so Prešeren, Cankar, Jeglič, Krek, se nikjer — tudi v tujini ne sme sramovati in ne pozabiti svojega jezika iu krvi. Iz škofjeloškega okraja Prof. Ivan Dolenec je kandidat JRZ za naš okraj. Da bodo volilci našega okraja malo pobM-.je spoznali moža, kateremu je JRZ zaupala, da nas bo zastopal kot prvi poslanec našega okraja v bodoči narodni skupščini, bomo na kratko podali njegovo življenjsko pot Vsi volilci bodo spoznali, da so naši možje postavili za kandidata moža, ki je vreden zaupanja prav vsakega »o-lilca našega okraja. Pri „Jamniku" v Sopotnici v škofjeloški fa-ri je njegov rojstni dom. Rodil se je leta 1884. Danes je ravnatelj drž. učiteljišča v Ljubljani. Srednjo šolo je dovršil v Kranju, vseučilišče pa je dovrševal na Dunaju. Bil je 23 let profesor v Ljubljani. Vmes je bil pet let dodeljen v stenografsko službo in sicer najprej pri dunajskem parlamentu proti koncu svetovne voj ne, nato pri narodni vladi v Ljubljuni m pozneje v narodni skupščini v Beogradu. Prejšnji režim ga je silno preganjal. Letu t')32. je bil premeščen v Mostar, kjer fe bil tri leta in od koder je pošiljal nad vse zanimiva „Pisma iz Mostarja", ki so izhajala v „Sloven-cu". Leta 1935. je bil imenovan za prosvetnega inšpektorja pri kr. bonski upravi v Ljubljani, od konca leta 1937. pa je ravnatelj drž. učiteljišča v Ljubljani. Ves čas svojega službovanj« je bil odbornik Prosvetne zveze in je znan kot priljubljen predavatelj sirom Slovenije. Bil je intimen prijatelj in sodelavec dr. Janeza Kreka ter je do sedaj uredil tri zvezke njegovih zbranih spisov. In njegov namestnik Franc Debeljnk. Kukor izhaja g. prof. Dolenec iz .Jamniko-ve" rodbine iz Sopotnice tako izhaja g. Debe-Ijak iz zelo ugledne trgovske družine „Jamiti-kovih", čeprav si nista v sorodu. G. Francelj-nu pozna mesto in obe dolini prav dobro, saj je ugleden trgovec ter predsednik občinske in okrajne JRZ. Rodil se je 1. 1901. Gimnazijo je dovršil v škofovih zavodih v St. Vidu mul Ljubljano, nakar se je vpisal na ljubljansko univerzo. Kot visokošolec je dokončal gospodarski abiturientski tečaj nakar je stopil v službo pri Gospodarski zvezi, kjer je vodil lesne obrate. Nato se je vrnil domov v Skofjo Loko, kjer je najprej postal tajnik, nato pa ravnatelj Mestne hranilnice v Škofji Loki. Skupaj z bratom Viktorjem sta nato prevzelu električni mlin „Tratu" pri škofjeloškem kolodvoru. Je vnet javni delavec in je velika njegova zasluga, da je Skofja Loka dobila svoj lastni okraj. Kakor rečeno, podali smo njiju življensko pot. Oba sta „naša" kar se le more biti. Oba poznata prav zato vse težnje našega ljudstva. Oba pa sta tudi zavedna katoliška slovenska sinova. Pruv zato pa se bo naše ljudstvo izreklo II. decembra z vsemi svojimi glasovi za njiju. Pa njih nasprotniki izpod »mačkovega repa". Veliko nezadovoljstvo nad dr. Kramerjevo \ratolomno politiko, ko je šel in se zvezal z dr. Mačkom, se je takoj opazilo tudi med uvidevnejšimi, resnimi in najodličnejšimi člani tukajšnje JNS. Uvideli so, da s takimi zvezami in tako politiko res ni mogoče priti pred volilce. Veliko pa jih je, in zlasti najodličnej-ših, ki javno odobravajo res koristno gospodarsko politiko dr. Stojadinoviča in pomirjevalno taktiko voditelja Slovencev dr. Korošca. Vse to je pripomoglo do tega, da s» vsi, ki bi mogli prevzeti kandidaturo za JNS, to gladko odklonili in tako je JNS morala poiskati kandidata izven našega okraja. Našli so ga v osebi g. Albina Komana iz St. Vida nad Ljubljano, bivšega poslanca za Ljubljano-oko-lico. O njem zapišemo samo to, da je bil on eden izmed največjih nasprotnikov našega okraja in da je pristaš prav tistega Puclja, ki je izjavil, da bo Sava preje tekla nazaj na Gorenjsko, kakor pa bo imela Loka svoj okraj. Če nas bi zastopali taki ljudje, bi kmalu splaval tudi naš okraj. — V ljubljanski okolici, pač "he upa več nastopiti, ker ga ljudstvo preveč pozna, zato p.i se sedaj nam skušu vriniti. .Volilci pa bodo rekli 11'. decembra ..A ta nam poslanik ne bo" I O njegovem namestniku čevljarju Hafnarju Ivanu, socialističnemu-sokolu pa napišemo s Prešernom: „Le čevlje sodi naj kopitar". — Pa tudi zastopnik samoslovcnstva ali bolje slovenskega „mačkovstva" bo pri nas kandidiral in to v osebi g. Hartmana Lojzeta, uradniku Pok. zavoda v Ljubljani. Zlasti si skuša zagotoviti glasove kršč. socialistov, katere zapeljuje vodstvo JSZ. Delavcem iz JSZ in drugim v resen opomin! Delavec, vprašaj se — kam? Kje je tvoj interes. Ali ima vodstvo JSZ prav, ko vodi člane v politično druščino z framazoni, orjunuši, po-fovci, pohorci, socialisti in komunisti? Zakaj sili JSZ in dela poklone dr. Mačku? Kaj naj pričakuje od njega? Gospod Gostinčar je dejal ua shodu JSZ pri nas letos: „Nuš program je slovenstvo in katoličanstvo v najčistejši obliki". Lepo! Ali pa misli vodstvo JSZ uresničiti ta svoj svetov-nonazorni progrum s