W^~' V 2fHr_* tl > * • r <• 5J6?tm z Poštnina plačana v gotovini MALI OGLASI Odprl sem preparatorsko delavnico v Tolminu .Rutarjeva ul. 1. Za naročila se priporočam, Boris Komac. Imam kratkodlakega istrijanca, ki se je januarja letos zatekel k meni. Pes je velik, zleknjen, brez konice repa. Slavko Škoda, Fužina 4, p. Zagradec Prodam resasto terierko, staro 3 leta, z odlično oceno (prvak Ljubljane za leto 1968), po ugodni ceni. Andrej Tol-lazzi, Dol. Logatec 34. Prodam originalno vezane letnike »Lovca« od 1920 do 1938. Anton Verbič, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št. 1. Prodam 4 mesece staro psičko — posavski gonič. Anton Andlovič, Gradišče pri Vipavi 18. Prodam mavzerico 8 X 57 v zelo dobrem stanju. Ing. Alojz Mikolič, Spodnje Poljčane 32, p. Poljčane. Prodam novo malokalibrsko puško z daljnogledom Variable 3—7 X 20 in bo-karico z menjalnimi cevmi 16/16, 16/ 7 X 57 R, znamke Zbrojevka. Vet. F. Malovrh, Kranj, Nartnikova 6 — Labore. Prodam dve psici, ostrodlaki lovski terierki, stari po 8 mesecev. Albert Ogris, Zg. Legen 45, p. Slovenj Gradec. Prodam čistokrvno psico — balkanski gonič, staro dve leti, vpeljano v lov. Franc Esih, Šentvid 15, p. Grobelno. Prodam tri psičke, lovske terierke, stare po 7 mesecev, čistokrvne, odličnih prednikov. Martin Miklavžina, Velenje, Tomšičeva 24. Naprodaj resasti ptičar, 11 mesecev star, vpisan v rodovnik in register mladih. Šušteršič, Radovljica, Gorenjska cesta 23. Prodam Mauser repetirko, kal. 7 X 57, novo, z daljnogledom ali brez. Ivan Bohinc, puškar, Mišače, p. Kamna gorica. Prodam psički (balkanski gonič) 10 mesecev stari. Janez Cerar, Trnjava 21, p. Lukovica. Prodam češko dvocevko 12X12 in lovski kara bi n 8 X 57 — orožje novo, nerabljeno. Boris Tancar, Jesenice na Gorenjskem, Titova 27. TRGOVINA LOVSKEGA OROŽJA GIANNELLA TRST Via C. Battisti 8 (blizu Stande) Via B. Cellini 2 (blizu železniške postaje) Velika izbira artiklov za lov, ribolov, podvodni šport in podobno. Orožje znamk Beretta, Franchi, Breda in Zanardini MEDNARODNO RAZSTAVO PSOV VSEH PASEM 31. maja in 1. junija 1969 priredi na Mariborskem sejmu, Maribor, Kneza Koclja ulica, Klub za vzrejo športnih in službenih psov Maribor. Razstava je priznana od Federation Cynologique Internationale (F. C. I.). Razstava lovskih psov vseh pasem bo v soboto, 31. maja, razstava psov vseh drugih pasem pa v nedeljo, 1. junija. Podeljeni bodo naslovi: CACIB, CAC (Kandidatura za prvaka Jugoslavije), Prvak Slovenije 1969, Prvak Maribora 1969 in Mladinski prvak Maribora 1969. Skrajni rok za prijavo udeležbe kakor tudi za sodelovanje pripravnikov je do 10. maja 1969 na naslov: Klub za vzrejo športnih in službenih psov, Maribor, Prešernova 26. POJASNILO GLEDE PREJEMANJA »LOVCA« Precejšnje število članov LD je — podobno kot prejšnja leta — prejelo 1. številko »Lovca« 1969/70 z zamudo, ker tudi letos nismo pravočasno prejeli članskih seznamov. Obrazce — seznam članov — smo razposlali LZ še pred koncem januarja t. I. Rok za dostavo izpolnjenih obrazcev je bil do 10. marca t. I., to zato, da bi lahko do 1. aprila, ko je prva številka izšla, napisali ca. 14 000 naslovov in jih oddali v tiskarno. Ker še do 20. marca nismo imeli točnega števila članov, tudi nismo mogli določiti ustrezne naklade našega glasila, ampak samo približno. Naklada vsake številke »Lovca« se določi namreč 10 dni pred izidom. Seveda vsako številko »Lovca« tiskamo z določenim številom rezervnih izvodov, vendar ne moremo zagotoviti vsakemu, ki sredi leta postane član LD, da bo dobil v tekočem lovskem letu vse številke našega glasila za nazaj. Ce dobimo naslove in letne prispevke naknadno sprejetih članov (večina LD itak sprejema člane za prihodnje lovsko leto v zadnjem tromesečju lov. leta) do 20. v mesecu, jim zagotovo pričnemo pošiljati »Lovca« s prvo naslednjo številko. OPOZORILO REJCEM PSOV Z ozirom na že objavljene sklepe, sprejete na zadnjem plenumu Kinološke zveze Slovenije, ponovno opozarjamo vse rejce, ki imajo namen v prihodnjem letu vzrejati mladiče, da si