tem, du delu poklone prav tistim, ki o tem nočejo nič slišati. Ali 10 vodstvu JSZ bližji komunisti in fašisti, kakor pa edino prava slovenska politična skupina, ki se zbira okoli dr. Korošca? Zakaj se vodstvo JSZ neprestano sklicuje na dr. Kreka? Ali je mogoče kdaj rekel: „Zvežite se z komunisti in fašisti, z framazoni in orjuno, proti slovenski in katoliški skupnosti I" Ali ni vedno povdarjul, da nuj bo JSZ vedno del slovenske katoliške skupnosti? Pa če vzamemo naše domaČe razmere. Kdo je dal delavcem več zaslužka, JNS ali JRZ. Ali niso ravno možje iz JRZ tisti, ki gledujo, da v našem mestu ni brezposelnosti. Kdo ima od tega koristi. Ali ne delavci? Ali mogoče delavci želijo, da se povrnejo časi orjune, Jevtičeve in Zivkoviccve diktature? Ali naj se povrnejo časi brezpravnosti, brezposelnosti, ko veliko delavcev ni imelo kaj jesti? Vsak, kdor l>o volil dr. Mač- kovo listo, bo volil proti slovenskemu narodu, proti napredku, proti delavskim koristim, proti današnji socialni zakonodaji. Glasoval pa bo za fašizem in komunizem, samo za svoje koristi ne. Ali je to v skladu z načeli dr. Krekove krščanske strokovne organizacije? Delavci, s tem da boste glasovali za listo JRZ, edino listo, ki bi jo smel voliti vsak Slovenec, poveste svojim zapeljivcem, da je bila JSZ ustanovljena od dr. Kreka zato, da bi v delavcu ostal svež slovenski in katoliški duh in ha nočete, da bi se v njo vrinili fašisti in komunisti, ki so jo že danes zapeljali v kalne vode. Vsem zlobnim in dobrim Čudovit odmev je našel po vsej deželi izredni dogodek, ki se je v nedeljo 13. novembra odigral na Brezjah. Saj veste: z ono 9 letno deklico Tončko Krajnikovo iz Godešič, ki je nenadoma shodila in začela govoriti. O vsem tem je pisal že »Gorenjec" v zadnji številki* pa »Slovenec" z dne 20. novembra. Zato ne bomo ničesar ponavljali. Le naslednje moramo omeniti: Nekateri „vsevedneži" se širokousti-jo in pravijo, to je treba čisto enostavno razlagati. Deklica je pač izgubila v svojem živčevju neki kontakt in ni mogla govoriti in hoditi. Podobno kot pri elektriki. Ko se je pa dosti pretresla na poti na Brezje ob prenašanju, je pač to tako delovalo, da je zopet prišel pravi stik in tako shodila! O, čudovita modrost! Povejte to vsem hromim in živčno otrplim ljudem, ki jih je povsod dobiti, in ne bo treba več nobenega zdravnika, ker ne bo več nobenega bolnika! Takim »učenjakom", ki se dobijo po kavarnah, gostilnah, uradih in po tovarnah, bi morda kazalo pretresti njihove možgane, da bi prišli na svoj red in do — pravega stika! Kot je zgornji ugovor nespameten, je pa drugi naravnost — satanski. Po tovarnah in po vlakih se dobe zlobneži, ki celo trdijo, da so — čujte — starši omenjene deklice dobili deset tisoč din in deklico pohabili; sedaj pa, fko se bhzajo volitve, je pač prav, da je zopet ozdravela. — Vsi ti zlobneži naj pomislijo, kako strašno obrekujejo poštene slovenske starše in poštenega krščanskega delov-nega človeka, ki s trdim delom preživlja številno družino. Ti starši bodo gotovo vsakemu takemu zlobnežu pokazali pot dokazovanja pred sodiščem, ko se jih tako sramotno žali in obrekuje, kjer bo imel priliko dokazati, kako se je to zgodilo .. čudno, da ti mojstrsko nastrojeni ljudje, ki imajo tako hrepenenje po denarju, sami ne pokvarijo kakega svojega otroka, da bi dobili — pač krasno nagrado-, recimo sto jurjev in bi tudi sedaj tega svojega otroka ozdravili čel otrok je naglo ozdravil, ko smo sami hoteli! Ali ne bi bil to prekrasen protidokaz in volilno sredstvo? Veliki mojstri, morda imate v tem že do-hre skušnje?! Če vi sami tega ne zmorete, pa povejte, kje se dobe taki lokali, kjer se pokvari otroka za težke denarce in kjer jih zopet umetno ozdravijo; potem se hi le mogoče dobil od »človekoljubnih" sodrugov kdo, ki bi ga premamilo, zakaj, kjer je hudobija, tam pač ne sme hiti _ zastarele ljubezni do otrok, če jih je še kaj! In vendar se kljub vsej nespameti zlobnih jezikov dobe cincarji, ki kar — verjamejo takim budalostim. Vsi dobri pa se veselijo z dekličnimi starši, ki pravijo: »Mi vemo, kako je STRAIS 2 deklica trpela in mi z njo. sedaj pa hvala Bogu, je temu konec. Marija nam je pomagala!" Zdi se, da je ob tem ozdravljenju človek le — majhen. Gimnazijski direktor odhaja v pokoj! Včeraj se je od mc nobeden več vaših kmetov dati desetine, nobeden več iti na tlako. In še Krniča-nom dopovejte, Poklukar ni za to," je ukazal Vehnr. »Hej, vendar sem to dočakal!" je veselo zavpil Dolinar in poskočil, da se je lesena hiša stresla. »Hej, Hurtman, enkrat si ti poslal biriče nadme, zdaj pojdem pa jaz nadte!" »Pokažemo jim, hu, se je smejal Ožbult. »Kaj boš ti!" je vpil Dolinar. ..Ti poleno suho! Kdo se te boji? Gloj, da bodo llačani boljši od tebe, drugače ne bo nič." Ožbalt je hotel ugovarjati, a Podgorec g« je hitro brcnil pod mizo in mu pome/.iknil, naj molči. Pijani Poklukar sc je drumil iz vinjenosti. »Kaj vam povem? Tako vam povem, da ne boste nič opravili. Craščinci imajo Moč eh, kmetje jih ne utrnejo nikolil" .Koga'" se je zadri Dolinar. „Kaj čvekaš, pijano hii-dalo?" »Nič ni, oh nič! Saj pravim, tla naj moji tlačaiii store po svoji volji, povedal jim bom, da naj le Veharju poslušajo. A krvi pa ne bom prelival, nak, tisto pa ne." „Kuj ne boš?" je vpil Dolmar. »Pustite ga pri miru," je pregovarjal Rado. »Tiho bodi. Poklukar, česa ne boš?" Poklukar je komaj vedel s kom govori in je trdil: »Krvi ne bom prelival, drugo nuj bo kakor hoče." »Kakšen puntar pa si?" je vpil svobodnjak. »Puntar sem, vi mi še podobni niste. Sumo ljudi ne bom moril, krvi ne maram videti." Dolinar je škrtnil z zobmi in pograbil pijanega Po-klukarja čez pas, kakor otroka. Svobodnjak jo vpil v pijanosti: „Kaj mi hočete? Pustite me!" Dolinar se pa ni menil za vpitje, odprl je vrata, stopil OB prag, vzdignil pijanega Poklukarja visoko pod stresu i napušč in ga zagnal čez cesto po bregu. Potem se je vrnil v hišo in se široko smejal. »Za danes ima plašar pijani zadosti. Hej, dočakali bomo, da se bo boril še prav v prvi vrsti." „Vi nuni pobijate \se ljudi, ga je med smehom opominjal mladi Veliur. »Kaj? Nobenega še nisem ubil, čeprav sem biričem polomil kosti in tudi leli norcev vam ne pobijem. In če bi jih, bi ne bilo pravzaprav nobene škode." Rado je pogledal skozi okence. »Mrači so že in jaz bom moral iti." »Ce moraš iti, pojdi!" je rekel Dolinar. »Kar si se nameril to izvrši, drugače se ti kravi; lahko smejejo." ..Ostanite torej / Bogom, prijatelji i ti ne pozabite, kar ■en vam naročil, liti k rat bom že Se prišel do vas, da se pomenimo, kako se nam je Ircbu držati." „Kaj tisto!" Je-vpil Dolinar. „Ce pride gruščinec in hoče od tebe desetino, ali če te kliče na tlako, mu pokaži s pestjo. Zdaj smo prišli do tega, da so vse pravice gra-Ščincev zapisane v ilitmt." Rado je vstal in hotel plačati pitjlučo, a Dolinar mu je ubranil. ..Spravi denar, baba je dobilu že dovolj zu vino. Ne pustimo, da bi „v limavsu" obogateli od vaših tolarjev." »Ohrani vas Kug v svoji milosti," se je Rudo poslovil. „Bog te Obvaruj!" »O mu želeli. Ilatin je zunuj odvezal konju in popravljal sedlo. Tcduj je ztičul nedaleč od sebe /min glas, zaleglo pojoč pobožno pesem. »Vse rožce po polju bom v šopek nabral, en venček bom spletel, Mariji v čast ga bom dal." Pred Rudotom je obstal berač Jakob in ga pozdravil, zdravil. »Itnuš kaj sporočil od Klandra? je vprašal Rado. »Nimam, Edino nekaj vera in ta novica je vredna zlatega denarja in še več." »Kaj takega?" Berač je stopil tik pred Radota in mu na dolgo in široko tuzložil, kako si je Hribar zuslužil svobodnjaški meč. Rado se je naslonil na konja, prevzet od veselja. Nato je segal v žep in dal beruču srebrni tolar. .,Na tu imaš, zaslužil si gu." Berač se mu je glasno zahvaljeval, a Rado ga še poslušal ni. Ves onemogel je slonel ob konju samo srce mu je klicalo: »O Bog, bodi zahvuljen zu to milost." Duša mu je bila polna nujčestejšega veselja, ko je v diru gnul vtatieu proti domu. XVI. Druga dun je bila nedelja. Vcharjcv Rado je vstal, ko je po/no jesensko sonce šo postrani osvetljevalo Corjuše Prvo se je spomnil novice, ki mu jo je povedal berač Jakob, drugo je vse odrinil. Komaji da se je dobro (Me-kel, že je hitel naročat hlapcu, naj mu osnaži vrtincu in ga uredi za pot. Potem je brez premisleka in odločno stopil pred mater. »Dobro jutro, muti!" „Bog ti daj srečo, sin ," mu je veselo odzdravila in oči so se ji zasvetile, ko je gledala ljubegu edine,, Rado je sedel na izrezljan stol. materi nasproti. V zu-«b'-gi j«; gledali v tla, ni mogel prav pov»dati. kuj namerava, ker ji bo morda težko pri srcu. ,\¡ :t¡ j„ videlu, da ga nekaj teži. Pobožala ga je z velo desnico po licu, kakor otroka. ..Žalosten se ml zdiš, Rado." Funt se je zdrznil in odgovori); ..Zalost in veselje mi trgala dušo, mati. In tema dvema se pridružujejo še dvomi," „() čem dvomiš, sin? Vendar ne stopaš na pot svojega očeta? Ko nami Rog sedem let ni dal otrok, je očitno dvomil v njegovo pravičnost in dobroto. A Gospod mu je dvome ruzpišil. ko nam je poslal lebe, sin moj." Ml KAJN 3 Originalne Tivar hubertuse, damske plašče in moške hlače ima stalno na zalogi JUkm K r a nj Moške hlače Din 39-; volnene Stofaste Din 55--; pumparice Din 75*-95--; otroški hubertusi Din 165- 185'-; damski Din 270--, 300--; moški Din 280-, 320-; damski plašči Din 220, 330, 450, Prepričajte se! Ako imate kurja očesa in se Vam dela trda koža, pridite v našo higienično urejeno pe-diknro, kjer Vam naš pediker odstrani vse te neprijetnosti brez bolečin in brez kemičnih sredstev za din 6.