morajo pridobiti vzrej n e dovolilnice. Le te pa bo mogoče dobiti le za tiste psice in pse, ki so že uspešno opravili preizkušnjo naravnih zasnov. Mladiči nepreizkušenih staršev v prihodnjem letu ne bodo imeli pravice vpisa v register mladih in ne bodo dobili nobenih dokumentov. Koledar preizkušenj je bil objavljen v Lovcu št 12/1969. Rejce in lastnike psov vseh pasem vabimo, da svoje pse pripeljejo na preizkušnjo in pregled za ocenitev zunanjosti. Kinološka zveza Slovenije Foto Mitjo Mikec: Predsednik Tito z uplenjenim medvedom iz kočevskih gozdov. — Pred kamero se je slučajno znašel tudi predsednikov dalmatinec. Psi te vrste so po svojem izvoru goniči, zdaj pa so zaradi svoje lepote bolj športni kot lovski psi. Lovec glasilo Lovske zveze Slovenije Ul. letnik št. 2 maj - veliki traven 1969 Vsebina Janez Bokal Lovski turizem 35 Viktor Čeh Koroški lovski dogodek številka 1 36 Dipl. ing. Vitomir Mikuletič Kako smo gospodarili z gamsi na Primorskem 38 Prof. dr. Stane Valentinčič Kužna gamsja slepota v Sloveniji v letu 1968 41 Ing. agr. Alojz Černe Sodelovanje lovstva s kmetijstvom 43 Alojz Černuta On z osmimi krivci 46 Peter Dobri la Blažev Martin — II. 48 Po lovskem svetu: Rjavi medved v ZSSR — Dr. N. Verešagin — pre- vedel Nikolaj Tarasov (iz »Ohote«) 50 Lovski oprtnik: O ti preljuba preproščina — Ivan Mikec 52 Lisice v Beli krajini — Milivoj Kvas 53 Huliganstvo in zračne puške — Janko Jordan 55 Nevarna zaščitna sredstva — Peter Pečarič 55 Vprašanja — odgovori: Kakšen je naš lovski kroj 56 Lov na fazane v snegu 57 Literatura: Priroda i ljudi 57 Fotoamater: Spomladi 57 Mladi pišejo: Ob ruševcu štiri napake 58 Lovska organizacija: LD Griže napravilo električni daljnovod 59 Jubilanti 60 Umrli 61 Lovska kinologija: Mednarodni lovsko-kinološki ples 62 Šaljive: Kmet Nace in lovec Nace 64 »LOVCA« izdaja Lovska zveza Slovenije, Ljubljana, Zupančičeva 9. Izdajateljski svet sestavljajo: Rastko Bradaškja, predsednik, France Cvenkel, odgovorni urednik, Rado Cenčič, Janez Čop, Vladimir Pleničar, dipl. ing. Mirko Šušteršič, prof. dr. Stane Valentinčič. — Vse gradivo za objavo pošiljajte Uredništvu »Lovca« Ljubljana, Zupančičeva 9, poštni predal 505, telefon 21-245. — Rokopisov in fotografij ne vračamo. — Letni prispevek področnih lovskih zvez Lovski zvezi Slovenije, v katerem je vračunana tudi naročnina za »Lovca«, je po članu 35 din. Za člane družin, ki niso včlanjene v področne zveze, in za člane družin, katerih področna zveza ni član LZS, je letna naročnina 40 din; za inozemstvo 60 din; posamezna številka 3,50 din. — Cene malim oglasom za člane lov. organizacij, povezanih v LZ in LZS: do 15 besed 3 din, od 15 do 25 besed 4 din, od 25 do 35 besed 5 din; za vse druge dvojna cena. Male oglase je treba plačati hkrati z naročilom. — Žiro račun Lovske zveze Slovenije: 501-8-47/1. — Tiskala In klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani. Naslovno barvno sliko natisnilo ČGP Delo, Ljubljana Kakor vsako leto tudi letos slovenski lovci skupno z drugimi občani naše socialistične skupnosti iskreno čestitamo našemu dragemu predsedniku republike in lovskemu tovarišu Titu ob njegovem 77-letnem življenjskem jubileju, z najboljšimi željami, da bi zdrav in krepek še dolgo hodil po naših loviščih, da bi tudi naprej pogumno in odločno vodil našo deželo po poti napredka in varne graditve boljšega življenja vseh naših ljudi. Še mnogo let dober pogled, dragi naš tovariš Tito! Foto V. Černe Janez Bokal Lovski turizem Tabela 1 Lovsko leto Dohodek lovskih družin v USA dolarjih Indeks Dohodek drugih lovskih organizacij v USA dolarjih Indeks Dohodek skupaj Indieks 1962/63 50 440 100 61 956 100 112 396 100 1963/64 75 504 150 82 076 132 227 049 140 1964/65 137 125 272 89 924 145 290 968 202 1965/66 185 012 367 105 956 171 388 539 259 1966/67 212 234 421 176 305 285 157 580 346 1967/68 270 788 537 281 729 455 552 517 496 Pod lovskim turizmom razumemo tisto lovsko udejstvovanje ali krajše lov, ki ga pri nas izvajajo domači ali tuji (inozemski) lovski gostje. Ker