-. Ne mučile se s krpanjem nogavic, ker Vam za malo denarja strokov-njaško popravimo moške, ženske in otroške nogavice. Samo pri Bata. Najboljše sirovine, največja izdatnost in polna teža so odlike terpentinovega m.la ,.Oven". Za svoje perilo rabijo Slovenke samo ta odličen domaič izdalek. Dne 11. decembra bo imelo v našem mestu volilno pravico 1868 državljanov. Od tega odpade na samo mesto 1090 volilcev, ostalo pa na okoliške vasi kranjske občine. Dr. Jarc France odvetnik v KRANJU se je preseli! s svojo pisarno na Vi-dovdansko cesto št. 3. (hiša g. Antona Majdica) Naslednje naj prikaže kako se na kranjski gimnaziji vzgaja slovenska mladina in poučuje o dogodkih izven meja naše države: „... Slovaki so bili podk»pljeni od nemških agentov in so zato zahtevali avtonomijo ..." Resnici na ljubo moramo povedati, da ni zgodovino stroka dotičnega vzgojitelju, zato si lahko privošči tako izvijanje zgodovinskih resnic. Ker pa dotiini vzgojitelj na zelo čuden — za vzgojo mladine celo nedopusten — način izraža svoje mnenje o naših vodilnih državnikih, prinašamo sledeče njegovo mnenje, izraženo javno v razredu: .....Gotovo že veste, da je g. direktor upokojen. Ali mislijo, da bodo sedaj zlati vrabci letali po strehah?! Juz sem bila, sem in bom sokolica!.. Zelo značilno za razmere na kranjski gim-nu/.iiji! Zadnje neurje je povzročilo, da je Sava v Struževem prestopila bregove. Ker pa je jez Mnjdičeve elektrarne povišan, je to povišanje povzročilo, da je voda preplavila prav vse do samih hiš, kar se do sedaj še ni zgodilo. Apeliramo na oblast, da ukrene vse potrebno, da se to neznosno stanje odpravi ter prebivalcem zavaruje njih premoženje, ki je vsled povišanega jezu vedno v nevarnosti pred povodnijo. Prosvetno društvo - Pevski odsek obvešča člane pevce, da se vršijo redne pevske vaje vsak torek in četrtek ob 8. uri zvečer. Prosimo zu točnost! Novi pevci dobrodošli! Skupno združenje obrtnikov obvešča svoje člane, da le zučne 2. januarja v Kranju slikarski in pleskarski tečaj. Prijave sprejema v mescu decembru združenje obrtnikov v Kranju. Radi popravila lokala pisarne Skupnega združenju obrtnikov pisarna ne posluje do preklica. V nujnih zadevah se je obrniti na predsednika združenja obrtnikov g. Pollaka Jurija. Avtomobil treščil v konja in ga pobil. V četrtek, 17. t. m. zvečer se je zgodila na Ko-ikrici pri Krunju vsled goste megle precej huda nesreča. Avtomobil, v katerem se je vozil potnik tovuriie „Peko" iz 'lržiča, je treščil v konja in voz last kranjskega g. dekana iti Snežke originalne švedske znamke Tretorn ^ Din 78,110. Galošc Din 99, 78. Velika izbira toplih copat pri SIKRA - Kranj mladega konja tako hudo poškodoval, da je konj še isto noč poginil. Občutno škodo trpi tudi lastnik avtomobila. V kad z vrelo vodo je stopil. V ponedeljek 21. novembra je v tekstilni šoli v Kranju barval blago s svojim kolegom praktikant Anibro-žič Anton, doma iz Ljubnega. Ko je blago bilo že skoro pobarvano, je Ambrožič hotel pogledati v kad, takrat pa mu je spodrsnilo in funt je po nesreči stopil v kad z vrelo vodo ter si opekel nogo. O nesreči je bil takoj obveščen ravnatelj tekstilne šole, ki je spravil ponesrečenca k zdravniku g. dr- Petriču. Ambrožič je imel do kolena opečeno nogo, zato je zdravnik odredil takojšen prevoz v bolnico. Z reševalnim avtomobilom kranjskih gasilcev so ga potem prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Narodno-obrambni odsek Prosvetnega društva v Kranjn prosi vse zavedne Slovence, naj se v izšeljeniškem tednu, ki bo od 27. novembra do 4. decembra, spomnijo naših izseljencev in zamejnih Slovencev z različnimi darovi: z denarjem, časopisi, knjigami, ki jih ne rabiš več, in drugimi darovi. Odzovite se prošnji naših izseljencev in ne odrekajte podpor zanje, kadar bo kdo zanje poprosil. Stare knjige, časopise in podobno, namesto da so ti v napotje in namesto, da bi jih sežgal, spravi in jh ponesi narodno-obrumbnemu odseku. Pr. društva, da jih pošlje izseljencem. Oddajajte jih pri g. Košoroku v Tiskovnem društvu. Vsak, tudi najmanjši dar za našo kri v tujini, je veliko narodno delol Tople flanelaste rjuhe! reklam, cena Din 19-. Dobre kvalitete, 220 cm dolge, v vseh barvah Din 26-, Najfinejše Ia Din 35'-. Sikra - Kranj ŠMARTIN PRI KRANJU 1. december. Prosvetno društvo priredi skupno z F. O. in D. K. svečano akademijo v proslavo 20. letnice Jugoslavije. Ob tri četrt na 8. je zbirališče v Smartinskem domu, od koder gremo skupno k sv. maši. Akademija se vrši po sv. maši. Udeležba je za vse članstvo obvezna. V nedeljo 4. decembra pa priredita F. O. in D. K. v Smartinskem domu Mikluvžev večer za odrasle pri pogrnjenih mizah. V ponedeljek, 5. decembra pa obišče Miklavž naše male. Pri-četek, v nedeljo c!> 6. uri zvečer, v ponedeljek ob poli 5. uri popoldne. K obilni udeležbi vljudno vabljeni. ŠKOFJA LOKA ..Politikant". Naše prosvetno društvo postaja vedno bolj agilno. V nedeljo je uprizoril njegov dramatski odsek „Politikanta". O izvedbi te igre moramo omeniti, da je bila prav dobra. Publike je bilo nabito polna dvorana, ki je bila zopet veliko premajhna. Od igralcev moramo posebno pohvaliti g. Lovra Planino, ki je s svojo sijajno pojuvo izvrstno aabaval. Dalje moramo omeniti še vse itiri Guzelje. Le tako naprej! Rudi bi pa videli na odru v bodoče še nuše stare igralce, Ziharla Matevža, Ravnikarja Andreja, Langerholca Jožefa, Finžgar Franca, Omane, Grobar Francko itd. PODBREZJE *ot vsako leto — ima tudi l«tos pevski od- s» k Prosvetnega društva v nedeljo DO sv. Ceciliji, dne 27. novembra ..Pevsko prireditev" pri kateri izvaja poleg lepih pesmi spevoigro ..Srce in denar". Začetek ob 3. uri popoldne v gasilski dvorani. Vabimo vsel KOKRICA Sv urilo. Zadnje čase se širijo vesti v neki skrunitvi vitške kapelice na Kokrici. Ker pa te ve- sti niso resnične, bom proti vsakomur, kdor bi take laži še širil sodnijsko postopal. Klop-čič Ivan, Srukovlje. KROPA Povodenj. V torek 22. t. m. je naš kraj doletela velika nesreča. Po enodnevnem deževju se je potok Kropurica tako povečal, da je voda stopila iz svoje struge, rušila jezove, zidove, pota in travnike. Iz vseh hiš ob vodi so se ljudje morali izseliti. Žalostno je bilu videti matere s svojimi otroki, ki niso vedele kaj bo, če bo voda še nadalje naraščala. Vsi moški so delali neumorno celo popoldne in cel večer. Zvečer so prišli na pomoč gasilci iz Radovljice, Ker so Radovljičani videli, da je nevarnost velika in da so domačini že vsi premočeni in premraženi so vsi z veliko vnemo prijeli za delo. Reševalno delo pa ni bilo brez nesreče. Predsednik Funtovskega odseka se ima zahvaliti samo svoji telovadski sposobnosti, da ga niso Za Miklavža! kupite vsakovrstne IGRAČKE kakor: avtomobile, punčke, - gugalne konje, - otroške vozičke itd. po zelo ugodnih cenah pri Sikra, Kranj Ivan Savnik Kranj Oglejte si razstavljene igrače v izložbah. odnesli valovi. Takoj za njim se je udrla zemlja načelniku gasilcev Franc Mohoriču iz Krope, katerega so strašni valovi potoka odnesli preko dveh jezov 500 m daleč. Par ljudi je slišalo njegov obupni klic na pomoč ali v temi in zaradi velike brzine vode niso mogli pomagati. Lahko rečemo, da se je čudežno rešil, ker ga je voda vrgla skoro nepoškodova-naga. na Jarmov travnik, kjer so ga ljudje dobili. Oblast prosimo, da to povodenj vzame za najresnejšo zadevo in da enkrat za vselej strugo potoka v Kropi uredi. Ljudski oder. V nedeljo 20. t. m. popoldne so člani Ljudskega odra v Kropi uprizorili Zu pančičevo tragedijo ..Veronika Deseniška". Pri polni dvorani so igralci pod vodstvom režiserja g. Šolarja zelo dobro podali to lepo delo. V nedeljo 27. t. m. ob 3. uri popoldne bodo igralci »Veroniko Deseniško" ponovili. TR2IC Strašno neurje je bilo nad tržiško kotlino v torek popoldne. 2e pred poldnem je prinašala Bistrica hlode, deske, drevje in podobno. Vodovod Za Virjein k Mestnemu domu je bil pred poldnem že poškodovan. Malo pred 1. uro je voda odtrgala jez pod mostom sv. Janeza. Najbolj je voda naraščala od dvanajste do tretje ure popoldne. V Dolini je trgala mostove in cesto, katera je na več krujih popolnoma odnesena, tako da niti za peš hojo ni uporabna. Baron dr. Kari Bom ima ogromno škodo. Prebivalci Doline so odrezani od Tržiča in uu trpelo več mescev, predno bo možno z vozom priti v Tržič. — Mešenik ni bil tako strašen kakor Bistrica, vendar je tudi ob tem potoku bilo prebivalstvo zelo zaskrbljeno. Na Zgornji Pilarni je voda prestopila bregove in Je bila nevarnost, da vzame občinsko stanovanjsko hišo ter da bo dobil Mošenk čisto drugo strugo. Nad mostom na Zgornji Pilurni se je močno pogreznilu zemlju z drevjem vred, katero se je ustavljalo pod mostom in zadrževulo ogromne množine vode. Požarni hrambi, tako tržiška kakor predilniška, sta imeli polne roke dela. Vse je skrbelu noč, ako dež in veter ne ponehata. Ponoči se je zjusnilo in v sredo so se šele pokazala opustošenja. Umrla je Marija Toporiš, žena krojača na Cegelšah. Pred nekaj dnevi jo je zadela kap in je ležala v nezavesti do torka dopoldne. Sttira je bila šele 33 let. Zapušča žalostnega moža in tri fantke. Bog bodi milostljiv njeni duši. Možu in svojcem izrekamo iskreno so-žalje. Nuši pevci ponovijo v nedeljo 27. t. m. ob poli 4. popoldne opereto ..Dijak prosjak". Ljubitelje operet opozarjamo, da bo v nedeljo igrana zadnjikrat. Pretečem ponedeljek je bil prosvetni večer v Našem domu, na katerem je imel predavanje g. Vinko Rupret, šolski nadzornik iz.krunja, o pomenu vzgoje naše mladine. Predavanje je bilo globoko zamišljeno, zu kur so mu Ivili nuvzoči zelo hvaležni. Učenci meščanike šole prirede na praznik t, decembra ob 9. uri dopoldne v telovadnici meščanske šole akademijo v proslavo 20 letnice zedinjenja. Starši in prijatelji mladine vljudno vabljeni. PREDDVOR J. Vombcrgarjevo „Igro življenja", s katero so nuši igralci zadnjo nedeljo otvorili novo sezono, bodo ponovili