domačih lovskih gostov — turistov skoraj ni, v tem sestavku obravnavamo le inozemski lovski turizem v naših loviščih. Odkar smo v Jugoslaviji širše odprli vrata turizmu, beležimo iz leta v leto porast števila tujcev, ki žele loviti pri nas. Iz podatkov, ki so na voljo (podatki Lovske zveze Slovenije, zavodov za gojitev divjadi in drugih posebnih lovišč), lahko trdimo, da se je lovski turizem v Sloveniji v šestih letih povečal za več kot petkrat. Poglejmo devizni priliv iz lovskega turizma v zadnjih šestih letih v tabeli 1! Slovenske lovske organizacije so tedaj iztržile v šestih letih za divjad in usluge 1 679 049 dolarjev. To je mnogo in hkrati malo. Mnogo, če ta devizni priliv primerjamo z drugim dohodkom v lovskih organizacijah, in malo, če ta znesek primerjamo z deviznim dohodkom, ki ga ustvarjajo druge gospodarske panoge oz. industrija. V Sloveniji je bilo v lovskem letu 1967/68 6776 inozemskih gostov, ki so lovili skupno 14 133 lovnih dni. Glede na nacionalni sestav tujih lovskih gostov ugotavljamo, da je 90 ®/o oseb tujih lovskih gostov Italijanov. Podrobnejši pregled daje tabela 2. Kolikšen je odstrel nekaterih vrst divjadi, ki so ga izvršili inozemski lovski gosti v lov. letu 1967/68, in primerjavo s celotnim odstrelom v lovskem letu 1967/68 nam pokaže tabela 3. Prikaz odstrela divjadi, ki so ga izvršili tuji lovski gosti po področnih zvezah ali še bolje po lovskih družinah (ki pa žal ni na voljo), bi pokazal, kakšno količino posameznih vrst divjadi dajejo na voljo za odstrel tujim lovskim gostom v posameznih lovskih orga- nizacijah, oziroma odstotek odstrela od bonitirnega ali od odobrenega letnega odstrela. Ni moj namen agitirati za čim večje količine divjadi, ki naj bi jih lovske organizacije dajale za inozemski lovski turizem. Trdim samo to, da so sredstva, ki jih lovske organizacije dobijo kot izkupiček za tako prodano divjad, pomembna, posebno še, če ta sredstva uporabljajo za nabavo divjadi za vlaganje, to je za povečanje staleža nekaterih vrst divjadi. Dalje trdim, da so nekatere organizacije že dosegle višek svojih možnosti, da v nekaterih organizacijah še ne dajo za inozemski lovski turizem toliko, kolikor bi mogli* v nekaterih pa celo nič ne dajo, pa čeprav imajo možnosti. Nadalje trdim, da nekatere orga- Tabcla 2 nizacije pretiravajo v tem smislu, da ne ostane dovolj prostega odstrela članom za rekreacijo, pa zato prihaja do odklanjanja sprejema novih članov, čeprav velja za vsakega državljana pravica, da postane član lovske organizacije. Prenekatera lovska družina je spoznala, da je razumen odstotek odstrela, ki ga dajejo tujim gostom, pomembno povečal sicer skromna sredstva za nabavo žive divjadi. Izkupiček iz inozemskega lovskega turizma bi moral biti po pravilu v celoti namenjen za nabavo žive divjadi. Se na kratko o ceniku oziroma cenah, ki veljajo za inozemske lovske goste. Lovska zveza Slovenije je izdala lovski cenik za tuje goste, ki je enoten za vse lovske družine. Država Lovske družine Druge lovske organi- zacije Skupaj Italija 4764 1287 6015 ZR Nemčija 134 247 381 Avstrija 126 116 242 Francija 10 5 15 Švica 64 5 69 Vel. Britanija — 1 1 Ostale 13 3 16 Skupaj 5111 1665 6776 Tabela 3 Lov. leto 1967/68 jele- njad sr- njad gamsi med- vedi d. prašiči d. petelini ru- ševci zajci fazani jere- bice divje race golobi, grlice klju- nači kozice Celotni odstrel v SR Sloveniji 813 11 451 977 43 764 140 100 44 009 67 524 7999 6011 14 997 1688 1030 loviščih Odstrel po tujcih t if ? I5 a N< 3' 10 1 062 75 9 30 17 5 7 650 21 098 2388 646 3 226 458 495 84 599 300 15 71 50 26 2 321 9 742 2452 394 1 256 68 2 Odstrel po tujcih skupaj 94 1 661 375 24 101 67 31 9 971 30 840 4840 1040 4 572 526 497 Odstotek od celotnega odstrela C°/o) 11,5 14,5 38,4 55,8 13,2 47,9 31,0 22,6 45,7 60,5 17,3 30,5 13,2 48,2 Poseben cenik imajo lovsko-gojit-veni zavodi, svoj poseben cenik pa ima »Kompasovo« lovišče — Gornji Petrovci. Ni velikih razlik, pa vendarle so. Cene za usluge in trofeje v gojitvenih zavodih so višje od cen v lovskih družinah. Bilo bi prav, če cenike že letos uskladimo. Zato je komisija za lovski turizem LZS predlagala izvršnemu odboru Lovske zveze Slovenije nov cenik, ki naj bi bil enoten za vso Slovenijo. Od sedanjega se razlikuje v tem, Viktor Čeh Koroški lovski Pod tem naslovom je izšla v 61. številki Večera, dne 14. 