v nedeljo 27. t. m. ob poli 4. uri. Obisk toplo priporočamo. Političen shod za preddvorsko faro bo v nedeljo, dne 4. decembra po prvi sv. maši v Ljudskem domu v Preddvoru. Na shodu bo poročal o političnem življenju in predstoječih volitvah kandidat za ■ kranjski okraj g. J. Brodar iz Hrastja. Vabljeni vsi somišljeniki JRZ kakor tudi vsi opozicionalci, da boste iz ust g. kandidata zvedeli o političnem življenju pri nas in mu tudi lahko povedali sv >je mnenje o tem. Isti dan se vrši tudi shod za faro Kokro v Kokri in sicer po sv. maši. Tudi na tem shodu bo govoril g. Brodar. Kandidat JNS za kranjski okraj je tudi v našem kraju iskal zastopnika, da bi zastopal njegovo listo na dan volitev na volišču v Preddvoru. Pa ga do danes še ni našel. Dvomimo, da ga bo... V zajetju je zadnje neurje napravilo precejšnjo škodo. Nad samim zajetjem je bruhnila voda in izkopala ca 2 m globoko brezdno ter z gramozom zasula skoro vse zajet'«. Ce bi ne bilo zajetje solidno grajeno, bi bila nevarnost, da odnese tudi zajetje. Popravila bo izvršil Higienski zavod, ker do sedaj vodovod še ni bil kolavdiran. CERKLJE Pogovor dveh zavednih Slovencev v naši občini, ali kakšno novico je Jaka prinesel Janezu, ki sta jo razmotrivala takole: Jaka: »Janez, ali veš, da Robas Jože, bivši JNSarski župan, agitira za Mačkovo listo?" Janez: „Ali je to mogoče? Saj je vendar pri zadnjih volitvah govoril, da je Mačkov« lista protidržavna" in njeni volilci »izdajalci države"! Sam pa ja ni to postal, saj je pravil, da je navdušen nacionalist in »državotvoren" jugosloven!?" Jaka: „Veš, Janez, to je pa druga. Sedajv ko se radi svojih »dobrih" del JNSarji v lastni koži ne upajo stopiti pred ljudstvo, so se skrili pod mačkov rep, da bi jih ljudstvo ne spoznalo in jim tako poljubilo bič, katerega udarce je čutilo na lastni koži." Janez: ,/Iega pa naši ljudje gotovo ne bodo storili. Jaz mislim, da je dovolj poučno za vsakega občana, ker se ta mož navdušuje za Mačkovo listo in noben zaveden ter pameten občan ne bo glasoval zanjo." Jaka: »Prav imaš, Janez! Tudi samega Mačka ne more nihče zagovarjati, da je boljši, ker je take ljudi vzel na listo. Pomisli! Vsak naj se samo spomni na leta, ko je ta vedno proti ljudski mož sedel na županskem stolčku in vladal našo občino." Janez: „Ja, res žalostni spomini. Deljeni smo bili v državotvorne in protidržavne. Aretacije poštenih mož in fantov so bile na dnevnem redu. Imeli smo denunciante pod okni in hišne preiskave so bile »potrebne". Sledile so ovadbe, procesi, globe, ječe itd." Jaka: »Pa še naše Prosvetno društvo so razpustili in njegovo premoženje zaplenili. Saj je ravno ta Mačkov agitator pomagal potiskati voz, ko so peljali knjige na orožniško postajo." Janez: ,.ln sedaj nuj bi Cerkljani take ljudi volili, ki jih taki agitatorji priporočajo?! Pomisli samo še na občinske volitve 15. oktobra leta 1933. in na kakšen način je bil takrat ..izvoljen" zu župana! Usta so num zavezali, stali smo v senci bajonetov in tudi marsikateri je čutil, kako udari puškino kopito. Plačevali smo denarne kazni in bili vedno pod Zajčieki (pila klobuki) znamka h in ko ao znani ža po vsej Gorenj-akl radi trpežnottl in nizke cena i Ogromna izbira v svetlo ali temno sivi, rujavi, drap, svetlo ali temno zeleni, temno modri ter črni barvi. Široki ali ozki, odrezani ali obrobljeni krajci z pentljo zadaj ali ob strani. Moda za gospoda HINKO - KRANJ poleg farne cerkve. STRAN 4 ~ ~~ »GORENJEC« nadzorstvom ovaduhov, denunciuntov in režimskih podrepnikov." Jaka: „Tudi jaz se še spominjam predsednika tiste volilne komisije, ki se je drl nad menoj in radi ene črke zavrnil. Predstavnike nasprotnih list, čeprav so bili njegovi sova-ščani, pa niti poznal ni." Janez: »Čudno je bilo takrat. Občinsko pisarno so preselili iz svojih prostorov v LapajV netovo hišo. Na občini smo imeli pa »vsemogočnega" tajnika, ki se je naslavljal ,.mi občina"." Jaka: »Pa kako so num zafurali občinsko gospodarstvo, da še letos čutimo posledice," Janez; »Jaka, bodi kar brez skrbi! Ne bo občana, ki bi želel, da bi se ti čusi povrnili. Zato bo naša občina gotovo kot en mož volila Stojadinovič-Korošcevo listo." , Jaka: »Tudi jaz mislim tako, saj vendar niso naši ljudje tepci." Janez (v svoji radovednosti): »Kako in kje pa agitira ta »mačkovec"?" Jaka: »Veš, kadar hodi s tisto »flinto" okoli, kakega možakarja kar celo uro ..meči" in dokazuje, kako je Mačkova lista »dobra"!" Janez: »Pa ima kaj uspeha?" Jaka: »Do sedaj samo enega! Prijelo se ga je ime »mačkov pod-rep-nik". In najbrž bo samo pri tem tudi ostalo!" Janez: »Tako je prav! Batinaški režim in njegovi zagovorniki naj ostanejo samo še v zgodovini slovenskega naroda, ki pa ne bo mogla zapisati niti ene dobre besede o njih." S temi besedami sta pogovor končala in sklenila, da se bosta drugič pomenila še o drugih Mačkov'h agitatorjih, na kar bomo seveda pazili, »ujeli" in prihodnjič priobčili." ŠT. URŠKA GORA Da bodo drugod ljudje, ki čitajo »Gorenjca", vedeli, da smo tudi mi na svetu, je g. urednik sklenil, da bo takole včasih tudi k nam na gore poslal svojega »detektiva", ki bo „šno-fal" za novicami. Vsled tega ste nekateri prejeli današnjo številko »Gorenjca" in v njej seveda položnico, s katero kmalu stopite na pošto in pošljite nekaj denarja za naročnino, kajti le tako boste vedeli, kakšne novice bo ta ..detektiv za novicami" pri nas ujel. Za našo pot je banovina na posredovanje g. kandidata Brodarja odobrila znesek "5000 din iz državnega fonda za pasivne kraje. S tem zneskom in nekoliko s tlako bomo pot lahko zopet precej izboljšali. Pri nas je 94 volilcev, ki bomo imeli svoje volišče doma v šoli. Pri volitvah se seveda ne bomo ločili od slovenskega naroda, kar je že pokazal zadnji shod g. Brodarjta, ter bomo vsi volili dr. Stojadinovič-Korošcevo listo, ker edino ljudje na tej listi nam bodo zboljšali položaj. Izseljenci kličejo! Menda ni naroda na svetu, ki bi mu usoda zgodovine prizadeijala toliko ran, kakor jih je v svoji zgodovina doživel ravno naš slovenski narod. Bil je skoro ves čas, od kar se je naselil na naši prelepi zemlji, tlačan. Svojih vladarjev, če izvzamemo nekaj knezov oz. vojvod, ni imel. Tuji gospodje so delali z njim po svoji mili volji. Ruzl-.osavali so našo zemljo v pokrajine, da bi v nas vcepili nasprotja med nami samimi in da ne bi mogli zaživeti kot posebna narodna celota. Razne dedne in mirovne pogodbe so našo zemljo vedno bolj krčile in naš itak majhen uarod vedno bolj zmanjševale. Tako smo samo v preteklem stoletju 1. 1866. po vojni med Avstrijo in Italijo izgubili na Beneškem okrog 60.000 Slovencev, 1. 1869. po avstro-ogrski nagodbi okrog 80.000 ogrskih Slovencev, ki smo jih letu 1919. po zaslugi vseuč. profesorja dr. M. Sluviču le deloma rešili. A mirovne pogodbe, sklenjene po zaključku svetovne vojne, so num odtrgale na Koroškem okrog 100.000 Slovencev, ob obronkih Kozjaku pri Lučanuh okrog 5.000 šta;erskili Slovencev, ob Rabi okrog 10.(100 rabskih Slovencev in v Julijski Krajini okrog 100.000 Slovencev. Koliko Slovencev pa se je potopilo v morju tujerodnih, kolonistov in koliko ge jih je pod raznimi tujimi vplivi in pritisku p<>-tujčilo! Naše večno suženjstvo pa ni imelo samo leli posledic. Sililo nas je tudi k izseljevanju v razne dele sveta: v Nemčijo, Francijo, Ameriko, Afriko, Azijo in celo v Avstralijo, tuko da imamo danes vsega skupuj okrog 500.000 izseljenskih Slovencev. Najdeš jih skoro po vseh večjih mestih, rudokopih in tovurnuh. Vzrokov zu naše izseljevanje je bilo več, ne samo neprestano suženjstvo. Ker smo Slovenci živeli v zadnjih desetletjih preteklega stoletja v iako težkih razine-rak, nam drugega ni kazalo, da smo se začeli izseljevati na vse strani »veta, posebno pa v industrijske predele Srednje Evrope HI Amerike. Od leta 1890. je naše izseljevanje zavzemalo vedno večji obseg. Mislili so. du bi nas tega rešilo leto 1918. Nastopile so nove težave. Zaradi nesrečnih mirovnih pogodb, ki so nam odtrgnle Julijsko Krajino in Koroško, od koder se je zateklo k nam mnogo našega ljudstva, se je začelo naše izšeljevunje tudi V ostale predele naše kraljevine. Tako imamo danes V Jugoslaviji izven Slovenije raztresenih že okrog 100.000 Slovencev. To so v glavnem vzroki, da imamo danes Slovenci polovico svoje krvi izven osvobojene domovine, bodisi za mejami bodisi v izseljen -stvu. To je danes dejstvo, mimo katerega ne moremo in ki nas svari k pridnemu delu. Še je čas, da vsaj deloma popravimo, kar smo zamudili zaradi vezanih rok v tisočletnem tla-čanstvu. Naši bratje za mejami in naši izseljenci so še vedno živa veja našegu slovenskega naroda. Kaj naj storimo za naše izseljence, da si jih ohranimo? Povrnili se ne bodo več. Po večini bodo ostali tam, kjer so. Zato pa bi bila naša dolžnost, nas, ki smo tako srečni, da smo ostali v svoji lastni domovini in dočakali svojo svobodo, da vse žrtvujemo, samo da svojo lastno kri v tujini ohranimo, če ne po jeziku, vsaj po srcu. Naši izseljenci so kakor seme, vsejano na razorane brazde. Ako bomo z njimi gojili kar najbolj žive stike, kakor si to prav pridno pri zadeva Rafaelova družba v Ljubljani, katere član bi moral postati vsak zaveden Slovenec, da bi s tem podpiral naše izseljence: ako se jih bomo spominjali z raznimi darovi: z denarjem, časopisi, knjigami itd., bo to seme vzklilo in nam rodilo obilne sadove. Posebno pa vabimo izseljeniško mladino, naj pridno zahaja k nam, da se bo pri nas navzela trdne narodne zavesti, da bo mogla v tujini kljubovati vsem raznerodovalnim vplivom in pritiskom.. Ne odrekajmo jim svoje strehe! Izseljenci so lahko vsakemu narodu velik blagoslov. Isto velja tudi za naše izseljence. Pomislimo samo na to, koliko dobrega so nam naši izseljenci storili