3. 1969, vest o odločitvi Lovske družine Bukovje, da sprejme v svoje članstvo inozemskega lovca. Članek je zbudil pri bralcih precejšnje zanimanje, še predvsem pri lovcih, ki ga ne moremo sprejeti le kot vsakdanjo vest. Novotarija je namreč že sama na sebi vredna razmišljanja. Če pa se še poglobimo v opis poteka dogodka in če imamo le malo posluha za protislovja, kaj lahko ugotovimo, da gre zares za dogodek št. I2 (ena na kvadrat). da je višja taksa za odstrel zajca in jerebice pa tudi srnjadi in da se točkovna lestvica prične progresivno dvigati za jelena pri 130 točkah, katerega trofeja je 100 USA dolarjev, pa tudi sicer so cene za odstrel jelena na splošno višje. Ob višjih cenah pa mora biti tudi kvaliteta uslug boljša. Na kraju vabim lovce, da sporočijo Lovski zvezi Slovenije svoje poglede na inozemski lovski turizem in politiko, ki jo imamo do te vrste dejavnosti. če upoštevamo namen in naloge lovskih družin, ki so med drugim: gojitev in varstvo zaščitene divjadi, zatiranje škodljivcev in roparic ter urejanje in vzdrževanje lovišč, si ne moremo kaj, da ne bi odobravali stališča, ki ga je zavzela v predmetnem primeru Lovska zveza Maribor. To stališče, vzeto iz zgoraj omenjenega članka, se glasi: »Menimo, da vključitev tujih lovcev ni ustrezna, predvsem ne zavoljo tega, ker ti lovci ne morejo sodelovati pri vzdrževalnih in gojitvenih delih v lovi- šču . ..« Tajnik lovske družine sicer meni, da je avstrijski lovec s prispevkom 400 šilingov demantiral mnenje LZ Maribor, saj pravi: »Tuji lovci ne morejo sodelovati pri vzdrževalnih in gojitvenih delih v lovišču. To mnenje lovske zveze je avstrijski lovec že letos demantiral. Sami veste, kako visok je bil to zimo sneg. Ker g. Ma-drich zaradi službene zadržanosti ni mogel pomagati pri čuvanju divjadi, nam je dal 400 šilingov za hrano in gaženje v gozdu. Menim, da je bila to korektna poteza tujega lovca ...« Če se povrnemo k uvodnim besedam Večerovega članka, ki govore: »Lovci LD Bukovje so se po enem letu odločili...« in k besedam tajnika lovske družine: »Dolgo, dolgo smo tehtali, preden smo se odločili,« in če pri tem upoštevamo še dejstvo, da je bil inoze-mec že večkrat v tej lovski družini, ter povežemo eno z drugim, kaj lahko pridemo tudi do tegale sklepa: Inozemec, ki je bil zainteresiran za sprejem v članstvo LD Bukovje, je bil dober psiholog, spoznal je težnje lovske družine, izbral primeren trenutek in zadel v polno... Posebne pomisleke zbuja izpoved tajnika LD Bukovje, ki pravi, da bo avstrijski lovec, član njihove lovske družine, plačeval takšne lovske takse in druge prispevke dogodek številka 1 kJ >\Z~ ■ oj Nf ^ ' 1 JJ X ^ xi /M F Z N Foto I. Fabjan: Njegova majska pesem, kot tuji lovci, ki niso člani lovske družine. Če se inozemec s tem strinja, se moramo vprašati, čemu se je želel včlaniti? Če mu je že LD Bukovje tako naklonjena, mu nihče ne brani, da jo obiskuje kot lo-vec-turist. Čemu torej član, če nima nobenih finančnih ugodnosti? Zanimiva je vest v članku o pozitivnem odgovoru oddelka za gospodarstvo občinske skupščine Dravograd. Avtor pa v članku ni navedel, da je izdal oddelek za gospodarstvo skupščine občine Dravograd ta pristanek pogojno, s poudarkom, da mora sklep LD Bukovje potrditi nadrejena lovska organizacija. Tako stališče je navedeni organ zavzel na podlagi pravil LD Bukovje, ki določajo, da je lahko član imenovane lovske družine tudi tuj državljan, vendar po pristanku nadrejene lovske organizacije. Stališče te organizacije pa nam je znano. Res ni zakona, ki bi onemogočal vpis tujih lovcev v naše lovske družine (kar povzema avtor iz dopisa odelka za gospodarstvo SO Dravograd), so pa pravila tisti zakon, ki ga je treba upoštevati. Najumestnejša so seveda pravila z določbo, da smejo biti tuji državljani člani lovske družine, če žive stalno v Jugoslaviji. Naj povem še to, da je pri skupščini občine Dravograd komisija za lov in ribolov. Te komisije še nihče ni vprašal o njenem stališču do predmetnega vprašanja, niti je ni o zadevi obvestil. Po teh ugotovitvah se moramo vprašati, kako je mogla LD Bukovje odločiti mimo lastnih pravil in mimo nadrejenih forumov? S tem je njen sklep nezakonit in dobiva priokus samovolje! Toliko o konkretnem primeru, ki nam marsikaj pove. Pred leti porajajoči se lovski turizem je našel pri nas dokaj primerna tla. Prvotno skeptičnost nekaterih idealistov je docela zasenčil bujni sad — DEVIZA. No, pobudnikom te veje lovskega gospodarstva ni kaj zameriti, saj so šli po stopinjah drugih, ki se brez pomisleka odkrijejo tuji valuti. Toda vse kaže, da ne bo ostalo le pri tej obliki. Apetiti ne poznajo stagnacije. S tem ko je naše lovstvo odprlo tujcem vrata na široko, jim je dalo vpogled v naša naravna bogastva in posledica je pravzaprav razumljiva. In sedaj, ko smo že na tem, da se še malce priklonimo, si vendar zastavimo nekaj vprašanj : 1. Če smo se do sedaj podrejali moči tuje valute (iz finančnega vidika pohvalno), ali pričakujemo od nove oblike še več? ... V sedanji praksi imajo člani najrazličnejših društev v primerjavi z nečlani določene prednosti. 2. Kdo bo nekoč gospodar naših naravnih lepot — mi ali »denar«? Kako bomo vršili težko lovsko poslanstvo pri gojitvi in varstvu divjadi ter urejanju in vzdrževanju lovišč, če bomo člani združenj, v katerih bo nadvladal »denar«? Če bomo opravljali fizična opravila domači lovci, tujec-član pa naj bi odmeril to v denarju, ali se nam ne bi zbudili novi občutki!? ... 3. Če uvajamo vseljudsko obrambo naše lepe domovine pred morebitnim agresorjem, ali so vsestransko široko odprta vrata garant za uspeh? Spomnimo se na nekaj krepkih anomalij iz dosedanje prakse, ki jim je botroval prav turizem (čeprav ne lovski)! Dipl. ing. Vitomir Mikuletič Menim, da je uredništvo našega glasila »Lovec« postopalo prav, ko je dalo na voljo prostor za razprave o gamsih in o gospodarjenju z njimi. Tako smo vsi, ki redno in z zanimanjem beremo »Lovca«, kar dobro seznanjeni z opredelitvijo stališč glede gojitve gamsov tistih tovarišev, ki si upajo svoje misli, trditve in prepričanja tudi napisati in objaviti. Brez dvoma, da bo taka razprava morala roditi sadove, upajmo pa, da le-ti ne bodo piškavi in da bodo predvsem v korist — gamsom. Naj mi bo dovoljeno, da se tudi jaz pridružim tistim, ki imajo kaj povedati o gamsih, čeprav se pri tem ne želim spuščati v polemiko s tem ali onim avtorjem že objavljenih člankov. Zaradi teh in podobnih vprašanj bo potrebno marsikaj spremeniti, tako v pravicah kakor v dolžnostih. Lovski pravilniki v sedanji obliki tem vprašanjem ne ustrezajo. Sicer bi bilo treba spremeniti celo naš lovski znak! Kratice »SLD« dovolj jasno povedo, katero lovsko društvo smo! Pod tem znakom je sprejemljiva le izjema za pripadnike naših narodnosti, ki so potrdile bratstvo in enotnost s krvjo v bližnji preteklosti. Kri pa ni voda in ponos ni prazna fraza. Naloga in sveta dolžnost nas in naše organizacije je, da ohranimo našim potomcem smisel in vsebino socialističnega lovstva. Predati se stihiji časa in zaplavati v obetajoče ugodje, bi bila naša nečastna slabost. Vabimo tudi druge lovce, da nam sporoče svoje mnenje. — Ur. Rad bi predvsem na kratko pregledal in razčlenil dosedanje gospodarjenje z gamsi na Primorskem. Na koncu pa bi iz tega skušal napraviti zaključek, ki naj bi bil prispevek k reševanju gojitve te divjadi. Predvsem nam mora biti jasno, kaj sploh hočemo. Potem si lahko postavimo cilj, ki ga zasledujemo s svojo dejavnostjo in ga skušamo doseči. Ko nam je to znano, pa izbiramo in določamo pota in ukrepe, ki nas bodo čimprej in seveda čimbolj gospodarno pripeljali do postavljenega cilja. Jasno je, da gre pri vsej divjadi, posebno pa pri parkljasti, za gojitveni cilj, kajti ta je dosegljiv le z aktivno gojitveno dejavnostjo. Kot