v času svetovne vojne m v času iiudih bojev na mirovnih konferencah, ko so nam določevali meje. Da imamo danes mi Jugoslovani tako lepo zaokroženo domovino, je v veliki meri zasluga naših izseljencev, ki so nas pridno podpirali pred in pri sklepunju mirovnih pogodb, s tem da so večkrat odločilno — kolikor je pač bilo mogoče — vplivali na takratne vodilne politike Spomnimo se le na vpliv Wilsona, pri katerem so imeli veliko besedo naši ameriški izseljenci. Prav tako utegnejo biti naši izseljenci velik blagoslov za naše gospodarstvo. Pomislimo, koliko so nam ravno naši izseljenci pomagali pri našem gospodarstvu pred in po svetovni vojni. Marsikatera kmetiji in Dolenjskem in drugod bi že davno prišla na boben, ako bi ne prišla pomoč iz daljnje Amerike. Koliko imajo naši izseljenci vloženega denarja v naših denarnih zavodih in s tem pospešujejo naše gospodarstvo. Tak pomen imajo naši izseljenci za našo mater domovino. Lahko nam pomagajo, kadar bi prišla naša domovina v nevarnost, da postane sovražnikov plen, lehko nam odločilno pomagajo pri sklepanju mirovnih in drugih pogodb, lahko nas tudi gospodarsko podpirajo. Zato pa ne smemo nikdur izgubiti živili stikov z njimi in nikdar pozabiti na njihove želje, ki jih imajo do nas, in potrebe. Izseljenci nam morajo ostati živa skrb! Vsak izseljenec neprimerno živeje čuti s svojo domovino kakor kdorkoli izmed nas v domovini: Njegovo hrepenenje po domovini je neizmerno. Kar trgajo se mu iz dneva v dan vzkliki: »O, domovina moja, da bi te še enkrat mogle gledati moje oči! ..." Zaradi tega vročega hrepenenju po domovini je vsak izseljenec pripravljen doprinašnti ogromne žrtve za svojo domovino. Domovina mu je sveta stvar. To zlato zrno, ki ga Ima *«ak ««; izse" Ijenec, ako ni prišel pod tuje, kvarne vplive, moramo mi domovinski Slovenci varovati in ohranjevati, zakaj obrodilo nam bo bogate sadove. Da ne bo padlo med trnje in osat, ki bi ga zadušila, se spomni vsaj nekajkrat nn leto, ali pa vsa' ob izseljeniški nedelji, ki jo obhajamo vsako leto enkrat, s kakim durom za izseljence! Misli pa nanje čim pogosteje! Zavedaj se. du že ena tvoja iskrica dejanske ljubezni do izseljencev zadostuje, da povežeš našega izseljenca v nerazdružno zve/o z našo materjo domovino, da bo stal kakor pilot, zasajen daleč proč od naše domovine in pričal o moči naše domovine. Naši izseljenci so željni tudi izobrazbe. V nekaterih pokrajinah žive pope In orna zapuščeni samemu sebi. Nimamo izobražencev, ki bi jih izobraževali in vodili, čutijo pa veliko potrebo po njih. Zato pu ti, mladina, veliko misli na naše izseljence! Ako čutiš poklic, pojdi, ko tlorasteš, meti nje in posveti se jim T. vso dušo. Fči jih. toluži jih in vodi jih! >'cs tvoj trud bo bogato poplačan, domovini pn boš relila velik se sprejme za starinarno z nekaj gotovine. Poklic postranska stvar. Po nudbe na upravo pod »Dober stalen zaslužek". Lepa soba, sončna lega, se takoj odda solidnemu gospodu. Kopalnica na razpolago. Naslov v upravi. Stanovanje v Prosvetnem domu na Primsko-vem, obstoječe iz 3 sob, se odda takoj krščansko misleči družini. Prodam večjo parcelo v bližini mesta. Naslov v upravi. Odda se lepo stanovanje v novi hiši boljši stranki, dvosobno ali trisobno s kopalnico in vsemi pritiklinami. Naslov v upravi. Soba s posebnim vhodom se odda gospodični ali gospodu. Naslov v upravi. Prodam mlado brejo kozo sanske pasme na Kernovi opekarni, Cerklje. VINO pristno, po konkurenčni ceni, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani Fran-kopanska ul. 11. i si, ki ste se poročili in se niste na dan poroke fotografirali, Vam lahko to slikanje izvršimo naknadno, ker imamo tudi za to poročni šopek. FOTO JUG, - KRANJ Hišo na Bregu pri Kranju novozgrajena, 6 sob in pri-tikline na parceli cca 1000 m2, zelo pripravna za obrtnika, ker je ob cesti, proda za Din 52.000'— P. Majdič „Merkur", Kranj žarnice: pregorele zamenja za popolnoma nove že po din €>•- »OBNOVA" pri Franjo Na d i žar Kranj Prešernova ulica št. 18. Take ura 100 din od dalje |^es poceni Miklavževa darila! tire, zlatnina, In druga darila pri Ranigusu v Kranju se »odo dobila l B. RANGUS zlatar In sodni cenilec v Kranju in srebro kupujem po najvišji dnevni cenil Zlato 14 karatni zlati prstani že od 70 din dalje 14 karatni zlati uhani že od 60 din dalje Za Miklavža Vam nudi slaščičarna MOHOR veliko izbiro vsakovrstnih daril, tort, finega peciva, bonbonov, bonbonier, kakor tudi raznovrstno medeno pecivo. Cene nizke! Postrežba točna! X Že za 2S0 din lOOO kg prav dobrega premoga (neprebrani kosovec iz rudnika Peč ovni k pri Celju) Vam promptno m • g/ • Vidovdansha dobavi tvrdka VeOtMf H f tt it J e g Silno nizke cene %a nadrobne nabave: na skladišču vreča 50 kg Din 14*-, domov dostavljena vreča 50 kg Din 16'-. Poskusite in prepričajte se ! Tiska tiskarna Tiskovnega draštva v Kranja.