splošni cilj, ki zadovoljuje tako lovčeve kakor družbene zahteve, saj je divjad družbena last, lahko postavim tole: Zdrava, krepka, razmeram v lovišču številčno primerno zastopana divjad je cilj, ki je zelo blizu tistega stanja, ki ga narava v svoji prvobitnosti sama ustvarja. Tako stanje je namreč v biološkem ravnotežju, ki je sicer sila nestanovitno, vendar se po sili prirodnih zakonov skuša vedno znova vzpostaviti. V tako stanje pa je posegel človek in s svojo dejavnostjo porušil to ravnotežje. Kajti premalo je še poznal prirodne zakone, da bi se lahko vključil ali podprl njihovo delovanje. Za čuda pa sedaj, ko jih nekoliko že poznamo, delamo še naprej tako, kot da jih ne bi bilo in kratkovidno mislimo, da je to, kar delamo, edino prav. Morda se tudi zavedamo, da ni, pa kljub temu skušamo zadovoljiti svoje želje preko dovoljenih mej, ki jih postavlja naravni razvoj. Velikokrat in marsikje je bilo že napisano, tudi v »Lovcu«, da je danes lovec prevzel vlogo volka, risa, medveda in drugih zveri in da on opravlja praktično tisto, kar so v davnini opravljale te živalske vrste. Skratka, da je postal s svojo dejavnostjo med divjadjo biološki uravnalec. Toda to ni popolnoma res! Vsaj kakovostno ne! Medtem ko so zveri pobirale v prvi vrsti le najslabšo divjad, človek odstranjuje predvsem najboljšo. Prosim, da sem nepristranski, z izjemami in ne povsod. Toda tako dosledno in pravilno, kot to opravlja narava, človek tega ne bo zmogel nikoli. Razumljivo je, da narava tu ni izbirala med spoloma. Kar je bilo šibko, bolno in staro, je moralo propasti — prej ali slej! In tu bi lahko rekel z Valentinom Vodnikom: »Prid’ se lovec les učit!« Naša lovska dejavnost bi morala biti enaka ali vsaj podobna naravnemu razvoju: odstreliti v mladosti vse, kar je šibko, v srednji starosti tisto, kar smo zamudili Kako smo gospodarili z gamsi na Primorskem Odstrel gamsov po letih na območju LZ Gorica (tabela 1): Zap. št. Leto odstrela Kozli Koze Mladiči Skupaj Odstrel. več kozlov kakor koz* ali v •/• 1. 1951 16 7 23 9 56 2. 1952 16 5 — 21 11 69 3. 1953 19 8 3 30 11 58 4. 1954 24 9 — 33 15 63 5. 1955 38 19 2 59 19 50 6. 1956 41 21 2 64 20 49 7. 1957 47 26 — 73 21 45 8. 1958 60 25 — 85 35 58 9. 1959 62 35 — 97 27 44 10. 1960 70 37 2 109 33 47 11. 1961 98 49 4 151 49 50 12. 1962 103 47 4 154 56 54 13. 1963 104 54 7 165 50 48 14. 1964 85 49 4 138 36 42 15. 1965 96 80 2 178 16 17 16. 1966 96 80 9 185 16 17 17. 1967 109 74 10 193 35 32 Skupaj 1084 625 49 1758 459 42 * Ne upoštevajoč mladičev. Odstrel gamsov po loviščih na območju LZ Gorica v 1. 1951—1967 (tabela 2): Zap. št. Lovišče Kozli Koze Mladiči Skupaj Odstrel. več kozlov kakor koz* ali v ■/. 1. Bovec 181 133 14 328 48 27 2. Čepovan 3 2 — 5 1 33 3. Čezsoča 107 46 6 159 61 57 4. Drežnica 42 31 — 73 11 38 5. Kobarid 9 3 1 13 6 67 6. Lijak 1 — — 1 1 100 7. Log p. Mang. 145 124 20 289 21 14 8. Ljubinj 48 23 — 71 25 52 9. Most na Soči 7 7 1 15 — — 10. Podbrdo 105 65 1 171 40 38 11. Planota 7 4 — 11 3 43 12. Sabotin 1 — — 1 1 100 13. Soča 184 83 2 101 101 55 14. Smast 28 8 1 37 20 71 15. Trnovski gozd 48 27 — 75 21 44 16. Tolmin 140 64 2 206 76 54 17. Trebuša 28 5 33 23 82 Skupaj 1048 625 49 1758 459 42 * Ne upoštevajoč mladičev. in kar ne obeta, da doseže postavljeni cilj, v starosti pa, seveda, če smo bili pridni in z delom zaslužili — naj bi sledila nagrada za naše delo — lepa, močna in predvsem — zrela trofeja. Samo po sebi se sedaj postavlja vprašanje, kako pa se to v praksi dogaja. Da ne bom nič tvezil, posploševal in ovinkaril, naj postrežem s stvarnimi podatki o odstrelu gamsov na območju Lovske zveze Gorica. Na voljo imam podatke za obdobje 1951—1967. Zde se mi tako zanimivi, ne samo za lovce goriške zveze, marveč za vse, ki gospodarijo z gamsi, da jih navajam. Tabela 1! Ce hočem biti dosleden, moram prikazati podatke o odstrelu gamsov v posameznih loviščih. Preveč prostora bi bilo treba, če bi hotel navesti po letih odstrel gamsov v vseh 17 loviščih, ki imajo gamse, zato se omejujem na seštevek odstrela v letih 1951—1967. Vse podatke so poslale lovske družine, Lovska zveza Gorica jih je le zbrala in uredila. Tabela 2! Čeprav so že podatki iz obeh tabel zelo nazorni, bi dobili pravo podobo le, če bi združili tista lovišča, ki tvorijo glede na gamsjo populacijo ali kolonijo celoto. Tu pa manjkajo podatki predvsem za lovišča, s katerimi ne gospodarijo LD, bohinjska in idrijska lovišča. Šele takrat bi imeli pravo podobo o gospodarjenju. Po mojem mnenju delamo veliko napako, ker obravnavamo gospodarjenje z gamsi po posameznih loviščih, razdrobljeno, po načelu »iz malega na veliko«, namesto obratno. Celotna populacija gamsov v Julijskih Alpah je ena sama velika celota, za katero bi morale veljati enotne gojitvene in gospodarske smernice. Kolonije gamsov, kot je npr. v Trnovskem gozdu in idrijskih gozdovih, pa bi bilo treba spet obravnavati kot posebne, samostojne enote. Tako ne bi prihajalo do takih neskladnosti, kot so Odstrel v obrobnih loviščih Alp v 1. 1951—1967 (tabela 3): Zap. št. Lovišče Kozli Koze Mladiči Skupaj Odstrel. več kozlov kakor koz* ali v •/• i. Soča 184 83 2 269 101 55 2. Čezsoča 107 46 6 159 61 57 3. Drežnica 42 31 — 73 11 38 4. Smast 28 8 1 37 20 71 5. Tolmin 104 64 2 206 76 54 Skupaj 501 232 11 744 269 54 * Ne upoštevajoč mladičev. npr. v obrobnih loviščih Alp. Tabela 3! Še en primer. Gre za kolonijo gamsov v Trnovskem gozdu in idrijskih gozdovih, ki je prostorsko ločena od alpskega biotopa. Z njo gospodari več lovskih družin: Krekovše, Trnovski gozd, Trebuša, v majhni meri še Idrija in Sp. Idrija ter v zadnjem času še Dole in Javornik. Poglejmo, kako je glede spolnega razmerja potekal ta odstrel. Tabela 4! Tudi tu je precejšen presežek odstreljenih kozlov nad kozami. Prav posebno se to vidi v loviščih Trnovski gozd in Trebuša. Očitno je, da pri teh dveh LD, posebno pri LD Trebuša, struktura odstrela ni v redu. Prav tako je vprašljivo, zakaj je LD Idrija odstrelila 44 % več koz kot kozlov. Gotovo tu ne gre za načrtno lovsko-gospodarsko politiko, čeprav glede na gamsjo kolonijo kot celoto ta odstrel ne vpliva slabo. Popolno sliko bi imeli, če bi te podatke lahko primerjali oz. združili z odstrelom v loviščih izven lovske zveze. Na vsak način je to porazna slika. Še bolj pa se to opazi v loviščih samih in pa na letnih pregledih trofej. Kdor se s tem ukvarja več let zapored in kdor obiskuje gamsja lovišča, je prav gotovo opazil, da je starih, zrelih kozlov zelo malo. Tvegal bi celo trditev, da jih še nikoli ni bilo tako malo kot danes. To je tudi razumljivo za tistega, ki pozna naravno, lahko bi tudi rekel normalno — ker bi taka morala biti — strukturo neke gamsje populacije. To, kakor je bilo že večkrat objavljeno ob tej ali oni priložnosti v »Lovcu«, navadno prikazujemo s tako imenovano starostno ali strukturno piramido. Iz take piramide je razvidno, da imamo že pri naravni (normalni) strukturi le zelo majhen odstotek zrelih kozlov, komaj 3—5 °/o od skupnega staleža. Če še te odstrelimo, zmanjšamo avtomatično »turnus« (obhodnjo) in prihajamo ne ravno počasi do stanja, kakršno je danes v večini gamsjih lovišč. Mnogo mladeničev in malo starcev ob krepki premoči ženskega spola. Prva in druga tabela samo potrjujeta to degradacijo oz. razkro-jevanje gamsje populacije. Zato na letnih pregledih trofej starega kozla skoraj ni. Sem pa tja se pojavijo roglji kake res stare koze, sicer pa prevladuje dorasla in nedorasla mladina. Najbolj žalostno pa je to, da imamo v vedno večji meri opravka z dve do štiriletnimi kozli, katerih trofeje dosegajo 95 do 108 točk! To v posamezni LD ni tako opazno. Kdor pa ima kakovostni pregled nad celotnim letnim ali celo večletnim odstrelom, se ob takem stanju res lahko zamisli, kje so vzroki za tako stanje in kako je do tega prišlo. Menim, da gre tu predvsem za tole: — nimamo enotnih splošnih smernic za gojitev gamsov, — ostanki stare miselnosti, ki je pri določenem številu lovcev še močno zakoreninjena, da ni lovsko (etično) streljati koze in mladiče, — pehanje za močnimi trofejami, — lovski turizem, — neznanje in nepoznavanje biologije gamsov in naravnih zakonitosti, — omalovaževanje znanstvenih izsledkov, — nedoslednost in popustljivost LD pri izvajanju gospodarskih načrtov, — pomanjkljivo ali sploh nikakršno medsebojno sodelovanje sosednjih LD, — vrsta drugih bolj ali manj negativnih dejavnikov. (Pride konec) Odstrel v Trnovskem gozdu in idrij. gozdovih 1951—1967 (tabela 4): Zap. št. Lovišče Kozli Koze Mladiči Skupaj Odstrel. več kozlov kakor koz* ali v •/■ 1. Krekovše** 42 36 9 87 6 14 2. Trn. gozd 48 27 — 75 21 44 3. Trebuša 28 5 — 33 23 82 4. Idrija** 9 16 1 26 — 7 5. Sp. Idrija** 10 7 17 3 30 Skupaj 137 91 10 238 46 35 • Ne upoštevajoč mladičev. •• Brez odstrela v 1. 1966 in 1967. S. Valentinčič Štrbyi^' . £Š{ryt Bleibtrg? =Mb=uak "VJiB A Koti KiHmim m» «iv“ ^ODHLohtR- ^ouarciN TARVISI1 hittrRi. '•♦f*'** (obarid- ldr,h\ Olfctf Š5?^w Z Kužna gamsja slepota v Sloveniji v letu 1968 V septembrski številki »Lovca« 1968 smo prvič obvestili našo lovsko javnost o pojavu kužne slepote — keratokonjunktivitis (KK) infectioze — med gamsi. Ker smo vedeli, da bolezni še ni konec, smo bralcem obljubili, da bomo o njej še pisali. Ob prvem članku o kužni gamsji slepoti pri nas nismo še vedeli toliko, kot vemo danes. Zato tudi nismo mogli predvideti marsičesa, kar se je potem drugače zasukalo, kakor smo mislili in želeli. Vendar >mo s člankom dosegli to, če nič drugega, da so bili vsi naši lovci o pojavu bolezni in o njenih posledicah obveščeni in so bolj smotrno opazovali gamsje trope in ustrezno ukrepali. Tudi danes ne moremo — ne mi in ne kdorkoli na svetu — z gotovostjo povedati vsega o kužni gamsji slepoti, pa celo ne najvažnejših značilnosti kot na primer: kaj jo povzroča, kako dolga je inkubacija, kako se širi itd. Kljub temu pa vam lahko sporočimo marsikaj, ne samo novega, ampak predvsem marsikaj, kar je važno za lovsko operativo. Naše poročilo zajema obdobje julij—december 1968. Pa še to. Republiški sekretariat za gospodarstvo nam je omogočil, da v določenem omejenem obsegu nadaljujemo z našimi raziskavami KK, zlasti tistih vprašanj, ki še niso rešena. Zato moramo bralcem zopet obljubiti, da jih bomo o bodočih naših ugotovitvah v našem glasilu obveščali. Pojav in širjenje KK med gamsi Potem, ko smo 2. julija 1968 ugotovili prvi primer kužne gamsje slepote, in sicer pri gamsji kozi iz lovišča LD Bovec, se je bolezen v obdobju julij—avgust razširila med gamsi v območju, ki ga omejuje črta približno med So vin jakom, Mangartom, Jalovcem in Vr- šičem (ter teče od tu po dolini nazaj do Sovinjaka). Zdelo se je, da bo KK ostala omejena na to območje, saj se je vršil rigorozni odstrel vseh bolnih gamsov. Pa ni bilo tako. Septembra se KK pojavi na novo: v loviščih LD Kranjska gora (prišla je torej iz Julijcev v Karavanke) in LD Čezsoča (planina Jama), v gojitvenem lovišču »Triglav« pa v revirju Kriških podov. Iz Italije zvemo, da sta bila v začetku septembra v območju Belo-peških jezer uplenjena dva za KK bolna gamsa (do začetka oktobra je bilo tam uplenjenih že 25 bolnih gamsov in do začetka novembra 38). Pojavi se tudi v Avstriji onstran Karavank. Oktobra se KK na novo pojavi v lovišču LD Dovje-Mojstrana, v novembru v loviščih LD Tolmin in Stara Fužina, decembra pa še v loviščih LD Jesenice, Drežnica in Smast ter v domala vseh revirjih zavoda »Triglav«. Na ta način se je območje kužne gamsje slepote, od prvotnega pojava v LD Bovec, razširilo do konca 1968, t. j. v pol leta, na 11 lovišč lovskih družin, na skoraj vse revirje zavoda »Triglav« in preko meje v Italijo in Avstrijo. To širjenje razprostranjenosti KK nam v dvomesečnih intervalih kažejo 3 krogi, vrisani na karto Slovenije. Ta areal (območje) se približno krije z območjem, ki ga je za okuženo s KK proglasil republiški se- Severozahodni del Slovenije s tromejo. Razširjenost kužne slepote med gamsi poleti 1968 (1), na začetku jeseni (2) in na začetku zime (3) g* "*ucr»rc.tM; ■■ V-.v, 'H! JESCNICe "r”z w *\*mJirovnica JT č Kartat gortča** % <0 ^ J, c V L 't****1“ILttv- - C j" v £ .1